Celjski tednik LETO XII. štev. 17 Celje, 6. maja 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZV£Zfi DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO LIST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSKI TISK« CBNA UVODU 1« DIN Izbrali smo - in zdaj ? Xe dni zaključujejo zadnje kan- didacijske zbore volivcev v de- lovnih organizacijah, medtem ko kandidacijski zbori za občin- ski, republiški in zvezni zbor bili dokončani že pred prvomajskimi prazniki. Ti zbori, ki so za nami, so imeli edino nalogo, da izbere- jo in potrdijo kandidate za od- {^riiJke in poslance. To nalogo gQ občani v našem okraju v pre- težni večini množično in s polno •dgovornosti in resnostjo izpol- nil. Imena, ki smo jih že, ki jih tokrat in jih bomo še omenjali, pričajo o resni izbiri najboljših med najboljšimi, hkrati pa priča- jo o tem, da bodo bodoče skup- ščine, gospodarski in obče druž- beni strukturi naše družbe. predvolivno dejavnost je za ne- ^aj dni prekinilo praznovanje prvomajskih praznikov. Toda že naslednje dni se bo predvolivna aktivnost nadaljevala, pri čemer bodo politične organizacije lahko odpravile nekatere pomanjkljivo- sti, ki so bile opažene v bližnji preteklostL Prihodnje dni v ma- ju bodo zbori občanov, na katerih se bodo volivci pogo- vorili po petletnem razvoju ko- mun, podjetij, krajevnih in sta- novanjskih skupnosti, skratka o vsem kar smo v obdobju od leta 1957 gradili, kako smo razvijali naš samoupravni sistem itd. To bo hkrati priložnost, ob kateri se bodo občani pogovorili tudi o bo- dočih nalogah, širših od tistih, ki so zajete v enoletnih družbe- nih planih. Ker je precej kandi- datov za odbornike, poslance, ki bi jih občani še pred voUtvami radi videli v svoji sredini. Tako se bodo zlasti odborniki za občin- ske skupščine lahko seznanili s poglavitnimi problemi kraja kjer kandidirajo, da bi, če bodo izvo- ljeni, lahko poleg širših proble- mov uspešno reševaU tudi te pro- bleme. Politične organizacije, zlasti Socialistična zveza, bodo morale vložiti vso svojo aktivnost in vpliv, da bodo ti zbori uspešni, kajti v ničemer po važnosti ne zaostajajo za kandidacijskimi zbori. Nasprotno, ti zbori bodo hkrati obračun dela dosedanjih sknpščin in ljudskih odborov in načrtovalni zbori za bodoče ob- dobje. Pred nami so tudi številni predvolivni zbori, na katere bo- do prišli predvsem kandidati za republiško in zvezno skupščino, ki se ne morejo udeležiti vseh zborov občanov na manjših poli- tično teritorialnih enotah. Torej vse do zaključka volitev nas ča- ka še obilo dela, mnogo prizade- vanja, da bi vse potekalo tako, kot si ta velik in pomemben po- litični dogodek zasIužL j. k. Vreme Postopoma topleje, v naslednjih öneh bo pretežno suho, popoldan- ske plohe ali nevihte so možne. Zakaj bomo volili eni trikrat, drugi dvakrat Ponekod ljudje ne vedo neka tere podrobnosti, ki jih določa nov volilni zakon, prirejen no- vim sestavom občinskih, okraj- nih, republiških in zvezni skup- ščini. Cas od izida zakona je res kratek, toda izgleda, da politične organizacije povsod niso uspele pojasniti nekatere novosti. Med drugim mnogi ljudje ne vedo, zakaj bodo nekateri ljudje volili trikrat, nekateri pa samo dvakrat. Poskušamo to na pre- prost način obrazložiti. Dvakrat bodo volili vsi občani z volilno pravico, in sicer v ne- deljo 26. maja bodo volili odbor- nike za občinski zbor. Istočasno bodo ta dan volili na podeželju, kjer so kmetijski proizvajalci, tudi kmetje-člani zadruge in drugi, odbornike za kmetijske podskupine v zbor delovnih skupnosti. V mestih in na voli- ščih, kjer kmetij cev ni, bodo volili torej le odbornika v ob- činski zbor. Drugič bodo vsi volilci volili poslance v republiški in zvezni zbor in sicer v nedeljo 16. juni- ja. Tako bodo v nedeljo 26. maja na podeželju šli volivci sicer le enkrat na volišče, toda kmetij- ski proizvajalci bodo volili prak- tično dvakrat - za občinski zbor in podskupino kmetijstva v zbor delovnih skupnosti. V petek 24. maja pa bodo svo- je odbornike v zbor delovnih organizacij voHH delovni ljudje iz delovnih organizacij (s po- dročja industrije, obrti, gostin- stva itd. v gospodarski zbor - s področja kulturnih ustanov, pro- svetnih društev, znanstvenih us- tanov, umetniških in drugih sku- pin v kulturno - prosvetni zbor - s področja zdravstva, socialnega varstva, zdravstvenih zavodov, socialnega zavarovanja itd. v socilno-zdravstveni zbor, politič- ni forumi, organi upravljanja itd. pa bodo volili odbornika v organizacijsko-politični zbor. Vsi ti štirje zbori tvorijo v občin- ski skupščini skupaj s kmetij- sko podskupino v gospodarskem zboru zbor delovnih organizacij, slednji pa skupaj z občinskim zborom, ki bo izvoljen 26. maja tvori občinsko skupščino. Na videz je vse to komplicira- no. Dò sedaj, kot vemo, smo -imeli v vseh skupščinah splošni (občinski, okrajni itd.) zbor in pa zbor proizvajalcev. Zbor pro- izvajalcev je obsegal delovne ljudi, ki so zaposleni neposredno v proizvodnih organizacijah (to- varne, delavnice, posestva, za- druge in podobno). Zdaj pa se ta zbor razširi na delovne ljudi vseh družbenih dejavnosti, tudi tiste, ki ne ustvarjajo materi- alnih dobrin neposredno. Tako je seveda tudi prav. Vzemimo učitelja, ki uči in vzgaja mlade- ga človeka v poštenega in izo- braženega proizvajalca. Ali nima tudi on delež pri družbeni pro- izvodnji, čeprav posredno. Z volitvami 24. maja (petek), ko volijo vsi volivci odbornike občinskih zborov in odbornike za kmetijstvo na podeželju, ter 16. junija, ko bodo izvoljeni po- slanci za republiški in zvezni zbor, so neposredne volitve kon- čane. Posredno pa se volitve nada- ljujejo in sicer tako, da bodo občinske skupščine izvolile: # Odbornike za okrajno skup- ščino iz svojih vrst. # Poslance za vse zbore re- publiške skupščine. # Poslance za zbore zvezne skupščine. Te volitve bodo po vsej drža- vi 3. junija letos. Volitve bodo končane še z zad- njim volitvenim aktom, ko bodo republiški zbori (obči) iz svo- jih vrst izvolili poslance v zbor narodov v okviru zveznega zbo- ra. Da bi bilo pojasnilo popolno, pojasnimo še to. Kdo po vsem tem voli le dvakrat (26. maja in 16. junija). Lahko ste uganili, da tisti, ki niso v delovnem razmer- ju, torej nezaposlena mladina, upokojenci, gospodinje in po- dobne vrsti volivcev. K pojasnilu objavljamo pri- kaz, kako potekajo kandidacij- ski zbor in kako bodo potekale posredne in neposredne volitve. Shemo objavljamo po listu »Vprašanja naših dni«. Kandidati za dve in štiri leta V vse skupščine, od občinskih do zvezne, bomo na volitvah vo- lili odbornike in poslance, ka- terih polovico kandidira za dvo- letne, druga polovica pa za šti- riletne mandatne dobe. Zakaj? Nova ustava vsebuje zelo re- volucionaren in demokratičen princip rotacije. Rotacija ne predvideva samo to, da bi se ljudje hitreje menjavali na vo- ljenih mestih, da bi skozi organe upravljanja in oblasti šlo čim več ljudi. Ta princip zagotavlja tudi redne menjave polovice ob- činskih, republiških in zvezne ljudske skupščine vsaki dve leti. Ker pa so te volitve, pred katerimi smo, prve po no- vem volilnem zakonu, je bilo treba urediti zadeve tako, da bo polovica izvoljenih odbornikov in poslancev samo za dve leti. Cez dve leti bodo na njihovih volilnih enotah ponovne volitve, odborniki in poslanci, ki bodo takrat izvoljeni, pa bodo že imeli štiriletno mandatno dobo. Tisti, ki bodo letos izvoljeni za dve leti, bodo leta 1965 za- pustili svoj izvoljeni položaj, ali pa bodo morda nekateri ponov- no kandidirali, in sicer za ob- dobje do leta 1969. Tisti, ki bodo izvoljeni za do- bo štirih let, bodo razrešeni mandata torej leta 1967, njihovi nasledniki pa bodo izvoljeni za dobo do leta 1971. Tako bomo vsake dve leti ime- li volitve, toda vsakokrat na drugi polovici volišč. Mandat dveh let je torej enkraten zara- di začetka novega volilnega si- stema. Pot štafete mladosti v celjskem okraju Prebivalci celjskega okraja bo- do udeležence letošnje štafete mladosti sprejemali in pozdrav- ljali od 14. do vključno 16. maja. Skozi celjski okraj bosta tekli razen zvezne še dve republiški štafeti; od teh bo imela ena svoj začetek na območju našega okra- ja in sicer v Logarski dolini. Zvezno štafeto bodo v celjskem okraju najprej pozdravili prebi- valci Vranskega in sicer 15. maja ob 8Л5 uri. Njena pot bo zatem šla skozi Žalec (10.10), Celje (11.10), Štore (12.00), Šentjur (12.45), Šmarje pri Jelšah (13.50) do Pečice, kjer jo bodo ob 14.45 prevzeli tekači iz mariborskega okraja. Druga republiška štafeta bo šla na pot 14. maja ob 8.15 v Lo- garski dolini in se zatem ustav- ljala v Solčavi (8.50), Lučah (9.40), na Ljubnem (10.35), v Radmirju (10.55), v Gornjem gradu (11.3<^, v Bočni (11.55), Šmartnem ob Dreti (12.10), v Nazarjih (12.45), Mozirju (13.10), Letušu (13.45), na Polzeli (14.25), v Velenju (15.20), v Šoštanju (16.05), v Zavodnji (16.45) in Št. Vidu na Slemenu ob 17.20, kjer jo bodo prevzeli te- kači iz Črne na Koroškem. Tretja republiška štafeta, ki bo imela svoj začetek v Bazi 20, pa se bo na območju našega okraja najprej ustavila 15. maja ob 10.4# v Kostanjevici na Krki. Od tam pa bo krenila po naslednji poti: Brežice (12.25), Stara vas (13.30), Bizelsko (13.55), Bistrica ob SotU (14.25), Podčetrtek (15.35), Roga- ška Slatina (17.15), Rogatec (18.00). Tu bo štafeta prenočila, nakar bo 16. maja ob 6.25 zjutraj na- daljevala pot do Stoi>erc, kjer jo bodo ob 7.00 prevzeli tekači iz mariborskega območja. Prvi maj na Okrešlju V odlični organizaciji celjskega železničarsikega smučarskega klu- ba je bilo prvega maja na Okreš- Iju tradicionalno smučarsko slav- je, združeno s tekmovanjem v ve- leslalomu. Žal je gosita megla to- krat "preprečila izvedbo zamišlje- nega načrta. Zaradi slabe vidlji- vos'ti so organizatorji skrajšali pripravljeno progo, ki je nazadnje merila okoli 1200 metrov. Na startu je bilo nekaj nad 80 tekmovalcev, med njimi smu- čarji iz Bad Gasteina, pa tudi ne- kateri naši (najboljši tekmovalci kot Lakota itd. Pri članih je prvo mesto pri- padlo avstrijskemu gostu Schaff- lingerju v času 49.9, drugi je bil Lakota, tretji pa Sporn iz Javor- nika. Od celjskih tekmovalcev je bil Dominko Uršič sedmi, Peter Kopinšek deveti, Janko Cetina de- seti, Peter Cetina enajsti, Pavel Cater štirinajsti ter Herbert Ko- šič petnajsti. Med rriladinci so se na prva me- sta uveljavili Celjani, in sicer po temle vrstnem redu: 1. Rosina 1:04.4, 2. Svegl, 3. Pilih itd. Pri ženskah pa je zmagala Ani- ca Cater jeva, članica celjskega smučarskega kluba. Miran Cvenk SEKRETAR ZA FINANCE V skladu s spremembami, ki jih je osvojila nova ustava glede političnih, predstavniških in iz- vršnih organov, je republiški iz- vršni svet zadnje dni preteklega meseca razrešil dosedanje se- kretarje ter imenoval nove. Ta- ko je bil predsednik okrajnega ljudskega odbora Celje MIRAN CVENK imenovan za republiške- ga sekretarja za finance, STANE ŠELIH, ki je bU pred leti tajnik okrajnega ljudskega odbora Ce- lje, doslej pa upravnik Kliničnih bolnic v Ljubljani, za republi- škega sekretarja za zdravstvo. Rotacij a nujen ukrep za okrepitev samoupravljanja Ko je na zadnji seji glavnega odbora SZDL Jugoslavije tov. Aleksander Rankovič govoril o nalogah Socialistične zveze v pri- pravah na volitve, je precejšen del svojega izvajanja posvetil tudi rotaciji. Nekaj njego- vih misli o tem problemu posredujemo tudi v naslednjem izvlečku: V novi ustavi so prvikrat v naši praksi zapi- sana načela omejevanja ponovne izvolitve in rotacije. Prihodnje volitve bodo prva uporaba teh ustavnih načel. Ta uporaba naj onemogoči »^opičenje funkcij, naj razširi krog delovnih ljudi, ki sodelujejo v predstavniških organih, nadalje razvije naš demokratični mehani- zem samoupravljanja in sploh razširi sodelova- nje delovni ljudi v upravljanju družbenih po- Uporaba teh načel in nova sestava skup- tudi omogoča, da še bolj poglobimo sistem našega demokratizma, da še bolj omogočimo poibudo milijonov delovnih ljudi v boju za so- cializem. To terja, da izvolimo v predstavniška telesa čim več neposrednih proizvajalcev, ljudi, i^i so si pridobili izkušnje v praksi dela organov samoupravljanja, ki se neposredno bore za so- cialistične družbene odnose, razvijajo demokra- tične metode dela samoupravnih organov ter dosledno zastopajo interese delovnih ljudi in ^se naše skupnosti. Sistem delavskega in družbenega samouprav- ■Ijanja sam po sebi razume in terja uveljavlja- î^.Je načela rotacije in omejitve ponovne \zyo- 'itve, s čemer se odpira trajen, nepretrgan de- mokratičen proces izmenjavanja kadrov na od- govornih političnih in družbenih položajih. Iz- menjava kadrov na vodilnih mestih, izmenjava *^adrov med federacijo, republikami in komuna- 'û'i, prehajanje kadrov iz državnih in upravnih ^'fganov v gospodarstvo, v politične in družbene organizacije in obratno, je torej postala neogib- na potreba našega nadaljnjega razvoja, izpopol- njevanja sistema socialistične demokracije ter pogoj za razvoj in uveljavljanje samih kadrov. Kadrovsko bazo j>oIitičnih funkcionarjev mo- remo in moramo nenehno razširjati iz vrst mlajših, novih ljudi, delavcev, proizvajalcev, žensk, tehnične in druge inteligence. Rotacija torej omogoča in terja, da postavljamo na odgo- vorne funkcije nove kadre, zlasti in čedalje bolj tiste, ki izrasto iz našega družbeno političnega življenja. Takšna kadrovska politika omogoča trajnejši in učinkovitejši boj proti rutinerstvu kot eni izmed nevarnosti birokratizacije na do- ločenih položajih in funkcijah. V sedanjem momentu moramo potrj)ežljivo pojasnjevati potrebo po izmenjavi kadrov. Isto- časno pa se moramo boriti proti vsemu tistemu nerazumevanju in birokratskim nazorom, ki so v zvezi z uveljavljanjem načela izmenjave in gibanja kadrov, in ki vsako kadrovsko spre- membo poenostavljeno presojajo in jo merijo dostikrat samo z uradniškega vidika napredo- vanja ali primerjanja s kom drugim ter jo tako omejujejo na osebni problem. V zadnjem desetletju našega razvoja se je zelo razširila vloga organov delavskega in druž- benega samoupravljanja, kakor tudi sodelova- nje delovnih ljudi v njih. V tej dejavnosti je zraslo na tisoče novih, sposobnih in požrtvoval- nih graditeljev socializma, idejno in politično stoječih tako visoko, da lahko prevzamejo tudi najodgovornejše politične in državne funkcije. V takšnem vzdušju so nastali realni pogoji za bolj bistvene spremembe v naši kadrovski poli- tiki v smeri prenašanja odgovornih funkcij tudi na nove in mlajše kadre, uvajanje rotacije in revolilnosti, onemogočanja združitve več, in sicer dostikrat zelo odgovornih funkcij т eni oseibi. Izbirali so kandidate Naša kamera je zabeležila dva izredno dobro obiskana zbora vo- livcev, in sicer (zgoraj) kolektiv celjske železniške postaje io zbor volivcev na Otoku. Valter Pfingstl, postal državljan SFRJ »ROJEN JE NOV DRZAVUAN* Preteklo soboto, ko so se y poročni dvorani na celjski obči- ni vrstili pari novoporočencev, je pred odbornika stopil mlad fant — sam. V prisotnosti mati- čarja je položil prisego, ki je vsebovala tisto, kar je ves čas bil — da bo dober in pošten dr- žavljan naše Socialistične fede- rativne republike Jugoslavije. Valter pravi, da je bil obred sicer v bistvu zanj formalnost, pa ga je kljub temu ganil do solz. Kako to, da je Valter moral priseči? Kdo od nas je kdaj pri- segal. Navadno državljani »pri- segajo« v trenutku, ko jih babi- ca z rahlim udarcem ob rojstvu spravi do prvega kričečega gla- su in ko jih matičar zavede v matično, oziroma državljansko knjigo. Res je treba zadevo razložiti: Valter Pfingstl je bil rojen v mrzlem februarju leta 1943 v Ce- lju. Nekaj več kot dve leti po- zneje sta se starša preselila na Avstrijsko, ker je bil Valterjev oče avstrijski državljan — ma- ti pa Slovenka. Mali Valter je ostal pri stari mami. Rastel je tu, hodil v šolo, najprej osnov- no, pozneje v bivši IKŠ. Bil je vzoren učenec, pionir in mladi- nec. Ko je končal šolo, se je za- poslil v IFI, kjer je še danes kot strugar. Pred dvema letoma je bil Val- ter izvoljen v občinski komite LMS. V komiteju odgovarja za informativno delo. Bil je dva- krat v brigadi, leta 1961 in 1962. Obakrat je imel vodilne položa- je. Valter je imel vedno sitnosti s svojim avstrijskim državljan- stvom. Tako je bil vnesen v do- kumente v Celju. Zvedel je, da ni v Avstriji vpisan kot držav- ljan, tako je bilo tudi njegovo avstrijsko državljanstvo formal- no. Lani je zaprosil za sprejem v državljanstvo SFRJ. Zadeva se je zavlekla do sedaj. Medtem je izpolnil 18 let, to je polnoletnost, ko že lahko sam odloča o držav- ljanstvu. Ko je v soboto po razgovoru odhajal k fotografu za slike, ki jih rabi za osebno izkaznico, mi je pokazal začasno potrdilo tna- tičnega urada, v katerem piše, da je zaprosil za državljanstvo. To je bil njegov edini dokument. Zdaj mu preostane še tekma s časom, upa da ne tudi s kakšno birokracijo, kajti 24. maja bi rad stopil prvič pred volilno ko- misijo v podjetju kot polnoprav- ni državljan itaše socialistične skupnosti. Iskrene čestitke in mnogo uspeha v življenju! »ia -фк. e CELJSKI TEDNIK STEV. 17 — 6. maja 19« Še naprej v delovnem vzdušju Fo podatRih, ki so 1хш zbrani do prvega maja, je bilo v celj- ekem okraju do praznika dela 759 zborov volivcev na terenu in ▼ delovnih organizacijah, ali vse- ga skupaj že okoli 80%. Preosta- li BO bili sklicani za 3. in 4 .maj, največ pa za nedeljo, 5. maja. Tako lahko že zdaj zapišemo, da so bili zbori volivcev končani pravočasno. Čeprav je zdaj težko govoriti o udeležbi na njih, o njihovem po- teku in podobno, ker bo pač tre- ba na analizo teh podatkov po- čakati do zaključka vseh zborov volivcev, so številke, ki so veljale do prvega maja pokazale, da je v povprečju na vseh zborih so- delovalo 24 "/o vseh volivcev. Medtem ko je podatek, da je na zborih na terenu sodelovalo v povprečju 14.3 % volivcev dokaj zadovoljiv, pa številke, da je bilo na zborih v delovnih organizaci- ju 48,35 % volivcev, niso najbolj jah, seveda prav tako v povpreč- razveseljive. Seveda, to so pov- prečja; realna slika pa je nekoli- ko drugačna in kaže, da so bili zbori v večini gospodarskih or- ganizacijah lepo obiskani, in da so na nižji odstotek v povprečju vplivali slabo obiskani zbori v kmetijskih volilnih enotah. In končno, tudi številke, da se je precej zborov tako v gospodar- skih organizacijah, kot zlasti še na terenu začelo zaradi slabe udeležbe z enoumo zamudo ka- žejo, da priprave na volitve še niso končane. Vtem ko so na dosedanjih zborih volivcev za kulturno pro- svetno skupino zabeležili 67.9% udeležbo, je znašal ta odstotek na zborih socialno zdravstvene sku- pine 53, organizacijsko politične pa kar 76 odstotkov. Kot dosedanje, tako bodo tudi zaključne priprave na volitve v predstavniške organe potekale v delovnem vzdušju, zlasti pa na sestankih v delovnih organizaci- jah, na terenu in podobno, kjer bodo proizvajalci in občani raz- pravljali o dosedanjih uspehih in delu skupščin četrtega sklica. Tu bodo govorili o gospodarskem razvoju, vendar vse z željo, da bi uspehe ocenili kritično in se ta- ko še bolje pripravili na izpolnje- vanje prihodnjih nalog. Ta čas pa bi lahko v gospodarskih or- ganizacijah izkoristili še za raz- pravo o statutih delovnih orga- nizacij, o perspektivnih progra- mih razvoja, o tekočih proizvod- nih in drugih nalogah. Skratka, ne gre za mitinge in manifestaci- je, pa čeprav se bodo teh sestan- kov udeleževali ne samo sedanji člani ljudskih odborov in skup- ščin, marveč tudi kandidati za volitve v nova predstavniška te- lesa, temveč za izključno delov- ne sestanke, za realne ocene do- sedanjih uspehov in naporov ter analizo prihodnjih nalog. V tem času so predvidena tudi nekatera večja zborovanja. Ta- ko naj bi že praznovanje krajev- nega praznika v Šmartnem ob Paki združili z večjim zborova- njem, ki je predvideno za nede- ljo, 12. maja. Okoli prvega juni- ja bo podobno zborovanje v Ce- lju; na enako prireditev v času zadnjih priprav na volitve pa se bodo bržčas odločili tudi v Po- savju in še kje- -mb Precej novih imen Zbori volivcev v konjdáká ob- čini so zaključeni. Zdaj so znani tudi kandidati za občansko, re- republiško in zvezno skupščino. Med temi je precej novih imen, precej pa tudi žena in mladine. V dveh konjiških volilnih enotah so :predlagald kar dve ženski in sicer dr. Slibar j evo ter tov. Smo- govec. Na viitanjskem terenu so v občinski zbor predlagali tov. Vero Kravarič. V Zrečah so za kandidata potrdili tov. Vlada 2u- panca, v eni izmed petih konjiiš- kih volilnih enot pa kandidira tudi sedanji predsednik občin- skega ljudskega odbora inž. Adolf Tavčar. Med kandidati na terenu je tudi več delavcev iz gospodarskih organizacij, kot n. pr. tov. Hudales ter Tone Óbrul, kd sta oba zaposlena v Konusu. V kmetijskih področjih pa so na kandidatnih listah tudi mlajši kmetje, kot Maks Brečko na Stranicah, Jože Petelin jek v Gra- brovljah, Jakob Faktor v Spod- njem Grušovju, Jože Orešnak na Brdu itd. V usnjarskem kombinatu Ko- nus so med drugimi predlagali inž. Pokorna, nadalje ekonomist- ko Mileno Novakovo, strojnega tehnika Franca Tavčarja, direk- torja kombinata Perca in usnjar- skega tehnika Jožeta Hirovatiča. V volilni enoti obeh gradbenih podjetij kandidira tehnik Drago Rata j C, pri zdravstvenih delav- cih pa dr. Dolane. Podobno kot o kandidatih za občinsko skupščino so volivoi raz- pravljali in potrjevali še kandi- date za republiške in zvezne zbo- re. Tako so za republiški zbor predlagali tov. Franca Lubeja, za zvezni pa Ernesta Rahtena. Razen tega so izbrali kot kandi- data za republiški gospodarski zbor Ivana Umnika iz Zreč, za republiški socialno zdravstveni zbor pa Faniko Suc iz konjiške- ga zdravstvenega doma. V. L. DRUGI PORAZ ELEKTRE Košarkarji šoštanjske Elektre so tudi t drugem kolu prvenstvenega tekmo- vanja ostali praznih rok. Dvoboj so izgubili z mariborskim Branikom 70:62. Takšnih in podobnih posnetkov bi lahko v tem času objavili na stotine. Naš posnetek pa je bil na pravljen na zboru volivcev dela Otoka v Celju, in sicer v trenutku, ko so volivci potrdili kandidatU' ro tov. Petra Šprajca za volitve v občinsko skupščino. Razen njega so na tem zboru potrdili še tov Ivico Jeršičevo, novinarko našega lista, za kandidata v republiški zbor ter Emesta Rahtena kot kan didata za zvezni zbor. — Zbor volivcev na Otoku je lepo uspel, saj je bila dvorana Ingrada tokra skoraj premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so hoteli sodelovati pri izbiri kandidatov za bližnj< volitve v predstavniške organe. Na zboru je v razpravi sodeloval tudi tov. Franc Simonič, sekretai okrajnega komiteja Zveze komunistov, ki je govoril o pomenu volitev pa tudi o strukturi in naloga! novih skupščin. PLODNO IN BOGATO DELO ZAPIS Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE Čeprav bi človek pričakoval, da bo zadnja seja v tej mandatni do- bi in dosedanjem sestavu v več ali manj slavnostnem razpolože- nju, je bila petkova skupna in za- tem ločena seja obeh zborov ob- činskega ljudskega odbora Celje pod podstvom predsednika JOŽE- TA JOSTA zelo delovna, saj so na njej obravnavah in sprejeU vrsto pomembnih skleix)v. Slavnostno obeležje je dalo le krajše poročilo podpredsednika BENA KRIVCA, ki je opozoril na delo, ki ga je ljudski odbor opravil v svoji man- datni dobi, na poglobitev in izpo- polnitev sistema komunalne sa- mouprave, na dosti !boljše stike, ki jih je imel ljudski odbor z ob- čani, na zbore občanov, na nene- hen številčen porasit tistih, tó v tej aU oni obliki sodelujejo pri upravljanju, na močno uveljav- ljanje svetov ljudskega odbora ipd. Njegove besede so analizirale tudi uspehe na gospodarskem pod ročju, na uspehe, ki so bili dose- ženi na vseh področjih družbenih služb in podobno. Delo ljudskega odbora v zadnjih petih letih je bilo zares plodno in bogato ter navzlic nekaterim spodrsljajem zelo uspešno. ' Ljudski odbor celjske občine je na zadnji seji sprejel odlok o pre- povedi prodaje nepasteriziranega mleka na območju mesta Celja. Odlok v takšnem smislu so nare- kovadi ne samo preventivno zdrav- stveni razlogi, temveč tudi težnja, da pride do polne veljave kapaci- teta nove mlekarne. Razumljivo pa je, da bo odlok ostal le na pa- pirju, če ne ibo stalne kontrole iptri prodaji mleka na območju, ki ga ta predpis določa in nadalje, cene bo гп-ејеп odkup mleka. Kakor hitro bo odkup mleka dobro or- ganiziran, potem je gotovo tudi to, da bo novi odlok spodbujal proizvajalce, da bodo mleko pri- našaU na odkupne postaje. Odborniki so soglašaU s skle- pom o stopnji dodatnega prispev- ka za zdravstveno zavarovanje po gospodarskih panogah in skupi- nah organizacij. S tem so prav- zaprav .potrdiH sklep, ki ga je pred kratkim sprejela skupščina komtmalne skupnosti za socialno zavarovanje. Dodatni prispevek je predpisan za vse tiste panoge in skupine, v ikaiterih stroški za zdravstveno zavarovanje presega- jo povprečje stroškov za to zava- rovanje na območju celjske skup- nosti zavarovancev. Izredno zanimivi so bili pred- logi sveta za gradbene in komu- nalne zadeve, saj je z njimi sezna- nil odbornike z investicijskim pro- gramom za kanalizacijo v Celju, nadalje za regulacijo Koprivnice in Sušnice, pa tudi s progransoni za regulacijo Voglajne. Ljudski odborniki so te predloge potrdili ne zato, ker hi se naj dela začela že izvajati, marveč samo zaradi tega, da bi bile tudi te reči oprav- ljene in pripravljene za tisti čas ko se bo treba lotiti tudi teh del Kot vse kaže bo najprej prišla na vrsto Voglajna in to predvsem za- radi Cinkarne in želes^ame v Sto- rah. Izredno hvaležna je še ugo- tovitev, da bo z regulacijo Sušnici in Koprivnice rešeno vprašanje vode za industrijo. Z regulacije obeh teh potokov je namreč v tes- ni povezavi še gradnja oziroma ureditev akumulacijskih bazenov Razen tega sta oba zbora potr- dila investicijski program za do- končno ureditev študijske knjiž- nice oziroma poslopja zraven sta- re groñje. Medtem ko bodo vsa ts dela zahtevala okoli 150 milijonom izdatkov, bi za prvo fazo potrebo- vali okoli 60 milijonov. Izredno živahna je bila razpra- va pred sprejemom meril za izra- čun kvote za osebne dohodke uč- nega, vzgojnega, administrativne- ga in tehničnega osebja, ki jih je pripravil sklad za šolstvo. Ob zaključku dela so sprejeli š« odlok o obvezni postavitvi skup- nih televizijskih anten na tistit zgradbah, za katere še ni bilo iz- dano gradbeno dovoljenje ter od- lok o občinski dokladi za samo- stojne poklice in premoženja Končno so odborniki potrdiU od- cepitev kamnoseške in pečarske delavnice od Ingrada ter pripoji- tev obeh obratov k remontnemu podjetju Obnovi. M. B V šentjurski občini so se odločili,.. v šentjurski občini so z zbori volivcev končali že zadnjo nede- ljo v aprilu. Po podatkih, ki so jih zbrali pri občinskem političnem štabu so v veliki večini primerov zelo lepo uspeli, saj se je na ne- katerih zbralo tudi od 40 do 50 odstotkov volivcev, manj kot 15 odstotkov pa jih ni bilo na nobe- nem. Tudi razprava je pokazala, da so ljudje z zanimanjem sledili ne samo predlogom za kandidate, marveč da so se pogovorih še o drugih rečeh. Hvaležna pa je še ena ugotovitev, namreč da je mla- dina v velikem številu prihajala na te zbore, pa čeprav ni tako aktivno posegla v razpravo. Ra- zumljivo je namreč, da se mladi ljudje na podeželju počasneje vključujejo v javno in politično življenje, vsekakor počasneje od njihovih sovrstnikov v industriji. Nova občinska skupščina Šent- jur bo imela 54 odbornikov, in si- cer po 27 v vsakem zboru. V pri- merjavi' z dosedanjim ljudskim odborom, bo v novi skupščini šest odbornikov več. Na zborih volivcev so potrdili naslednje kandidate za občinski zbor: v Šentjurju — Tugomerja Vogo, v Bezovju — Ivana Vehra ter Karla C era ja, v Novi vasi — Vinka Zmaherja in Antona Puš- nika, v Jakobu — Avgusta Slom- ška ter Jožeta Beleja, v Krajčni- ci — Alojza Pepelnaka in Slavka Podplatana, v Primožu — Marti- na Anderliča in Ljubo Bohorč, v Proseniškem — ing. Toneta Jen- šterla, v Ponikvi —Vero Hlastec, na Dolgi gori — Ivana Znidarja in Antona Lisca, v Lutarju — Petra Hlasteca, v Okrogu — Aloj- za Senico, v Sedini — Ivana Mast- naka, v Straži — Antona Venguš- ta, v Dramljah — Zofko Verdev, na Planini — Franca Gračnerja in Alojza Gračnerja, v Lokah — Franca Kolmana in Franca Grač- nerja, v Šentvidu — Antona To- vornika in Marijo Luskar, v Dob- ju — Ivana Brileja ter Ivana To- vornika, v 19. volilni enoti v Dob- ju — Jožeta Rajha in Milana Jan- šo, v Slivnici — Ivana Krajnca ter Ivana Završka, v Javorju — Ivana Mansutija, Branka Vogo ter v Kalobju — Ivana Kukoviča ter Alojza Gradišnika, v Slivnici — Ivana Kraška in Antona Jelenca, Alojza Plahuto, v Zegerju — Iva- na Laha, v Prevorju — Martina Lupša, v Dobrini — Jožeta Lipov- ška ter v Loki — Faniko Drame. Medtem ko so si na volilnih enotah, kjer bodo volih odborni- ke v občinski zbor skoraj povsod privoščili po enega in celo dva sokandidata, pa so se na zborih volivcev delovnih skupnosti le v dveh primerih odločili za dva kandidata. Sicer pa so se volivci iz delovnih organizacij na svojih zborih odločili za naslednje kan- didate: V skupini gospodarstva: v Al- posu za Ferda Kavtičnika, Vlada Grdino in Franca Dobnika, v Les- ni industriji Bohor za inž. Franca Urbajsa ter Zoro Vidmar, na že- leznici za Jožeta Plačnika, na poš- ti za Ivana Drobneta, v trgovskem podjetju Resevna za Karla -A- drineka, v obrti za Anico Šturbej, v gozdnem gospodarstvu Planina za Franca Auserja. V kmetijski skupnosti so se odločili za nasled- nje kandidate: Franca Pečarja, Milana Grasellija, Slavo Lesnika, Nika Pečnika, Stanka Hvalca, inž. Jožeta Valenčiča, Ivana Catra, Vinka Mastnaka, Franca Mastena, Štefana Dobrška ter Milana Zalo- karja in Gabrielo Kragl. Volivci iz skupine kulture in prosvete so potrdili kandidaturo: Janeza Rau- terja. Slave Kovačičeve ter Joži- ce Zmavčeve. V skupini zdravstva in socialnega varstva so se odloči- li za dr. Ivana Moserja, v skupini delovnih ljudi v državnih organih, družbenih organizacijah in druš- tvih pa za Eda Plavštajnerja, Kar- la Mendota in Vicka Puserja. CELJE : BRANIK 9:7 Končno so celjski rokometaši prišli do prvih dveh točk т »pomladanskem delu tekmovanja. V izredno zanimivi in ogorčeni borbi so premagali Branik z reznltatom 9:7. Medtem ko 6o Velenjčami |Í2gabill tekmo s Kovinarjem 20:17. so Radeče Nova-klavnica v Šentjurju Ob navzočnosti številnih pred- stavnikov javnega in političnega življenja, med njimi tudi tov. Franca Leskoška-Luke, so zadnji dan prejšnjega meseca izročili v Šentjurju namenu novo klavnico. Slavnost je v imenu kolektivi tamošnjega kombinata začel inž Jože Bučar, zatem pa je o pome- nu in namenu nove klavnice spre- govoril še predsednik občinskegJ ljudskega odbora ter predsednü zadružnega sveta Peter Hlastec. Graditev klavnice v Šentjurjv je narekoval izreden živinorejsk okoliš, pa tudi skrb ljudskega od- bora za nadaljnjo pospeševanj« živinoreje, težnja za čim boljše zadovoljitev domačega trga î mesom in mesnimi izdelki in n< nazadnje možnosti za povečanj« izvoza. Gradnja tega objekta j« bila opravljena v rekordnem ča- su enega leta. Pri tem je poma- gal ves kolektiv, saj so mnogi člani opravili nešteto ur prosto voljnega dela. Kandidati ZA ZVEZNO IN REPUBLIŠKO SKUPŠČINO V ŠENTJURSKI OBCINI Na zborih volivcev v šentjtJf' ski občini so potrdili i^aslednJ^ kandidate za 2:vezno in republiška' skupščino: za zvezni zbor Sergej^ Kraigherja, za zvezni gospodarslö zbor inž. Ivana Pariša, za zvezni socialno zdravstveni zbor Olg" Vrabičevo, za zvezni kulturna prosvetni zbor Borisa Ziherla tef za zvezni organizacijsko politici'^ zbor Zvoneta Dragana. Za kandidate v republiško skup^ ščino pa so potrdili: Rika Jenfl^' na za repubHški zbor, Rika Вј^ nerja za gospodarski zbor, МапЈг Mlinaric za socialno zdravstvei\ zbor, za kultiHTio prosvetni zt»^ Franca Vidoviča ter Vinka J^^ dica za organizacijsko politi^ zbor. V POČASTITEV 1. MAJA Kolektiv šolskega industrijsko kovinarskega centra v Storah je lepo počastil praznik dela. S praznovanjem so začeli že 25. aprila. Za uvod so sklicali delov- no konferenco, na kateri so pre- gledali uspehe vajenske šole, na- to pa priredili nagradni brzotur- nir v šahu. Dne 26. aprila so pri- redili slavnostno proslavo, zatem pa je bila seja novoizvoljenega šolskega odbora, medtem ko se je delegacija učiteljev in učen- cev udeležila volivcev 32. enote v Celju. Popoldne so imeli izlet, zvečer pa so zakurili taborni ogenj. NOVA IMENOVANJA Na predlog komisije za volitve in imenovanja sta oba zbora ob- činskega ljudskega odbora Celje sprejela na zadnji seji naslednje sklepe: za direktorja zdravilišča Dobrna so imenovali tov. Alojza Krivca, za predsednika upravnega odbora celjske delavske imiverze pa Albina Brenčiča. Zaradi zdru- žitve Avtoobnove ter trgovskega podjetja Avtomotor v enotno go- spodarsko organizacijo Avto-Celje so odborniki razrešili direktorja doslej ločenih podjetij tov. Stane- ta Klemenca ter Jureta Klajnška, medtem ko novega direktorja združenja podjetja spričo traja- nja razpisa niso imenovali. RAZGOVOR S KANDIDATOM O delu političnih organizacij VoHvci šentjurske obči- ne so za kandidata pri vo- litvah v organizacijsko fk>- litični zbor republiške sikupščine izbrali in potr- dili tovariša VINKA JA- GODICA, isekretarja ob- činskega komiteja Zveze komunistov. Srečanje in razgovor z njim smo azkorÍ9tüi pred- vsem za ipomenek o delu, .problemih in nalogah politič- nih organizacij v šentjurski občini. — Drži ugotovitev, da so politične organizacije v ob- čini v resnici nosilec aktiv- nosti na vseh področjih. To velja za vse politične orga- nizacije in prav tako za mla- dinsko, ki se v zadnjem ča- su močno uveljavlja. Ne gle- de na to, pa bi lahko govo- гД1 o vsebini ter kvaliteti dela teh organizacij in po- dobno. 2e površna analiza kaže, da se politične organizacije premalo poglobljeno ukvar- jajo s celotno problematiko in zato njihovo delo ne iz- haja zmeraj iz življenskih problemov. Pni delu Sociali- stične zveze -opažamo pre- majhen stik s člani. Pri tem so zatajUe zlasti krajevne organizacije SZDL, ki bi mo- rale najbolj živeti in delati z ljudmi na terenu. Delno opravičilo za to, da poveza- va med političnimi organi- zacijami ter člani ni takšna, kot bi si jo želeli, lahko iščemo v težki konfiguraciji terena, v raztresenosti in od- daljenosti posameznih kra- jev itd. In če že govorimo o delu političnih organizacij, naj omenim še tiste, ki to delo vodijo in usmerjajo, je še dejal tov. Jagodic. Reči mo- ram, da se je stanje glede političnih kadrov močno iz- boljšalo, da smo mnoge p>o- litične delavce dobili tudi iz šol, da so prenekateri obi- skovali razne tečaje, semi- narje in podobno. Toda, kljub temu kvalitetnemu premiku, se mi zdi, da gre delo še vse prepočasi na- prej. Sicer pa je to tudi ra- zumljivo; z našim delom ne moremo biti nikoli zadovolj- ni, zmeraj nas čakajo nove in nove naloge, pri nas ni nikoli f>očitka in odmora. — Prej ste omenili nüa- dino, zdaj pa Vas prosim, da mi poveste, kako se mladi ljudje uveljavljajo v druž- benem življenju. — Ce vzamem samo mi- nule zbore volivcev, potem moram reči. da je mladina aktivno sodelovala v tej fa- zi predvolilne aktivnosti. Go- tovo pa je, da bi se mladina bolj uveljavljala v družbe- nem in političnem življenju, če bi ne odhajala iz doma- čih krajçv v industrijska središča in drugam. Migra- cija mladih ljudi je iz naše- ga predela zelo velika, in to se pozna na vseh koncih in krajih, tako tudi pri delu po- litičnih organizacij. Sicer pa še to, zmeraj smo priprav-' ni izreči kritične besede na račun mladih ljudi in njiho- vega udejstvovanja, toda, če bi se vprašali, kaj smo nare- dili mi zanje, kako smo zna- li prisluhniti njenim p>otre- bam in težavam, bd dobili zelo klavrno sliko. — Kako pa ocenjujete de- lo sindikalnih organizacij? — Zdi se mi, da se v delu naših sindikalnih organiza- cij v premajhni meri uve- ljavlja kompleksno obravna- vanje in analiziranje vseh notranjih problemov. Tudi v proučevanju problemov in nalog organov delavskega samoupravljanja se čuti premalo poglobljenosti. Več so sindikalne organizacije napravile za izobraževanje kadrov. Veliko aktivnost so sindikalne organizacije po- kazale v organiziranju zbo- rov volivcev; vse drugače so p>otekalii tisti zbori volivcev na terenu, kjer so sodelovali tudi člani delovnih kolekti- vov. Zato prav ti primeri op>ozarjajo, da bon;o morali več napraviti za delo članov kolektivov na terenih, kjer živijo. M. B. CELJSKI TEDNIK STEV. 17 — 6. maja 1963 Iznad republiškega povprečja so pred dnevi na zadnji seji jjnravnega odbora gospodarske jfyorrúce za celjski okraj razprav- ljali o gibanju gospodarstva, so lahko ugotovili zelo ugodne rezul- jaite. Tako je gospodarstvo v celj- skem okraju v prvem tromesečju nreseglo programska predvideva- nja, rezultati v industriji pa so celo _a 3 odstotke ugodnejši od repub- liškega povprečja. V prvem ob- dobju leta, zlasti pa v marcu in po ocenjenih pokazateljih tudi v ap- iilu je zelo lepe uspehe dosegla jiidustrija. In sicer domala vse pa- noge. Samo v marcu je proizvod- nja porasla za 17 odstotkov. V lem obdobju je industrija proiz- vedla za 13,5 odstotkov več kot lajii v istem obdobju. ^ podobne lepe uspehe*so zabe- ležile gospodarske organizacije tudi na področju izvoza. Lani je Izv^ažalo iz celjskega okraja le 37 odstotkov podjetij, to število pa se Je letos povzpelo na 57 odstotkov Tseh gospodarskih organizacij iz industrije. Tako lahko upravičeno pričakujemo da bo letos izvoz s področja celjskega okraja za pre- ko 50 odstotkov večji kot lani, in sicer kljub temu, da še zdaleč niso izkoriščene vse možnosti. Največ- ji izvozniiki v celjskem okraju pa (O tovarna papirja v Krškem, le- gno industrijski kombinat «-Savi- nja-x in Cinkarna. Ko so podrobno obravnavali ne- katere probleme izvoza, so se čla- ni upravnega odbora nekoliko dalj zadržali pri vprašanjih izvo- ra lesa in lesnih izdelkov. Ta pa- noga pomeni namreč na našem območju najmočnejši vir dohod- fcov iz izvoza. Da bi pa te lahko povečali, je ob visokem sečnem planu nemogoče računati na še kako fizično povečanje. Zaradi te- ga bo nujno potrebno v tej panogi iskati druge vire, ki bodo finanč- no izboljšali rezultate izvoza. Me- nili so, da se bodo lesno industrij- ska podjetja morala vse bolj ori- eatirati na izvažanje ñnalnih pro- izvodov. Pri tem so še omenili, da hi se manjša lesna podjetja ne bi smela krčevito upirati nuj- nim in ekonomsko upravičenim Integracijskim procesom. Ko so obravnavali obrt, so bili mnenja, da so problemi iz te pa- noge gospodarstva tako pereči, da bo upravni odbor moral o njih razpravljati na iposebni seji. Stag- nacija obrti se namreč kaže v dveh smereh; na eni strani je bilo T preteklem obdobju znatno upa- danje ohrti — število zasebnih obrtnikov se je znatno skrčilo, is- točasno pa je za naše območje Enačilno, da so obrtne delavnice Tek) slabo opremljene. Razen tega pa je odliv obrtnikov v industrijo hi na druga službena mesta bi- stveno zmanjšal strokovnost in s tem tudi usposobljenost naše obrti — zlasti uslužnostne. Na seji so obravnavah tudi ze- lo aktualno vprašanje živinoreje. Pomanjkanje krme in zelo dolga lima so bistveno vplivali na tanjšanje staleža živine. Sodijo, ^ se je osnovna čreda v povpreč- ju zmanjšala za okoli 9 odstotkov. Spričo tega je prišlo do neuravno- ▼ešenja ponudbe in povpraševa- nja, kar je povzročilo nihanje cen mesu in mesnim izdelkom. F^i ob- ravnavi problematike cen so od- borniki biU mnenja, da bo polago- ma potrebno uravnovesiti cene na domačem trgu s cenami na zuna- njem trgu. Istočasno pa so .po- udarili, da bo v naslednjem obdob- ju potrebno uveljaviti tudi ostrej- še ukrepe, da bi se povečal stalež živine, saj obstajajo tudi primeri, ko so hlevi prazni. Vendar sodijo, da bi prepoved klanja telet bil za razvoj turizma prav v obdobju, ko začne sezona, neprimeren, kaj- ti gostišča bi se znašla v zelo ne- ugodnem položaju. M. Živahen zbor volivcev Med prvimi v žalski občini je bil zbor občanov na Polzeli, ta pa je bil tudi eden od najbolj živah- nih zborov občanov v predvolil- nem obdobju, na katerem so pre- bivalci kraja predlagali kandida- te za predstavniška telesa in se pogovorili o nekaterih posebno- stih kraja, zlasti pa o pripravah na občinski praznik in obilici na- log, ki stoje v tem obdobju pred njimi. Za zvezno skupščino so predla- gali kot kandidata Viktorja Opa- ko iz štorske železarne, za repub- liško skupščino direirtorja kme- tijskega kombinata iz Žalca, ing. Mili vana Zidarja, za svojega od- bornika v občinskem zboru pa so zeleh imeti tov. Veljka Repica. »Vanj imamo največ zaupanja«, so dejali, »-saj je v desetih letih, kolikor je tov. Repič na Polzeli, tudi ikraj zaživel intenzivneje. Tovarna je obnovljena, dobüi smo zdravstveni dom, gradimo cesto in podobno.-« Največ so seveda govorili o ure- ditvenih nalogah pred občinskim praznikom, o podrobnostih in po- dobno. Cesta bo ta čas nared, ena- ko tudi cesta na Goro Oljko, zra- ven pa je treba urediti tudi zu- nanjo podobo kraja. Sem tudi so- di ureditev nekaterih trgovin in lokalov, po katerih v kraju že dalj časa obstaja močna potreba. Na zboru občanov so posebej poudarih, da je možno te naloge izvršiti le s tesnim sodelovanjem vseh krajevnih in gospodarskih organizacij. Ta enotnos(t je nam- reč bila tudi doslej vodilo v kraju in bi brez tega ne mogH hitreje napredovati. Povezava pa je še toliko (bolj pomembna, ker je to razen Žalca edini kraj, kjer je kar okoh 50 odstotkov prebivalcev zaposlenih v industrijskih 'podje- tjih aU v drugih gospodarskih or- ganizacijah. Na zboru občanov so govorjlL tudi o nekaterih problemih s pod- ročja kmetijstva in oskrbe pre- bivalstva. Menili so, da je inten- zivnost 'kmetovanja in pravilna oskrba industrijskih delavcev eden od pogojev za rast življen- ske ravni prebivalstva. Predvolilni odmevi iz občine Videm - Krško Pirvi del predvolilne aktivnosti je za nami. Po vseh volilnih eno- tah (na terenu in gospodarskih organizacijah) so končani prvi zbori volivcev, na katerih so ljud- je postavili kandidate za občin- sko skupščino in predlagali kan- didate za republiško in zvezno skuipšoino. Enotne ocene za vse zbore vo- livcev skoraj ne bi mogli dati. Medtem ko so bili nekateri prav dobro obiskani in skrbno priprav- ljeni (Kostanjevica, Leskovec, Krško centralni del, Videm cen- tralni del, Brestanica, Senovo- srednji del...), pa so bili nekate- ri drugi le skromno obiskani. Če- prav smo v začetku mislili, da ne bo treba nobenega zbora začeti z enourno zamudo, ko se po pred- pisu zbor lahko izvrši ob vsaki udeležbi, je bilo nekaj primerov, kjer smo morali popustiti. Vsilju- je se vprašanje, ali se nekateri volivci sploh ne zanimajo kdo jih bo v bodoče zastopal v občinski skupščini in v višjih organih. Na slabo udeležbo je verjetno vpli- valo tudi dejstvo, da imajo kmet- je sedaj ogromno dela. V navadi pa je še tudi to, da gre na zbor volivcev le od vsake hiše po eden. Krajevni politični aktivi, ki so jih formirale krajevne organiza- cije SZDL so svoje delo skoraj povsod dobro opravili. Malo je bilo primerov, da zbor volivcev ne bi bil pripravljen do vseh po- drobnosti. Prav zato so lepo po- tekali. Ker smo se dogovorili, da bomo imeli pred volitvami dva zbora, smo na prvem govorili predvsem o pomenu volitev, o delu dosedanjega občinskega od- bora o vlogi odbornika, o vseh podrobnostih v zvezi s samimi vohtvami itd. Razprave o gospo- darskih vprašanjih na teh zborih v glavnem ni bilo, ker smo se do- govorili, da bomo o tem razprav- ljali na prihodnjih zborih. Voliv- ci so govorili predvsem o tem, da želijo imeti v bodoče take odbor- nike, ki bodo večkrat prišli med ljudi, jim povedali kaj je novega v komuni, poleg tega pa, da bo- do znali zastopati njihove inte- rese. Na račun dosedanjega dela nekateri hodbornikov je bilo iz- rečenih precej kritičnih pripomb. Saj so se nekateri resnično pre- malo potrudili, da bi prišli med volivce. Pri izbiri kandidatov so bili skoraj povsod volivci zelo dosled- ni in se niso zadovoljiU z vsakim predlogom. Želeli so izbrati res najboljše ljudi. Zlasti v večjih krajih so se ljudje že na zboru volivcev zedinili za enega kandi- data. Marsikje pa so hoteli imeti dva kandidata samo zato, ker mislijo, da volitve drugače niso demokratične. Nekaj volilnih enot ima celo po tri kandidate ali pa še več. Zbori v delovnih kolektivih so büi izredno dobri, saj je bila ude- ležba na vseh resnično množič- na. Tako množičnih zborovanj v podjetjih že dolgo ni bilo. V vseh enaintridesetih volilnih enotah na terenu je bilo 51 zborov volivcev, na katerih je bilo 2.484 ljudi. V 15 volilnih enotah so po- stavili enega kandidata, v 12 po dva, v 4 volilnih enotah pa po tri in več. L. S. Ugodna dinamika prroizvodnje v žalski občini Pred dnevi sta posebej občinski komite Zveze komunistov v Žalcu občinski zbor proizvajalcev te- '^eljito pregledala realizacijo za- stavljenih nalog v prvih mesecih tega leta in gibanje gospodarstva f^ploh. Ugotovitve v povprečju so ^ovoljive, saj je na primer fi- fóni obseg proizvodnje kar za 26,4 odstotka višji kot v istem ob- dobju lanskega leta. Za tako po- večanje proizvodnje imajo vseka- kor največ zaslug tekstilne tovar- ne na območju občine Žalec, in sicer Juteks, tovarna nogavic Pol- in tekstilna tovarna v Pre- "^Idu. Zelo lepe uspehe pa so do- segli tudi v zabvikovškem rudniku v Libojah. V istem obdobju so gospodarske pi'ganizacije močno povečale tudi ¡fvoz, saj je ta kar za 34 odstot- •^ov večji kot lani. Ko so obravnavali nekatere sla- psti, ki še nekoUko zavirajo pro- jzvodnjo, so omenili zlasti glede dinamiko proizvodnje sezon- 2načaj nekaterih podjetij, ^Udarih pa so, da bo v nasled- ^^lï^ obdobju treba posvetiti še 1^. 'pozornosti produktivnosti de- j zniževanju lastne cene pro- ^odov posameznih podjetij. Da ^"tsjajo tu še velike nj>tranje re- ki jih bo potrebno z an- ^iranjem subjektivnih sil in predvsem z večjo zavzetostjo eko- ^^skih enot realizirati, dokazu- JfJp izredni dosežki na tem pod- '^iu v preboldski tekstilni tovar- ni, v Zabukovci in v tovarni no- gavic na Polzeli. Tu so zabeležili zelo lepe uspehe, ki so povprečje povečanja produktivnosti dela v občinskem merilu dvignili iznad 14 odstotkov. Najlepše uspehe so dosegli v Preboldu, kjer so proiz- vodnost dvignili za 34 odstotkov, slabši pa so v tovarni pohištva in v opekami. Na seji zbora proizvajalcev so odborniki razpravljali tudi o ze- lo perečem vprašanju financiranja zdravstvenega zavarovanja. Spri- čo posebnih pogojev in predvsem zaradi izredno močno razvitega omrežja zdravstvene službe, sodi- jo v žalski občini, da bo kljub uporabi najvišje dopustne stopnje za kritje teh izdatkov, nastal pri- manjkljaj za okoli 6,7 milijonov dinarjev. Zaradi tega so prav gotovo ii>o- trebni posebni ukrepi, da bi se zmanjšalo število nesreč in nez- god med delom in bolniški sta- lež. To je prav gotovo pomembno, kajti sicer bodo gospodarske or- ganizacije morale primanjkljaj izravnati iz sredstev osebnih do- hodkov in skladov podjetij. To pa bi prizadelo zaposlene delavce. Na seji so bili mnenja, da je iz- redno pozitivno in hvalevredno, da je to vprašanje pravočasno postavljeno na dnevni red, saj bo- do na ta način lahko nekatere slaibosti še odklomili. PREDSTAVLJAMO VAM KANDIDATE: ING. MILOVAN ZIDAR LANSKOLETNI USPEHI KOMBINATA POMENIJO V BISTVU LE STVARNO OSNOVO Inž. Milovana Zidarja, ki so ga voUvci predlagali za poslanca v republiški gospodarski zbor, sem srečal v Latkovi vasi na gra- dilišču velike 14-hektarske žič- nice z betonskimi oporniki. Po- govor je kmalu nanesel na lan- skoletne rezultate in proizvodne dosežke v prvem letu obstoja agrokombinata Žalec. »Napak bd ocenjevali situaai- jo,« je poudaril, tov. Zidar, »če bi trdili, da so zelo lepi začetni ■гегиИаи agrokombinata nek kmetijski čudež. Vedeti namreč moramo, da vsaj polovica zaslug za bistveno spremembo v proiz- vodnem in finančnem smislu gre na račun ugodnejših pogojev po- slovanja, hkrati pa je prav go- tovo vsaj toliko tudi vredna pri- zadevnost kolektiva — pri tem pa ne mislim vodstva, temveč vsega kolektiva. Ta prizadevnost pa je za nas bistvena, kajti omo- goča nam, da v naslednjem ob- dobju še 'intenzivneje in dosled- 'Пеје uresničujemo zastavljene naloge. Istočasno pa se mi zdi pomembno — in tega se nas ko- lektiv zaveda — da začetni vispe- hi ne smejo delovati uspavalno, temveč morajo postati samo spod- buda.« »To poudarjam zato,« je dejal inž. Milovan Zidar, »ker smo za- beležili znatne uspehe, ki bi lah- ko tudi negativno in uspavalno delovali. Naj samo omenim, da se je v primarni proizvodnji — brez predelovalnih obratov — ce- lotna dohodek posestev, ki so združena v kombinatu v lanskem letu v primerjavi z 1961. letom povečal kar za 65 odstotkov, ves celotni dohodek kombinata, ki sedaj presega že 3,5 milijarde dinarjev, pa se je spričo delne in razumljive izgube pri obratu »Mleko« povečal le za 58 odstot- kov«. Potem je tov. Milovan Zidar opozoril še na eno značilnost »V tem času pa nismo samo skrbeli za .povečanjem proizvodnje, ne- nehno smo se zalagali tudi za (uveljavljanje ekonomičnosti in za povečanje storilnosti. Kljub izredno ugodnim uspehom pa se v tem času števuo zaposlenih ni bistveno dvignilo (2 odstotka), no- tranja štednja in pravilno izko- riščanje strojnih naprav, repro- dukcijskega materiala in podob- no, pa je relativno bistveno zma- njšalo stroške poslovanja, tako da je čisti dohodek kombinata porastel kar za 115 odstotkov. S tem je uresničena osnovna naloga — nehati deficitno proizvodnjo in ustvarjati sklade. Istočasno pa smo v tem obdobju lahko uredili tudi osebne dohodke zaposlenih, ki so se v i)ovprečju ix>vzp>eli na 24 tisoč, tako da so izenačeni z osebnimi dohodki v ostalih pa- nogah. Osebni dohodki so v tem obdobju spričo ugodnih finanč- nih pokazateljev porasli kar za 23 odstotkov. Resda obstojajo tu še nekatere notranje slabosti, vendar sodim, da jih bodo organi samoupravljanja sedaj veliko la- že in uspešneje reševali.« Vse to pa pomeni le uspešen start za nadaljnje delo, kajti v naslednjem obdobju stoje pred vsemi ekonomskimi enotami kombinata obsežne in predvsem zahtevne naloge. Zaradi tega nam številke o lanskoletnih rezulta- tih ne govore ničesar drugega, kot da obstojajo še velike no- tranje rezerve, ki jih bo potreb- no prav gotovo sedaj, ko so si obrati socialističnega sektorja pridobili ugled in ko so ekonom- ske enote dobile potreben zalet, še usipešneje izrabiti.« -le. Predvolilna aktivnost v Brežicah v Brestanici in okoliških vaseh je opaziti živahne priprave za predstojeće volitve. Naše področje je zajeJto v treh volilnih enotah, ki bodo volile svoje zastopnike v občinski zbor, a delovne organizacije Elektrarna Brestanica, Za- vod za zaposlovanje invlidov. Mizar- ska delavnica in Elektropre,noe obrat Brestanica *o skupaj predlagale za- stopnika_ v občinski zbor delovnih or- ganizacij ter ustrezne republiške im zvezne organe. V volilni enoti, ki obsega spodnji del Brestanice z Dolenjim Leskovcem, so predlagali za odbornika v občinskem zboru tov. MARN JOŽETA, šefa želez- niške postaje v Brestanici. Ker ga vsi poznajo kot požrtvovalnega in preda- nega dužbenega Jn političnega delavca, so se odločili samo za njegovo kandi- daturo, saj smatrajo, da jih bo v ob- činskem zboru najboljše zastopal. Gornji del Brestanice z Armeškim se je odločil za kandidaturo TONETA JA- VORICA, direktorja Elektrarne. Vsem je znano njegovo delo pa naj si bo to na kulturno-prosvejtnem, političnem ali drugih področjih. Zlasti ga cenijo po njegovih zaslugah v preteklem letu, ko je bil glavni organizator del pri pri- pravah za proslavo odkritja spomenika internirancem in pri ureditvi samega trga. Tudi v tej volilni enoti ni bilo predloga za več kandidatov. Zgoraj navefdene delovne organiza- cije so predlagale za zastopnika v ob- činskem zboru de,lovnih organizacij JO- ŽETA ZIDARICA, elektromojstra iz Elektrarne. V Anžah so ugotovili, da bo njihovo področje v občinskem zboru najboljše zastopal napredni kmetovalec TONE PRIBOŽlC iz Razteza. Pravijo, da se je on najboljše izkazal pri elektrifi- kaciji Anž in sosednjih vasi in so mne- nja, da je popolnoma dovolj če samo njega kandidirajo za odbornika, saj boljše izbire ne bi uspeli najti. Na vseh zborih so se tudi soglaeno odločili za predlagane kandidate т ustrezne republiške in zvezne organe. Odbor Krajevne organizacije posveča pripravam za volitve največjo pozor- nost. Predvideni so volilni odbori za volišča, a do 20. maja bo izšla tudi posebna številka krajevnega glasila »Brestaniške novice«, kateta bo posve- čena predvsem pripravam za volitve in bodo objavljeni tudi podatki o vseh predlaganih kandidatih. V prvi polo- vici maju bodo ponovno sklicani zbori volilcev, kjer se bo razpravljalo pred- vsem o gospodarskih vprašanjih in delu dosedanjega občinskega ljudskega od- bora v mandatni dobi. IZREDNI USPEHI Kljub temu, da imajo v pre- boldsld tekstilni tovarni več vo- lilnih enot, so imeh enoten zbor voUvcev, kajti spričo značaja dela in sistema izmen, bi bilo težko paipraviti posamezne zbore vohl- cev v tovarni. Na tem zboru je prišla posebej do izraza prizadev- nost kolektiva, da lu-edi svoje no- tranje probleme in da z enakim tempom nadaljuje proizvodnjo. Doslej namreč v tej tovarni niso zabeležili tako lepih uspehov kot letos. Le-ti pa so posledica treh osnovnih pogojev — rekonstruk- cije tovarne, pravilne organizaci- je dela in prizadevnosti posamez- nih članov kolektiva in ekonom- skih enot. V zadnjih petih letih je namreč tekstilna tovarna v Preboldu dobila čisto novo podo- bo, značaj proizvodnje pa se je tudi spremenil, in sicer na podlagi natanko poučenega razvojnega programa, katerega realizacija zagotavlja podjetju še hitrejši V23pon in enakopravno nastopa- nje na trgu. Se pred petimi leti je namreč bilo v preboldski tovarni nekaj oddelkov, ki so spo- minjah bolj na ropotarnice. Stroji so bih do kraja izrabljeni, zasta- reli in na njih ni bilo moč doseči večje produktivnosti, a tudi kva- liteta je bila zaradi tega slabša. Obnovljeni oddelki in nova pre- dilnica sta tako plod velildh na- porov kolektiva, saj so se v po- sameznih obdobjih celo odpoveda- li delu osebnih dohodkov. Na zboru, ko so izbirali de- legate za posamezna predstav- niška telesa, so zaradi tega s ponosom govorili o preteldem obdobju petih let, ki je za njihovo tovarno in za njih najznačilnejše obdobje. Nekoć je bilo drugače - danes pa volimo delovne ljudi POGOVOR Z UPOKOJENCEM J02ET0M VODEBOM IZ LIBOJ V ozki dolinici, stisnjeni med dvema hriboma in takoj izza ke- ramične tovarne v Libojah živi že 34 let upokojeni libo j ski ke- ramik Jože Vodeb. Srečal sem ga na prisojnem pobočju, kjer je užival božajoče spomladanske sončne žarke. Kmalu po pozdra- vu sva se zapletla v zanimiv po- govor o tovarni, o delavcih in volitvah. »Ja, veste 30 let sem delal, pre- živel sem dve vojni in kar toplo mi je pri srcu ob pyodobnih zbo- rih, kot je bil zadnji zbor voliv- cev, ko smo izbirali kandidate za odbornike m poslance. Izbira- li smo naše, delovne ljudi, ki bo- do še več prispevali, da bo de- lavcem laže. To se mi zdi naj- bolj pomembno. Veste, spamd- njam se namreč, v kako nemo- gočih pogojih smo včasih delali. Nihče se nd zmenil za nas, nihče niti pomáslü ni, kako je s časom za malico, ndhče ni mislil na tO, kako se izčrpavamo in ix>dobno. Tedaj se mi je mnogokrat pri- petilo, da sem kljub kosu kruha, ki sem ga imel s seboj, ostal la- čen. Težki so bili tisti časi. Ra- me, na katerih smo nosili težke tovore, in roke ožuljene od dela so me skelele še zjutraj, ko bi moral biti spočit, a je trebalo znova pretrpeti isto.« »Danes pa je v tovarni druga- če. In prav je, da je tako. Danes več naredijo ob manjših naporih delavcev — tudi to je prav. Ja, čisto drugače je danes. Spomi- njam se še leta 1930, ko sem za- pustil trboveljski rudnik in se zaix)slil v keramični tovarni. Prav gotovo veste, da je delo v rudni- kih težavno, toda priznati mo- ram, da sem spričo slabe organi- zacije in neskrbnosti za počutje delavcev v keramični tovarni pre- cej več pretrpel v tistih letih. Te- ga mladim delavcem, ki so se- daj v tovarni, ne bi privoščil. Te- ga se tudi sami dobro zavedajo, saj sproti obnavljajo tovarno. Zaradi tega je tudi tako velika razlika med tedanjimi volitva- mi, ko smo voHli navidezno de- mokratično, a vendar tiste, ki ni- so imeli posluh za delovnega člo- veka. Danes pa volimo delavce in delovne ljudi. In to je tudi prav. Tako kot si delavci v to- varni krojijo svojo usodo, ko upravljajo tovarno, tako tudi de- lovni ljudje krojijo občinsko po- litiko in so tudi v skupščini po- slanci. Saj so delavci — mladi in starejši — že dokazali, da tu- di to zahtevno in odgovorno na- logo lahko uspešno opravijo!« »Posebno pa me veseli, da na predvolilnih zborovanjih ne go- vorimo samo o +em, kaj bomo naredili (tako so namreč včasih govorili — pa iz vsega ni büo mč), temveč da se ipomenimo tu- di o težavah, o nalogah in o po- sameznih potrebah, da sami išče- mo rešitev. Zaradi tega tudi no- benega íbora ne zamudim.« o CELJSKI TEDNIK STEV. 17 — 6. maja 1963 Utrinki z zborov delovnih skupnosti v velenjski občini "Množična poHtična razgibanost, velika proizvodnja, povečana sto- rilnost in nenehne razprave, to so tipična značilnost letošnje pomla- di v velenjski občini. Kamorkoli se obrneš, se srečuješ z vprašanji, koga 'bomo volili, kdo nas bo za- stopal, kaj si obetamo od novih volitev in po volitvah od naše no- ve usitave. Prav posebej pa so te razprave živahne pri proizvajalcih. V času malic se pogovarjajo o kandidatih, o njihovih sposobnostih, o njiho- vem dosedanjem delu in bržkone so te razprave zdrave, dobre in koristne. Proizvajalci — volivci se zavedajo svoje odgovornosti in ni- kakor jim ni vseeno, kdo jih bo zastopal v novih občinskih, repub- liških in zveznih zborih. Nočejo izbrati kogarsibodi, kajti dobro vedo, kakšne dolžnosti nalagajo svojim poslancem. Želijo izbrati najboljše, takšne, ki so se že do- slej v njihovih vrstah pokazali vsestransko delavoljni in pri svo- jem delu želi uspehe. Pravijo, da jih bo tisti najbolje zastopal, ki je že sedaj znal kritično in do- sledno ocenjevati stanje v samem kolelttivu in ki ni le govoril, tem- več je znal besede podpreti tudi z dejanji. Doslej se je 27 zborov delovnih skupnosti v velenjski občini ude- ležilo preko 3500 proizvajalcev. Kot kaže je bil v večini primerov obisk izredno ugoden, le tu in tam se je zgodilo, da je bil obisk' slab- ši in še v teh primerih je bil naj- brže zbor sklican ob ne preveč ugodnem času. Ko smo .ix>vprašali tajnika ob- činske volilne komisije tovariša Franca Lesnika, kako daleč so s tehničnimi pripravami, nam je dejal: # Zaenkrat so vsi volilni ime- niki v redu pripravljeni in sedaj vpisujemo in vnašamo le še teko- če spremembe. Po zadnjih podat- kih je trenutno nad 15.000 voliv- cev v velenjsld občini. Določili pa smo tudi že volišča, in sicer jih bo velenjska občina imela 130. Ф Sekretar občinskega komite- ja tovariš Stane Ravljen pa nam je dejal, da je izredno zadovoljen z volilnimi pripravami ter da de- lovni kolektivi izbirajo resnično najboljše tovariše za svoje po- slance. Prav značilno je to, je na- daljeval, da se dobro zavedajo, da morajo novi zbori biti resnični od- raz stmkture našega prebivalstva. Zato bodo, tako vsaj upamo, .pri letošnjih volitvah predvsem žene dobile enakopravnejši položaj v vseh zborih in prav tako mladi- na, ki je bila doslej zapostavlje- na, saj smo v starem občinskem ljudskem odboru imeli enega sa- mega mladinca. # Predsednik okrajnega sindi- kalnega sveta tovariš Vlado Greš- nik pa je dejal, da so po njego- vem mnenju priprave in izvedbe zborov delovnih skupnosti v ve- lenjski občini med najboljšimi v okraju. Menil je, da je posebni volilni časopis »-Obvestila«, ki so ga izdali v velenjski občini, v mnogočem doprinesel k množič- nemu razpravljanju ter dobri ori- entiranosti volivcev, obenem pa slehernemu pojasnil način voli- tev. -že Ne bo mi najlaže upravičiti zaupanje RAZGOVOR S TOVARIŠEM ALOJZOM KIKCEM, KANDIDA- TOM ZA REPUBLIŠKI ORGANIZACIJSKO POLITIČNI ZBOR . Poiskali smo ga doma. In če- prav je imel službo v nočni izme- ni, je vendarle ustregel naši želji za razgovorom. Prisrčnost in ve- drina sta olajšala mučni uvod in kar kmalu smo bili sredi spomi- nov. # Ne vem, kje naj bi začel. Bi- lo nas je šest otrok. Živeli smo v Serdici .pri Murslci Soboti. Naše življenje ni bilo lahko. Tako kot smo doraščali, smo se raztepH da- leč vstran od doma. Iskali smo za- služka. In pot za kruhom me je pripeljala v Velenje. To je bilo pred 11 leti. Takrat še ni bilo no- vega Velenja in tudi v jami, kjer sem se zaposlil, smo večino del opravljali ročno. Ce se danes spo- minjam, vidim, kako primitivno je bilo delo z ročnimi vozički in kaj vse nam je olajšala sodobna mehanizacija. Cas je tekel in ker sem bil željan znanja, sem si spr- va pridobil polkvalifikacijo. Za- tem pa sem odšel na odsluženje vojaščine. In če sem popolnoma iskren, moram 'priznati, da sem prav pri vojakih dobil samoza- upanje in da me je sprejem v Zvezo komunistov 1956. leta ne- kako predrugačil. Zazdelo se mi je, da sedaj vem, kje in kam moram zastaviti vsa svoja mladostna hotenja. Nekako tako, našel sem svoje mesto sredi široke družbe. Po vrnitvi iz armade pa sem obiskoval nižjo partijsko šolo v Ljubljani, ki mi je dodobra odpr- la svet političiiega znanja. Vedel pa sem, da bom lahko družbi in sebi koristil le, če bom tudi svoje strokovno znanje izpopolnil. Zato sem v Velenju dokončal šolo za obratne rudarske tehnike in sem sedaj vodja čela D na 90 etaži. Ф Torej že 11 let rudari te. Za- nima nas, kakšni so bili vaši ob- čutki, ko ste se prvikrat peljali v temno globel praprotnega go- zda? Ф Takrat nisem vedel, kaj je občutek strahu. Sele kasneje se je občutek porodil, toda ne strah, temveč občutek nenehne pažnje. Danes pa je ta še večji, kajti od- govarjam za skupino 15 ljudi in moja vsakodnevna želja je, da vseh 15 pripeljem žive in zdrave nazaj. # Slišali smo, da so letos ve- lenjski rudarji dosegli nekakšno maksimalno zmogljivost proizvod- nje? Ф To le delno drži. Lahko re- čem, da dajemo vse od sebe; o tem vam lahko najbolje pove šte- vilka 13,4 tone na moža, kar smo pred dvema dnevoma dosegli na našem čelu. Vemo pa, da bomo z uvajanjem še dodatne mehani- zacije in s čim boljšo organizacijo lahko dosegh še več. Predvsem pa se zavedamo, da je mehanizaciji potreben človek z izobrazbo. # In vaše .politično delo v vr- stah kolektiva? # Pred leti sem prevzel funk- cijo predsednika pododbora sin- dikalne podružnice. Sem član cen- tralnega delavskega sveta in upravnega odbora ter predsednik upravnega odbora sindikalne .po- di4xžnice ekonomske enote jama - vzhod. Ф In kako ste sprejeli to veli- ko zaupanje, ki so ga vam iz- kazali vaši sodelavci in ostah de- lovni kolektivi? Ф Sprva skorajda nisem verjel, kajti pojem republiškega poslan- ca je zame predstavljal največje zaupanje, ki ga lahko damo ne- komu. Vem pa, da bom moral še globlje seči v študij in razume- vanje neštetih težkih družbenopo- litičnih vprašanj, če bom hotel opravičiti zaupanje, ki ga polaga- jo vame delovni ljudje. -ik V Štorah so predlagali kandidate Pred dnevi je bil v dvorani prosvetnega doma v Storah skli- can zbor volivcev iz 29 volilne enote, kjer je vpisшlih nad tisoč volilnih upravičencev. Profesor Grobelnik, odbornik občinskega ljudskega odbora Celje je navzo- če seznanil o pomenu zbora vo- livcev, o značilnostih nove zvezne in republiške ustave, o razvoju celjske občine v preteklem man- datnem obdobju in prikazal na- vzočim način volitev v občinski, republiški in zvezni zbor. Po končani razpravi so navzoči soglasno sprejeli predlog, da bodo kot svojega kandidata za volitve v občinski zbor predlagali tova- riša Jožeta Gajška, metalurškega tehnika iz livarne Železarne Store, za poslanskega kandidata v re- publiški zbor tovariša Jožeta Lon- čariča, glavnega delovodjo vzdr- ževalnih obratov Železarne Store in v zvezni zbor tov. Emesta Ra- htena, rudarskega tehnika iz Ve- lenja. Nad 400 športnikov na sindikalnih tekmovanjih v počastitev prvega maja je ob- činski sindikalni svet v Celju raz- pisal za sindikalne ekipe športno tekmovanje v namiamem tenisu, streljanju, kegljanju in šahu. Kot je ob zaključku tekmovanja pove- dal tajnik sindikalnega sveta, tov. Joško Plahutnik, bo občinski sin- dikalni svet odslej stalno prirejal športna tekmovanja med člani de- lovnih kolektivov in jih razširil še na druge ponoge. Letošnjih šport- nih iger se je udeležilo nad 400 članov delovnih kolektivov. V posameznih panogah pa so bili doseženi naslednji rezultati: SAH: 1. Cinkarna, 2. Ingrad, 3. Emajlirka itd. KEGLJANJE-MOŠKI: 1. Ingrad 772, 2. Železarna Štore 740, 3. Taj- ništvo za notranje zadeve Celje 716 itd. Pri ženskah pa je prvo mesto pripadlo ^ipi Invade iSt kegljev. NAMIZNI TENIS-MOŠKI: 1. Celjski tisk, 2. IF A, 3. Elektro, 4. PTT, 5. Tapetništvo itd. V finalni borbi je Celjski tisk odpravil IFO s 5:2. Med članicami je zmagala ekipa pravosodnih ustanov pre4 vrsto Zavoda za socialno zavaro- vanje. ŠTIRJE ZA DR2AVNO PRVENSTVO Zadnjo soboto in nedeljo y aprilm j» bilo v Ljubljani končano letošnje re- publiško prvenstvo v kegljanju za po- sameznike. Od petih Celjanov so si kar štirje priborili pravico do sodelovaaja na državnem prvenstvo, ki bo od 12. do 19. maja v Zagrebn. Sicer pa so se na republiškem tek- movanju odrezali takole: 15. Marinček 1684, 16. Lnbej 1684, 22. Vanovšek 16«, 25. Dmškovič 1665 (vsi štirje bodo igr»- li na državnem prvenstva), 49. Кокм PRVA ZMAGA Zadnjo soboto prejšnjega meseca so košarkarji 2KK Ceija nastopili v prvi prvenstveni tekmi vzhodne drnge slo- venske lige in pred približno 250 gle- dalci na domačem igrišču premagali moštvo Trnovega iz Ljubljane 66:64 (51:58). Igra je bila vseskozi zelo bor- bena in zanimiva. Za Celje so koše dosegli: Cepin 5?, Kolka 12, Cemoša 8, Pavšer 4, Holzinger 4 in Jordan 1. TSS m GIMNAZIJA Na okrajnem prvenstvu sredmjih im strokovnih šol v košarki je sodelovalo deset eikip, od tega po 5 v moški i» ženski konkiirenci. Med mladimci je prvo mesto pripadlo celjski sredaje tehniški šoli, ki je v finalu premagale gimnazijo 24:21, ostala mesta so za- sedli: 3. gimnazija Brežice, 4. ekonotn- Sika šola, 5. učiteljišče. Pri mladinkah je zmagala vrsta celj- ske gimnazije pred učiteljiščem, eko- nomsko šolo, tahniško srednjo šolo ia brežiško gimnazijo. V finalni borbi je gimnaiziija odpravUa učiteljišče 20:13. TURNIR NAJBOLJŠIH V počastitev prvega maja je komi- sija za namizni tenis pri okrajni zvezi za telesno kulturo izvedla turnir naj- boljših igralcev. V članski konkureindi je zmagal Kvas (Partizan Celje), ki je dobil osem dvobojev, a izgubil en* partijo. Na naslednja najboljša mesta so se uveljavili: 2. Mikeln (Žalec) 8-1, 3. Gajšek (Celje) 7-2, 4. Markovič (ta- lec) 5-4, 5. Roje (Cejlje) 5-4 itd. Tudi med mladinci je prvo mesto pripadlo Kvasu, ki je zmagal т veeh sedmih igrah, drugi je bil Gajšek 6-U 3. Poznič (vsi Partizan Ceilje) 5-2, 4. Golob (Konjice) 4-3 itd. Pri članicah je zmagala Gaj^kov« (Celje mebto), ki je doeegla vse št'ri zmage, 2. Gorjap (Konjice) 3-1, 3. ¡mkÜ (Celje) 2-2 itd. Komentar Po ena točka za Celje in Velenje Za majhno presenečenje devetnajstega kola prvenstve- nega tekmovanja v slovenski nogometni ligi so preskrbeli velenjski nogometaši, ki 60 favoriziranemu moštvu trbo- veljskega Rudarja odvzeli na domačih tleh eno točko. Tek- ma med obema Rudarjema se je končala 2:2; in če bi imeli Velen j cani malo veČ sreče in vzxirzljivosti, bi lah- ko dosegu še kaj več. Četudi so biH celjski želez- ničarji boljši, se imajo za- hvaliti le reali2irani enajst- metrovki v zadnji minuti ig- re, da so dvoboj z moštvotm iz Gorice zaključili z delitvi- jo točk. Rezultat pa se je gla- su 2:2. Kladivar je tokrat klonil proti boljši Ljubljani z raz- merama visokim rezultatu«! 3:0. Po tem kolu so Celjani pr©" hiteH na lestvici enajstorico Kladi var j a za eno točko- Medtem ko imajo železničar- ji 21 točk, jih ima Kladiva«" 20, velenjski Rudar pa 6. Alfaomegarji (bolj zares kot za šalo) čudno ime, kaj? Toda nič bolj čudno od ljudi, ki ga zaslužijo. Alfa in omega sta, kot gotovo veste, prva in zadnja črka v gr- ški abecedi. Taki so ljudje, ki mislijo, da se življenje z njimi začenja in da bo tudi nehalo - in to v družbenem smislu. K sreči je takih egocentričnih ljudi malo, toda najdemo jih tu in tam. Najdemo jih v obliki godrnjačev, kritikastrov, ki s po- padljivo ihtavostjo napadajo vse, kar ni v zvezi Z njimi, z njihovo zasebno voljo. Ta posebna zvrst ljudi se ne zna prilagoditi zakonitosti, da Uvijen j e in družba gresta svojo pot. Tako se taki ljudje obnašajo tudi v sedanjih predvolilnih pri- pravah. Vsak predlog se jim zdi neustrezen, če se kot kopija ne pokriva z njihovimi osebnimi in- teresi, z njihovimi obzorji, ki so pogosto zelo ozki. Ko izražajo svoje nezadovoljstvo, se poslu- žujejo načina, kakor da svarijo, kakor da hočejo kar najbolj po- magati večini, ki »se tako rada moti«. Hočejo biti konstruktivni, zato je ta predlagani kandidat premlad, oni prestar, ta preveč izobražen in zato »bojda ni ljud- ski«, en preveč preprost, zdaj jih moti spol, potem poklic in ne nazadnje to, da stanuje v tej in ne oni hiši. Ko hočejo biti napredni in sodobni, se kot pjan plota oklepajo pojmovanj bur-, žoazne demokracije, razumejo demokratičnost kot stihijo, in ' anarhičnost bi se jim zdela pri- merna. V isti sapi govorijo, da je treba množičnosti in volje \ množic, hrati pa po tihem odre-i kajo Socialistični zvezi, ki je or-- ganzacija velike večine vseh de- lovnh ljudi, pravico da organi- zirano nastopa v volilni akciji. Nekdo jim je bil dober, da je dolgo vodil delavski svet, zdaj pa bi bil za odbornika neustre- zen. Nekdo je kot štirinajstletni deček vedel, da mu je kot mla- dincu mesto v vrstah borcev za svobodo, po dvajsetih letih, ko ima poklic, družino, družbeni ugled in široko obzorje, po toli- kih letih kot zrel mož pa bi ne bil sposoben biti odbornik. Sami imajo otroke, ki rastejo pod vrh in ne mislijo na to, da bi jim bilo neljubo in hudo, če bi kdaj njihovemu otroku očitali, da ni primeren, kakor to počenjajo za druge, tudi za kandidate iz dru- žin borcev. Ljudje nismo uni- verzalni in kam bi prišli, če bi vsi povsod morali biti poznani. Taka izmotavanja so dvorezen nož. Nekdo, ki je lovec, bo očital kandidatu, ki dosega velike us- pehe v delu z mladino, da ni znan. Vsi ne morejo nositi ri- sanice, vse pa bi moralo zani- mati delo mladine. Tako je s temi »»Alfaomegar- ji*. Pri nekaterih, če bi mogli uganiti, bi na dnu njegovih želja našli kandidata, ki bi bil natanko njegovih let, njegovih nazorov, poklica, skratka - njega. Nekoliko drastičen zapis o drobnih pojavih, ki sem in tja kalijo enotnost volje in akcije delovnih IjudL ek. 40 LET BAKTERIOLOŠKEGA LABORATORIJA Konec aiprila je kolektiv celj- skega zdravstvenega doma na zboru počastil ne le praznik de- la, marveč tudi štiridesetletraico obstoja in usipešnega delovanja bakteriološkega laboratorija. Ob tej priložnosti je spregovori dr. FRANC PLANLNŠEK in med drugim poudaril, da je bila usta- novitev laboratorija pomembna predvsem za urejeno ter organi- zirano preventivno zdravstveno službo v Celju in njegovem ob- močju. Njegov iprvi vodja je bil dr. Jakob Rebernik, ¡prvi labo- rant v njem ,pa Janez Smodej. Bakteriološki laboratorij je že v prvem letu obstoja opravU 1.748 preiskav, lani pa kar 99.685. Hmeljna komisija za Slovenijo\ v 2ALCU i proda rabljena osnovna sredstva (rodo omare temne barve v dobrem stanju). Ogled na Insititutu za Hmeljarstvo v Žalcu (gospodarelka stavba soba št. 34a) od 7. do 14. ure vsak dan, do 10. 5. 1963. Prednost pri naktjpu ima družbeni sektor. Sergej Kraigher kandidira v Brežicah V 61 volilni enoti, ki obsega ob- čine Brežice, Videm Krško, Sev- nico, Laško, Šentjur in Šmarje, kandidira tov. SERGEJ KRAIG- HER, dosedanji član zveznega, iz- vršnega sveta. 2e 19. aprila so se na področju občine Brežice začeH prvi zhañ volivcev, ki so trajali vse do 25. aprila, zbori v delovnih organi- zacijah pa do 27. aprila. Kljub te- moi, da je bilo dne 20. in 21. apri- la, ko je bilo na terenu največ zborov volivcev, zelo lepo vreme in so kmetje s ipolno paro delali na polju, je bila jxmekod zelo le- fia udeležba. Predvsem se lahko pohvalimo z udeležbo na Bizelj- skem, kjer je toilo na dveh volil- nih enotah, ki sta bili sklicani hkrati, vsaka na svojem področju, kar okoli 400 volivcev. Tudi v Cerkljah ob Krki je bila lepa ude- ležba, preko 100 volivcev. Poseb- no lepa udeležba pa je bila v dneh 23., 24. in 25. aprila na ixxirocju treh volilnih enot v Brežicah. Teh treh zborov se je udeležilo preko 1000 volivcev. Na zborih volivcev so volivci najiprej razpravljali o nekaterih najvažnejših ustavnih spremem- bah, seznanili so se z gibanjem gospodarstva v zadnjih letih, nato pa so predlagali kandidate v ob- činski, republiški in zvezni zbor. V volilni enoti Brežice l/I. kan- didira za republiškega poslanca tovarišica Jožica TEPPLY, uprav- nica delavske imiverze iz Brežic, v volilni enoti Brežice 2/II pa Jože OGOREVC, kmetijski teh- nik, zaposlen pri KGP Brežice. B.