Naročnina mesečno 25 Din, zo inozemstvo 40 Din — nedeljsko izdoja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo ie » Kopitarjevi ul h/111 Ček. račun: Ljub« ljana št. 10.650 in 10.349 za inserBte; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 39.011, Praga-Duna j 24.797 U pruva: Kopitarjeva 6. tele! on 2992 Teletom uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 29%. 2994 iu 2050 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak duu ziuiraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Zopet Špantfa Zu smo nekoliko pozabili na Španijo in njene ftcmatije, ki so sledilo padcu monarhije, že prihajajo izza Pirenejev znova alarmantne vesti, ki Evropo komaj puščajo v dvomu, da bodo morali socialisti, ki so zmagoslavno izšli iz revolucije, bojevati trde boje, da jih že prihodnje mesece ne strmoglavijo njihovi doslednejši sodrugi — komunisti. Zaenkrat pa v Španiji še vladajo .socialisti. Še 31. decembra je vodilno glasilo njihove stranke »EI Socialista, označilo kot politično bilanco 1931 politično zmago socialistov v Španiji. Iz junijskih volitev v konstituanto so radi svoje sijajne organizacije izšli kot najmočnejša stranka. Skupno z radikali (Lerroux) in republikanci (Zamora in Maura) so sestavili vlado, v kateri so imeli prevladujoč vpliv. Posrečilo se jim je, da so novi španski ustavi utisnili docela svoj materialistični nazor in svoj pečat. Oktobra meseca sta Zamora in Maura s svojimi republikanci izstopila iz vlade. Ko se je po volitvah predsednika (11. dec.) vlada preosno-vala, so iz njo izpadli tudi Lerrouxovi radikali, tako, da so na parlamentarni pozornici kot vodilen in odločujoč faktor z nekaterimi neznatnimi skupinami ostali socialisti sami, kar bi jim moralo dati še večjo politično udarno moč. Toda ludi španski socialisti, kakor socialisti povsod, — so brzo pričeli doprinašati dokaze, da njihove doktrine, pre-nešene v praktične življenjske oblike prav hitro dožive brodolom. Položaj španske socialistične vlado je zelo labilen, to pa radi izredno slabega gospodarskega stanja, v katerega so socialisti spravili deželo, pa tudi radi politične pregrupacije, ki se je med tem izvršila. Predvsem pa so socialisti s svojo kulturnobojno ustavo čisto brez potrebe odbili vse resnično pozitivne elemente v državi, ki jih v Španiji predstavlja katolicizem in ki so gotovo tudi v veliki večini, le da do sedaj niso bili organizirani. V gospodarstvu je opazovati silno nazadovanje zunanje trgovine. Let« 1929 je Španija uvozila ta 2455 milijonov zlatih pezel in izvozila za 1842 milijonov. Za leto 1930 so znašale številke za uvoz 2230.5, izvoz pa je narastel na 2044.3 milijonov. Trgovska bilanca je sicer bila pasivna, vendar pa je v 1. 1930 nastopilo znatno izboljšanje. Toda silno nazadovanje kaže preteklo leto. Sicer objavljena bilanca zaenkrat obsega le 11 mesecev (do decembra), vendar jo očividno, da jc promet padel za polovico, ker jo bilo uvoženega le za 1078 milijonov zlatih pezel, izvoženega pa za 872.0 milijonov. Tfazven lega tudi vrednost pezete nevzdržno sumljivo pada. Kje jc temu pojavu iskali vzroka? Vlada je Iz varčnostnih razlogov uvedla pretirane uvozne carine. Inozemsko blago jo raditega postalo predrago in so gn res začeli manj uvažati, toda užaljeni inozemci tudi niso hoteli več hoditi nn španski trg. Poleg lega jc kupna moč španskega kapitala silno padla. Kljub drakoničnim odredbam je silno mnogo kapitalov zbežalo preko meje. domača industrija pa je neprestano ogrožena od ponavljajočih so štrajkov in nemirov, ki jih kot neke vrste svoje manevre vprizarjajo teden za tednom revolucionarni sindikalisti in komunisti. Kazven tega je bila lanska letina dokaj slaba. Podeželsko ljudstvo trpi naravnost pomanjkanje. Vse lo spretno izrabljajo revolucijouarji v svoje propagandno namene. Pa tudi politično se za vladajoče socialiste položaj neugodno razvija. Prav dobro se zavedajo, da so zbrali pri volitvah mnogo več glasov, kakor odgovarja njihovemu dejanskemu položaju v deželi. Radi tega se z vsemi silami upirajo in so zagrozili celo z revolucijo, ako bi sc konstituanta razšla, — kakor bi bilo treba —, in bi se razpisale nove volitve. Ob prevratu so glasovali za socialiste vsi meščanski krogi, zato, ker so jih smatrali za primerno silo, ki bo držala skrajne sindikate učinkovito v šahu. Glasovali pa so za nje ludi vsi navdušeni republikanci, ker so socialisti bili pač najbolj vidni in najbolj glasni nosilci rcpubli-kanstva. Toda sedaj prihaja iztreznjenje in sicer istočasno v delavskih kakor srednjih slojih. Delavstvo se poprašuje, in sicer po pravici, kje so liste dobrine, ki so mu jih obetali od socialistične ustave. Vidna je lo brezposelnost, ki tembolj narašča, čim bolj pada pezeta in čim slabša jc gospodarska moč domačega kapitala. — Srednji sloji pa, ki so svojo usodo zaupali socialistični stranki, še bolj jasno uvidevajo, da so sc temeljito prevarali, ako so v njih zrli brambo proti revolucionarnemu komunizmu. Socialisti so v vedni skrbi za svoje levičarsko iu ekstremno razpoložene mase, da jim ne uidejo v komunizem. Zalo jim ob vsaki priliki popuščajo in dajejo koncesije —, ves politični kurz so usmerja vedno bolj na levo. Vendar to ne izda mnogo. Sindikalisti in komunisti se s pomočjo inozemskih podpor vedno bolj krepe in žc obvladujejo ulico, kakor kažejo zadnji dogodki. Bati se je, da je socialistični režim lo prehod in odeja, pod katero so organizira komunizem za odločilen udar. Komunisti vodijo pravo gucrilla vojno proti vladi In istočasno tudi proli katoličanom, ki jih očividno smatrajo zu svoje opasuejše nasprotnike kakor socialiste. Zopet poskušajo zažigali samostane in plenili cerkve, — vladi pa manjka potrebne odločnosti in tudi volje, da bi zadostno ščitila katoliško državljane pred krvavimi nasilji. Zato so katoliki marsikje segli po samopomoči, da jih ne prehite dogodki kakor pred meseci. Politično so se organizirali v »Accion Nacio-nak, v narodno akcijo, ki bo branila njihove državljanske pravice. Za novo lelo so vsi španski škof jo in nadškofjo izdali na narod obširno spomenico, v kateri sporočajo, da so se odločili zapustiti Josedanje čakajoče stališče ter se odločili, da sami osebno prevzamejo vodstvo boja za varstvo ver- Nov poraz nemške diplomacije Odgoditev reparacijske konference — francoska zamisel — Laval pritiska na Ameriko Pariz, 22. jan. Odgodilev reparacijske konle-renco je treba v prvi vrsti pripisati manevru g. Lavala, ki stremi za tem, da Amerika pod moralnim pritiskom Evrope pristane na znižanje svojih terjatev napram Evropi v tolikšni meri, kolikor naj bi se znižala nemška vojna odškodnina. Ameriška vlada je sicer na Lavalovo sondiranje že odgovorila, da v smislu zadnjega sklepa kongresa ne more biti govora o črtanju ali pa znižanju medzavez-niških dolgov, toda francoska diplomacija upa, da to ni definitiven odgovor. V političnih krogih menijo, da kongres ni s svojim sklepom izrazil mnenja ameriškega naroda, in so prepričani, da se Amerika vendar stalno ne bo mogla upirati pritisku vsega sveta in igrati vlogo ncodjenljivega skopuha, ki se za usodo drugih narodov nc zmeni. Poleg tega bodo odločilne važnosti tudi predsedniške volitve v Združenih državah. Francoska zunanja politika stremi za tem, da se čimbolj odloži razprava o končni ureditvi reparacijskega vprašanja in da prisili Ameriko, da se poprej izreče. Prav negativni odgovor ameriške vlade jc bil kriv, da so na ({uaiju d' Orsayu napeli vse sile. da se reparacijska konferenca v Lausanni odloži. Težko jc odgovorili na vprašanje, ali gre Ic za odlog nekaj dni, kakor to zatrjujejo poluradna poročila iz Londona, ali za daljšo odgodilev. Silno neugoden vlisk jc napravila v Parizu vest, da jc ■ dr. Briining vpričo angleškega poslanika odklonil podaljšanje Hooverjevega moratorija, češ, da zahteva Nemčija kratkoinnlo črtanje reparacijskih dolgov. Angleška vlada se je namreč silno trudila in si Se danes prizadeva, da bi našla kompromis med Francijo in Nemčijo. Zato je predlagala nov moratorij enega leta začenši od t. julija 1932. Do poteku novega moratorija bi imele prizadete države dovolj časa. da rešijo defiuitivno vprašanje nemških reparacij. Toda na ta predlog, da bi sc namreč moralo reparacijsko vprašanje do 30. junija 1933 defiuitivno rešiti, ni Francija pristala. Tako so angleške posredovalne predloge zavrnili Nemci, kakor ludi Francozi. Iz, te zagate ni bilo druge rešitve kakor odložitev konference. Brez-dvomno je Wol.je, da se konferenca ne vrši, dokler se nc doseže vsaj v glavnem predhoden sporazum, kajti polom konference bi imel za vse gospodarstvo v Evropi nedogledne posledice. Kako je učinkovala nedavna izjava nemškega kanclerja proti nadaljnjemu plačevanju reparacij in pa odklonitev enoletnega moratorija na francosko javno mnenje, je razvidno iz zadržanja radikalne socialistične stranke, ki je še vedno prva zagovornica zbližanja z Nemčijo. Osrednje vodstvo stranke in šc posebej tlerriot v svojem listu »Nou-velle. povsem odobravata najnovejšo Lavalovo izjavo, s katero je francoski ministrski predsednik odločno odklonil nemške zahtevo. Jutri prispe v Pariz angleški zunanji minister Simon, ki ho prekinil svojo pot. na zasedanje Sveta Zveze narodov v Ženevi, katera sc začne dne 25. januarja. Tu govorijo, da sc bo angleški zunanji minister sestal z Lavatom in se ž njim pogovoril o vprašanju reparacijske konference. Ako hi la razgovor dovedel do konkretnega rezultata, hi sc reparacijska konferenca odložila samo do začetka razorožitve««" konference, io je do 2. februarja. Berlin. 22. jan. Vest o odgoditvi reparacijske konference je izzvala v vladnih krogih veliko vznemirjenje. Nemška diplomacija je delala v zadnjem času z vsemi silami na to, dn bi se reparacijsko vprašanje čimprej rešilo in sicer enkrat za vselej. Nemci so upali, da bodo sedanjo nervoznost in napetost, ki vlada radi gospodarske krize po vsem svetu, izrabili v to, da dosežejo defiuitivno črtanje reparacij. Odgodilev razprave o reparacij-skem vprašanju smatrajo za škodljivo nemškim interesom, ker so prepričani, da sc bo po preteku uoveg amoratorija, ki jim ga jc ponujala Anglija in na katerega bi pristala tudi Francija, gospodarsko stanje Nemčije lako zboljšalo, da bi morebitna gospodarska anketa dokazala, da bi Nemčija zopel lahko plačevala. Nemški poslaniki pri inozemskih vladah so prejeli od kanclerja nalog, naj pri prizadetih vladah predočijo, kako težke posledice bi imela za Nemčijo odgoditev rešitve reparacijskega vprašanja in odlašanje z reparacijsko konlerenco. Znano je tudi, da so se pogajanja za podaljšanje kratkoročnih kreditov odložil«, ker hočejo inozemski upniki prej vedeli, kako se bo končala reparacijska konferenca v Lausanni. V interesu Nemčije bi torej bilo. da se vprašanje reparacij čimprej razčisti: zato je umevno, da je odgoditev lausamiske kcmVrcnre lako neprijetno iznenadila tukajšnje politične in gospodarske kroge. Opozicija zatrjuje, da jc bila lega novega diplomatskega poraza kriva znana Brtlningova izjava, da nc bo Nemčija plačevala. Dr. Briining je prezgodaj pokazal svojo karte in s tem dal svojim diplomatskim nasprotnikom v roke orožje, da konferenco lahko preprečijo ali pa se nanjo primerno pripravijo. Seja francoskega parlamenta Tudi Herriot proti Nemčiji Puriz, 22. jan. ž. Potem, ko je bila seja zbornice prekinjena in ko so se duhovi pomirili, je govoril voditelj konservativcev Louis Marin. On je pozval vlado, da ne popusti niti za las Nemčiji. Ne sme se zgoditi, da bi se žrtvovali francoski interesi v korist britanskim in ameriškim bankam, ki so zaradi ugodnega kurza v zadnjih lelih [Kisml i le Nemčiji nekoliko težkih milijard. Zaradi očitne nemške težnje po maščevanju, Franciji nc preostane drugega, kakor d« 6e vrne k tradicionalni politiki zveze. Radikal Daladicr je posegel vmes z besedami: »To so iste politične metode, ki so že enkrat dovedle do vojne!- V imenu radikalne stranke je govoril bivši minister Herriot, ki je ob ploskanju vse dvorane od skrajne desnice do skrajne levice ostro prote-sliral proti enostavni odpovedi Youngovega načrta s strani Nemčije. Rekel je, da so podpisi temelj mednarodnega pravnega spoštovanja, kajti s čim naj se nadomesti vojno stanje, čc nam ne bodo podpisi sveti? Nemčija je smatrala kot veliko žalitev, ko sc je ob priliki podpisa Youi\govega načrta i pojavil sum. da morda Nemčija nekega dne ne bo j hotela plačevati določenih zneskov in se hotela rešiti obvez, ki jih je prevzela! Z druge strani priznam, je nadaljeval Herriot, da se Nemčija danes nahaja v težkem položaju, toda ta položaj si je ustvarila sama, ker je zadnja leta razsipala denar na debelo. Trenutno Nemčija nc more plačati svojih dolgov, to so potrdili ludi strokovnjaki, ki so se udeležili konference v Baslu. Ti strokovnjaki pa niso ugotovili, da Nemčija nikdar nc bo mogla izvršiti svojih obvez in da se nikdar no bo v njo povrnilo blagostanje. Vsekakor ni izključeno, da so ]>ogodbe prilagode sedanjosti, toda to so mora storiti sporazumno, ne pa nasilno! Sploh jc rešitev problemov, ki so posledica vojne, brez sodelovanja severne Amerike nemogoča, ker jc nujno potrebno. da se pridružijo Evropi ler sodelujejo v Icj smeri. Čc bi hotele severnoameriške države pristopiti v Zvezo narodov, bi biki dana možnost zi gospodarsko iu politično poživitev. Francija je v francoski revoluciji dala svetu človeške pravice in I danes bo zopet morala Francija pokazati, kako naj I se postavi temelj novega mednarodnega prava. Ko I je Herriot končal svoj govor, je zaorilo po dvorani. ! Ob 1 ponoči je bila seja zaključena. Jutri zvečer | pn bo Laval odgovoril nn očitke opozicije. Zbornica sondama z Lavmom Pariz, 22. jan. tg. Francoska poslanska zbornica jc nocoj izrekla l^vnlovcmu kabinetu zaupnico. S 312 pro 201 glasovom je sprejela sledeči dnevni red: Poslanska zbornica hoče ostali zvesta politiki mednarodnega sodelovanja in organizacije miru. za kar je potrebna laka podlaga, ki sloni na spoštovanju sklenjenih pogodb. Zbornica odobrava izjavo vlade, odklanja vsak prislavek in prehaja na dnevni red. Cela vrsta pcslanrev meščanske lonce je glasovala za vlado. V svojem govoru, ki so ga napeto pričakovali, je govoril Laval najprej o mirovni politiki svojega prednika Brianda v zunanjem ministrstvu. Briand se je vedno brigal za mirovno politiko, kar ostane tudi naloga Lavala. Zunanja politika Francije bo ostala ista. Francija se nc ho odrekla svojim pravicam, ki jih ima na podlagi pogodb, in ne bo pustila, da ,ii kdo šele določa pravne naslove. Nato jc Laval sporočil, da je nemški državni kancler sporočil 6. januarja francoskemu poslaniku v K i mu, da zahteva nemška vlada trajno rešitev reparacijskega vprašanja in da Nemčija po mnenju nemške vlade niti sedaj niti v bodoče ne bo mogla plačevati reparacij. V istem smislu se je potem izjavil nemški državni kancler v Berlinu. Laval je nato nadaljeval: To mnenje je za nas nesprejemljivo. Tudi poročilo baselske komisije nikakor ne potrjuje nemške trditve. Pri novi ureditvi reparacij ne more iti za novo splošno ureditev, temveč je mogoče razpravljati samo o moratoriju. Tudi v Baslu so priznali možnost, da bo Nemčija pozneje zopet poslala sposobna za plačevanje. Nato je Laval še govoril o vprašanju razorožitve in izjavil, da se je Francija že razorožila v veliki meri. Francoska politika razorožitve jo očitna vsemu svelu. Francija je ludi še sedaj pripravljena k nadaljnji razorožitvi na podlagi varnosti. To varnost pn je mogoče garantirali samo n« podlagi vzajemnosti. Laval je potem oh odobravanju poslanske zbornice označil ministra Tardieuja kol najsposobnejšega naslednika Maginota za ženevske razprave iu na koncu še enkrat zagotavljal, da jc politika Francije usmerjena v lo, iln se Evropa končno pomiri. V lo svrho pa vlada nc- potrebuje samo odločnega dela vlade, temveč ludi vsega naroda. radi česar poživlja radikale, da jo podpirajo spričo bodočih mednarodnih konferenc s svojim zaupanjem. Herriot kot šef vlado ludi ne bi mogel postopati drugače iu Laval bi mu v letu primeru ne odrekel pokornosti. Laval je končal svoj govor z besedami: Rešile Francijo! Rešite mir! Z bombami , nad cerkve in samostane V Španiji grozi hamum^sSična revolucija Madrid, 22. jan. Ig. Socijalistična splošna delavska unija je Izdala oklic proti generalni stavki, ki jo nameravajo ekstremne delavske zveze začeli 25. jan. Prihodnji teden bi se imelo večje število dosluženih vojakov odpustiti iz aktivne vojaške službe, vojno ministrstvo pa je odredilo, da morajo zaenkrat služiti še nadalje. V Saragossi sla snoči sredi mesta eksplodirali dve bombi, ena pred cerkvenimi vrati, druga pa pred nunskim samostanom. Obo bombi sta napravili samo stvarno škodo, vendar pa razburili prebivalce. — Notranji minister jo pravkar objavil, da so vladne čete zasedle Zo skoro vse ozemlje vslašcv, ne da bi zadele na odpor. V Cardoni so komunisti požgali cerkev. Videti je, da so bili vstaši presenečeni radi prevelikega števila poslanih čet, s katerimi niso računali. V Malagi je bila danes dopoldne proglašena generalna stavka. Iz neke hiše so streljali na policijo in sta bila ranjena dva stražnika. Notranji minister jc izjavil, dn gro za dogodke, ki jih je anarhistična federacija pripravljala za 25. januar in ki so radi nestrpnosti ali po taktiki izbruhnili že sedaj. Madrid, 22. jan. ž. Vesti iz Katalonije potrju- skih svetinj španskega naroda, o katerem ne dvomijo, da jih bo podpiral, ker jc v veliki večini pozitivno veren. ' jejo, da se jo stavka razširila v pravi revolucio-j nami pokret. Delavstvo iz industrijskih krajev v Manresi ni samo zapustilo dela, temveč se jc tudi oborožilo do zob in se odločilo, dn nudi največji odpor. Delavstvo je pod vplivom komunističnih in anarhističnih voditeljev, ki vršijo Strahovlado v mestu. Španska vlada so sedaj |k>sebno peča z vprašanjem, kako je bilo mogoče prikrošnjarili lako velike množine orožja. Oboroženih je namreč 14.000 delavcev. Včeraj prišlo v bližino Manrese pet pehotnih bataljonov in oddelek topništva. V La Coruni se jo stavka razširila. Delavci so na raznih krajih napadli policijo, ki je streljala. Zaradi teh dogodkov jo španska vlada stavila v parlamentu vprašanje zaupnice. Parlament je z veliko večino votiral vladi zaupnico in jo pooblastil, da z vsemi sredstvi zaduši revolucionarni pokret. Madrid, 22. jan. AA. Vojaštvo je gospodar situacijo v Manresi severno Barcelone. Poveljnik civilne garde general Sati Jurjo je dobil vest, da so sindikalisti sprejeli civilno gardo z ročnimi granatami in pri tem ranili nekega kapetana. Snoči je policija v Barceloni aretirala 60 ljudi, deloma sindikalistov, deloma znanih anarhistov. V Saragossi je eksplodirala bomba pred hišo tamkaj-šjega seminarja San Carlosa in napravila veliko stvarno škodo. Barcelona, 22. jan. AA. V vseh krajih in mestih Manserske pokrajine je Izbruhnila splošna stavka. Agitacija jc splošna. Voditelji razširjajo letake, ki napovedujejo socijalno revolucijo. Na več krajih je bila železniška proga porušena. Telefonske in brzojavne zveze so prekinjene. Madrid, 22. jan. AA. Minister Azanu jc izjavil novinarjem da jo uporniški pokret v Manresi anarhističnega izvora. V Manresi so stavkujoči dc-lavci napadli civilno gardo z ognjem. Dva redarja sla bila ranjena. Delavci so sc polastili smodniš-nico lamošnjega rudnika in so odnesli dinamitne naboje. Zveze med Barcelono, Manreso iu Bergo so prekinjene zaradi sabotaže. Pokret se širi iz Barcelone. Spansht jezuiti - „državi nevarni" Madrid, 22, januarja. AA. Vladni dekret o razpustu jezuitskega reda se bo naslanjal na one člene ustave, ki predvidevajo razpust vseh tistih družb, ki so državi nevarne. Sedemdeset milijard zlatih frankov! Pariz, 22. jan. Tedenski buletin Banque de I rance zaznamuje narastek zlate Irancoske rezerve za 567 milijonov 356.957 frinkov, ki so sc stekli v kleli banke v teku zadnjega tedna. Skupna vsota zlatega zaklada znaša sedaj 69.846, 822.715 frankov. Zlato se pa iie nadalje slcka v bančne kleti. Zadn.ja vsola, ki je dospela v Pariz, je znašala 14 milijonov frankov, ki so bili dvignjeni v Zedi-njenih državah Severne Amerike. Pričakuje se, da bo narastel zlati zaklad Francije v dveh, treh dnevih na 70 milijard Slovenec" svojim naročni ff V slučaja smrtne nesreče „Slovenčevega" msročmka se izplača arsjegovim dedičem 15.000 ali 10.000 Din podpore tudi v letu 1932 Ljubljana. 31. decembra. »Slovenec* šteje svoje naročnike v veliki meri tn pred vsem med delovnimi sloji, ki so najbolj izpostavljeni velikim smrtnim nevarnostim, s katerimi je združeno njihovo poklicno delo. Predvsem na te delovne sloj« — a splošno na vse svoje naročnike jc mislil »Slovenec«, ko se jc odločil za socialno podporo 15.000 in 10.000 Din, ki jo bo »d novega leta 1932 dalje izpfcičal v siu-csijii smrtne nezgode za vsakega naročnika »Slo-renra«. Podpora se bo izplačala po dolnjem pravilniku ponesrečenčevi rodbini ali ponesrečeueevini pravnim naslednikom. Določbe o upravičenosti in izplačilu podpore vsebuje pravilnik, ki naj ga vsak dobro prebere in shrani. PRAVILNIK 1. Dedičem rednega naročnika vsakdanje izdaje dnevnika »Slovenec« izplača uprava lista v slučaju smrtne nesreče podporo v znesku 15.000 oziroma 10.000 Din. 2. Redni naročnik »Slovenca« je tisti, na čigar naslov list prihaja in ki inia plačano naročnino za list vsaj en mesec vnaprej. 3. Dediči tistega rednega naročnika, ki ima naročnino plačano za najmanj mesee dni od dneva nesreče vnaprej, prejmejo, če so podani vsi predpogoji po tem pravilniku, podporo v znesku 10.000 Din, dediči reilnega naročnika, ki ima naročnino plačano za najmanj pol leta vnaprej, pa imajo pod istimi pogoji pravim do podpore v znesku 15.000 dinarjev. 4. Podpora sc izplača za liste smrtne nesreče, bi nastanejo brez krivde ponesrečenca; torej ne-ireee, ki jih ponesrečenec sam ne povzroči iu ni aanje in njihove posledice odgovoren, pa je posledica nesreče takojšnja smrt ali smrt nastopi najkasneje osmi dan po dnevu nesreče kot nedvomna posledica iste. Podpora se ne daie tistim dedi^m. ki so sami povzročili nesrečo ali so za nesrečo in njene posledice odgovorni. 5. Smrtno nesreče, za katere se dele podpore, so: a) nesrečo pri izvrševanju poklicnega delu v poljedelstvu, pri živinoreji in v gozdu, v obrtnih in ini^sfrijskih obratih in podjetjih; b) nesreče na vozilih sploh in železniške nesreče; <•) nesreče" vsled strelo, ognja in povodnji: d) nesreče vsled strnpenega pika in stekline. 6. Pri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo več človeških življenj, se da podpora največ 50.000 Din, katera se v enakih delih razd-li med pr;:':i-detp upravičenec. 7. Dediči tistih, ki so se samovoljno ali vsled očite lahkomiselnosti ali v dušni zmedenosti smrtno ponesrečili, nimajo pravico do podpore; enako ue dediči tistih, ki so »e ponesrečili po krivdi treljih oseb in pravnih oseb, ki so zmožne dati odškodnino. 8. Za nesreče se n« smatrajo umori, kap. smrtni slučaji, ki so posledice bolezni, telesnih hib in telesnih poškodb a!i nastanejo vsled trajnega pre napora telesnih sil. Podpora se tudi n" izplačuje za nesreče, ki so nastale vsled pijanosti ponesrečenca. Izvzete so tudi nesreče v slučaju vojne, vstaj, revolucij, demonstracij, nesreče pri pretepih, če se je pretepa ponesrečenec ali dedič udeleževal, nesreče na lovu. pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozili brez izpita, nesreče nn letalih in podmornicah, nesreče pri izdelovanju in izven poklicnem uporabljanju razstrelil in eksploziv, snovi. !>. Za smrtno nesrečo se izplača podpora na prošnjo, ki jo na upravo lista vloži upravičence. Prosnia mora vsebovati tudi izjavo, da prosilee v celoti pristane na vse pogoje tega pravilnika. Priložiti je treba prošnji zdravniško ugotovitev smrtne nesreče. 10. Uprava lista ugciovl. ie so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo podpore. Nesporazumljenja rešuje posebna komisija tr^h članov, v katero ime ltlijelo dediči enrii .-i—-i r:>r-'f» -neir:, irnii; ti,. r je dr. Miha Krek, odvetnik v Ljubljani. Proti razsodbi te komisije ni pri/iva. 11. Ko se slučaj smrtne nesreče ugotovi, sc podpora izplača zakonitim dedičem ponesrečenca broz vsakega odbitka. (2. Pravica do podpor nastopi s 1. januarjem 1!l-!2 in traja do preklica v dnevniku »Slovenec«. 13. Pravilnik za »Slovončeve« podpore za leto 1931 jo s tem razveljavljen. »SLOVENEC«. * V teku leta 1981 je številno »Slovenčevo« družino zadelo več smrtnih nesreč. Dedičem brez lastne krivde smrtno ponesrečenih naročnikov se je ob novem letu »Slovenčeva« uprava zavezala rta podlagi predpisov posebnega pravilnika izplačati 15.000 Min podpore. Že 2. marca se je na Francoskem v rudniku ponesrečil slovenski rudar Anton CVELBAR. 0 tej nesreči je »Slovenec« obširno poročal t). marca in potem 14. junija, ko je bil Cvelbarievim sorodnikom v Blanei 2(1. maja izplačan !; 1K'. l') Din. Od te vsote je dobil polovico o'1 " -i i Viharjev oče, po eno četrtino pa nj.-; -.vi d.e .jc 'I. Dne 12. maja se je smrt do roiics."' S t • i :>' i gostilničar in posestnik Janez mKOF i* '/.■>' ce« pri Horjulu. Ponesrečeni, ki .ie bil zvest naročnik »Slovenca«, ie umrl 21. m-jja. Njegovi vdovi je bil 0. junija izplačan znesek 15.000 Din. Kakor znano, se je pri avtomobilski nesreči ^ri Konjicah smrtno ponesrečil ».Slovencev« naročnik g. Fran (JltOItELsEK iz Maribora. Na podlogi obojestranskega sporazuma je b:l njegovim dedičem 27. novembra izplačan znes ek iii.OOV Din. V zadnjih tednih sta se v družini »Sloveuče-vih« naročnikov primerila zopet dva slučaja smrtnih nesreč. Ker pa mera uprava <>|pi tragična slučaja v ..mislit prav ilaika o izplačilu podpor šele preiskati, zato o tem danes ne moremo poročati. Do danes je bilo izplačanih svojcem snirtuo nn: r -rih Hl.Otm Din. T Soloveekih otokov »Slava nekdaj tihih Soloveekih otokov še vedno narašča. Nekdaj so bili skrit kotiček zemlje, na katerem to našli tiho samoto skromni ruski menihi, ki so se tu popolnoma ločili od sveta, vglab-Ijali v premišljevanje in molitev. Od tod, daleč proč od posvetnega vrvenja in razburjanja, so sc dvigale proti nebu kakor kadilo ponižne molitve. — A danes je na? teh otokih popolnoma spremenjeno življenje. Ni več tihega, mirnega meniškega življenja: saj nezdravi Solovecki otoki niso več samostanska naselbina, ampak najstrašnejše bolj-ševiške ječe in mučilnice, ki s 'satansko preraču-nanostjo črpajo in uničujejo zdravje in življenje svojih žrtev. Na Soioveckih otokih je danes zaprtih več tisoč ljudi, neljubih sovjetski vladi, duhovnikov in izobražencev, kakor tudi navadnih zločincev in raznih temnih elementov. Tu kar mrgoli ljudi kot v vojnem taboru. A zanje ni treba iskati krivih tožnikov in lažnjivih pričevalcev, pa tudi jih ni treba obsojati na smrt, zakaj zloglasna boljševiška policija — G. P. U. — prav dobro ve, da bo nezdravo podnebje Soioveckih otokov, združeno z uaravnost nevzdržnimi življenjskimi pogoji, sam » ima namreč človeka, ki skrbi za gospodarstvo. Ker pa samo duhovniki niso nikdar kradli, je uprava prisiljena gospodarske urade izročiti duhovnikom — stori to sicer zelo nerada, toda ne najde druge rešitve. Po ustavi SSSR je vsakomur dovoljeno svobodno opravljati svoje verske dolžnosti. In uprava Soioveckih otokov zares ni prepovedala udeleževati se bogoslužja. Toda izdala je ukaz, da si mora vsakdo, ki hoče iti v cerkev, prositi za dovoljenje, ki ga pa običajno — nc dobi. Tako se onemogoča udeležba pri bogoslužju, ne du bi se s tem rušili členi ustave. Samo po sebi se seveda tudi razume, da jc duhovnikom prepovedano maševali. Menihi, ki so preje živeli ua Soioveckih otokih, so prosili, da bi smeli ostati tam, kjer so prebili celo svoje življenje. Bilo jim je to dovoljeno a pod pogojem, da se uklonijo popolnoma režimu. Imajo pravico sicer maševati, a to le v soboto in nedeljo. Toda tudi to dovoljenje je drago plačano; stari menihi morajo namreč živeti, kot bi bili kaznjenci. Pa tudi Judom je onemogočeno zbirati se k bogoslužju. Dalje navaja Zajcev mnogo vzgledov straš- V obrambo Ure Rim, 22. jan. »Giornale dTtalia- pise; »Iz inozemstva zopet prihajajo vesti, da je pričakovati padca italijanske lire. Izjavljamo, da so te vesti samo rezultat ali nevednosti ali pa umazane špekulacije ter političnih intrig proti italijanskemu denarju. Zlata \aluta lire ostane nespremenjena, ker ee ni ničesar zgodilo na gospodarskem ali finančnem polju, kar bi opravičevalo kakšno spremembo italijanske valute.« Sklicanje narodne skupščine Belgrad, 22. jan. AA. Drugi redni skupni sestanek narodnega predstavništva bo v ponedeljek 25. t. m. v dvorani narodne skupščine v Belgradu. Seja se začne ob 16. Na dnevnem redu je razprava o načrtu adrese narodnega predstavništva. Aretacije na Primorskem Reka, januarja. V Trstu (50 8. januarja zaprli okrog 40 dijakov Slovencev in Italijanov ter dva profesorja pod sumnjo komunizma. Iz Gorice prihaja vest, da so tamkaj orožniki zaplenili zalogo Mohorjevih koledarjev, kar jih jo šo preostalo v tiskarni. Gre baje za kakih 800 izvodov. Uazlog.ni znan; saj so oblastva nutisk dovolila. Najbrž gre za slepo divjanje fašističnega tajnika Avenuntija in njegovih tovarišev. Tudi drugod na deželi, posebno na Krasu, so orožniki zaplenili pri naročnikih Mohorjev koledar. Vse kaže, da se zgodovina s koledarjem goriške Mohorjevo družbe ponavlja. Tudi lansko leto je goriški prefekt po strogi cenzuri dovolil natisk mo-horskih knjig, a je Cez dober mesee nato izdal na orožniškn poveljstva ukaz, naj koledar zaplenijo. Ta ukrep ima očividno namen, gospodarsko uničiti Mohorjevo družbo. Jasno je, da se naročniki ne bodo več naročili na knjige, ako jim jih poleni orožniki pobero. Z dekretom puljske prefekture z dne 11. januarja je bil odstavljen pazinski župan- podesta Bruno Cuinus in uprava občine podrejena prefek-Iurnemu komisarju. Izza kulis se doznava, da jo nastal svoječasno velik spor med Kamufiem in tajnikom Golobom (Colombo). Podeštal je tajniku vse zaupal, ta pa jo to-zaupanje zlorabil in občutno oškodoval občinsko upravo. Betgraiske vesli Belgrad, 22. jan. A A. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za zunanje zadeve jo napredoval za tajnika 5. skupine kr. poslaništva v Bukarešti dr. Vladimir Ribar, tajnik istega poslaništva 0. skupine ter /.a konzula 5. skupine kr. konzulata v Celovcu Nikola V ulovič, vicekonzul istega konzulata. Belgrad, 22. jan. ž. Današnje ».Službene no-vine« javljajo, da so bili odlikovani z redom Jugoslovanske krone III. stopnje Ivan Lindič iz Mer-beeka, podpredsednik jugoslovanskega izseljenskega odbora in glavni predsednik Zveze jugoslovanskega katoliškega društva v Nemčiji, in Pavel Bolha, predsednik Zveze jugoslovanskih delavskih društev v Nemčiji. Z zlato kolajno za številne zasluge sta bila odlikovana Dobra5ek Fr. iz Reckling-hausa in Schneider Anton iz Hamborna, odbornik Jugoslovanskega izseljenskega odbora in predsednik Zveze pevskega društva Triglav. Belgrad, 22. jan. AA. Oddelek za kataster iu državna posestva v Heigradu je razpisal natečaj za 5 mest uradniških pripravnikov iuženjersko-agronomske stroke pri finančnem ministrstvu, oddelku z.a kataster in državna posestva. Vršili bodo klasifikacijo zemljišč po obstoječih zakonskih predpisih. Pravilno taksiraue prošnje in dokumente morajo kandidati predložiti do 15. februarja 1932 oddelku za kataster in državna posestva v Belgradu in sicer oni. ki so ie v službi preko pristojnih uradov, vsi ostali pa neposredno. Poleg fakultetne izohrazbe morajo kandidati imeti po možnosti ekonomsko prakso iu to posebno kmeto-valsko. Bclgrad, 22. jan. AA. Kmetijska vzorna in kontrolna postaja v Mariboru je poslala oddelki« za rastlinske pridelke ministrstva za kmetijstvo poročilo o izvozu vina v decembru 1031. Po ,tem poročilu je bilo izvoženih v Avstrijo, Nemčijo in na Holandsko skurno 85.34S litrov vina. Japonska eskadra pred Šangha^em i. __..»__i.. reosnoca kitajske vlade opravilo to delo, ki ima pred naglo obsodbo in j nega. podlega bogokletstva in zasmehovanja. usmrtitvijo še celo neko prednost, da namreč narod ob spominu na trpeče, če sploh še živeče, brate na Soioveckih otokih v strahu trepeta, molči in trpi... Verno sliko o tem nain podaja Rus, general-major, J. M. Zajcov v svoji knjigi o soioveckih ječah, ki jc izšla v Shanghai-u na Kitajskem v založbi ruskega dnevnika Slovo (povzeto je to poročilo po referatu dr. V. Vilinskega, priznanega poznavalca ruskih-boljševiških razmer, ruske literature in znanega pisatelja). Knjiga generala Zaj-ceva je pričevanje človeka, ki je 3 leta preživel v strahotah soioveckih boljševiškili ječ; pred kratkim pa se mu je posrečilo pobegniti iz suženjstva, ko so ga prepeljali v novo kolonijo kaznjencev v Severni Sibiriji. Naj podamo samo to, kar piše Zajcev o položaju duhovnikov na Soioveckih otokih. NA SOLOVICKIH OTOKIH SO DUHOVNIKI VSEH VER Pravoslavni škof je poleg katoliškega duhovnika, židovski rabin poleg mohamedanskega učenjaka. Takrat, ko je Zajcev zapuščal Soloveckc otoke, so bili tam 4 nadškofi: Prokopij, Juvenalius, lllarion in Evžen; 14 škofov: Vasilij Rjazanskij, Manucl Gdovskij, Gleb Voronežskij, Nektarij, Ma-touš, Serafin, Platon in drugi; dalje več arhiman-dritov in kakih 200 duhovnikov. Izmed katoliških duhovnikov se Zajcev spominja škofa Mlinskega in nekoliko drugih duhovnikov ,— z drugimi namreč ni imel ožjih stikov. Pretveze za deportacijo so naravnost občudovanja vredne; tako je bil n. pr. škof Platon zaprt samo zato, ker je pri bogoslužju inolil za zaprte škofe; G. P. U. je namreč videla v tem protidržavno agitacijo. Navadno pa ne odločajo te pretveze — ampak glavni vzrok aretacije in konfinacije je v tem, da si je ta ali oni duhovnik pridobil veliko zaupanje ljudstva. Ljubezen vernih ovčic do njihovega duhovnega pastirja je v Rusiji zadosten razlog za preganjanje duhovnika s strani policije. Za duhovnike ne priznajo boljševiki nobene izjeme, da — namenoma jih spravljajo med najhujše zločince, zlasti med mladino, ki jo nadzorniki navajajo k temu, da bi kar najbolj žalila in psovala duhovnike. — Značilno je«, pravi avtor, .da noben duhovnik nikdar ne protestira proti težkemu, napornemu delu; brez ugovora izvrše, kar jiin je ukazano, pa četudi so res bolni. Vsa mučenja prenašajo vsi s krščansko-stoično mirnostjo. Sama uprava je bila končno prisiljena (»nekod spremeniti položaj duhovnikov; vsak oddelek kaznjencev i Na griču — v bivši cerkvici je danes samotni zapor — a stranišče je zgrajeno tam, kjer jc bil preje oltar. V nekdanjih kapelah pa se nadzornik vadi v streljanju, pri čemer s posebno naslado strelja v sliko križanega Kristusa. Telo Jezusa — Križanega , piše Zajcev, je polno prask od krogel in šiber; enako so tudi vse ostale sv. podobe polne prask,- Druge slike so pa onečastili z nesramnimi slikarijami in nič manj nesramnimi napisi. Iz soioveckih samostanov so bili pregnani vsi menihi, a šc v njihovi navzočnosti so boljeviški policisti pretaknili vse kotičke misleč, da bodo našli skrite zaklade zlata iu dragocenih kamnov. Seveda v tej revščini mrzlega severa in neprijaznega podnebja niso ničesar našli. Ostanke svetnikov (relikvije), zlasti sv. Zozitna, so onečastili in jih že I. I923. ob prisilni navzočnosti zaprtih škofov odprli. Mnogi menihi, prali avfor, so glasno jokali, drugi,pa so molili in prosili Boga, naj odpusti bogokletnikoin njihove zločine. Na soioveckih otokih jc bil zaprt tudi llila-riou (lllarion). nadškof, najbližji pomočnik umrlega ruskega patrijarha Tihona. Uprava otoških ječ je na ukaz Tučkova poskusila lllariona zastrupiti --drug način odstranjanja priljubljenega cerkvenega dostojanstvenika bi namreč zbudil veliko ogorčenje. Toda močni Hilarionov organizem je zmagal delovanje strupa — in komisar Gleb Bokij je z ogorčenjem izjavil: To je nekak nesmrtni črt — drugi Rasputin. Hilarionov zapor pa se jo s strani uprave podaljšal še za 3 leta. šele 1. 1930. je končno vendarle podlegel močni organizem pastirja — mu-čenika in Hilarion jc iz neznanih razlogov umrl, ko so ga prepeljali s Soioveckih otokov v Zyrjan-sko oblast. Opustimo še celo vrsto dramatičnih podrobnosti, ki jih navaja omenjena knjiga generala Zaj-ceva. Omenimo samo še zanimivo proroštvo, ki ga je izrekel star. 81 letni menih Gregor, ki velja med otoškimi prebivalci z a svetnika. Rekel je; »Sveti solovecki samostan je bil po božji previdnosti odbran za Golgoto trpljenja ruskega naroda. Samostanska zemlja je prepojena s solzami iu polita s krvjo nedolžnih ljudi. V samostanski zemlji je pokopanih mnogo soioveckih jetnikov — mnogi izmed njih so pretrpeli mučeniško smri v imenu Jezusovem. Verujem, da jc vsemogočni Bog, ki je sanjo dopustil, da jc nas samostan postal pozorišče boja med pristaši Kristusovimi iu privrženci anfikri-stove vlade, vnaprej določil, da bi svetloba pre- Tokio, 22. jan. Iz luke Kure je odplula v smeri proti Kanghaju, kjer so izbruhnili nemiri proti francoskim in japonskim državljanom, japonska cskadia, obstoječa iz ene križaike, ene ladje, nosilke letal, in štirih rušilcev. Obenem so dobile bojne ladje, ki se nabapjo v bazi bike Sazebo, povelje, da imajo biti za vsak slučaj pripravljene. Admiral japonske flote Siosava jc izjavil, da bodo japonske ladje postopale z največjo energijo, da ščitijo pravice in interese Japonske v Šanghaju. Japonska eskadra se jc pojavila že pred Šangha-jem, kjer se usidruje. V Nanking sla dospela bivši predsednik republike Čankajšek in ugledni kitajski politik Van-činvej, ki sta bila doslej v ostri opoziciji proti vladi. Vlada, ki je uvidela, da brez teh dveh mož ni mogoče vladali v tem za Kitajsko tako usodnem času, je oba pozvala, da vstopila v kabinet. Oba sta bila od množice z og.omnim navdušenjem sprejeta. Upajo, da se bo zdaj posrečilo vlac!o ko:;so-bdirati in zbrati vse nacionalne sile Kiiajstie, da se odvrne nevarnost, ki proti domovini od Japonske. Kitajska vlada ie izda'a naredbo, da se imajo mandžurski državniki, ki v Mukdenu sestavljajo neodvisni mandžursko vlado, ujeti, ker je proti njim dvignjena obtožba zaradi veleizdaje. Seveda sc v Mukdenu za to naredbo ne zmenijo in mislijo proglasiti ma. džuisko republiko še pred 1. februarjem, ko odpotuje v Mandžurijo komisija Društva narodov, ki se je včeraj sestala v Ženevi in izvolila za svojega predsednika lorda Lyt-tona. Odločna besedni Frmwfe Itatifa naj opusti vsako misel na Tunis — Francija rce zapusti svojih zaveznic Pariz. 22. jan. Ob priliki mednarodnih razgovorov o reparacijah in vojnih dolgovih se jo na italijanski strani pojavila želja po intimnejšem sodelovanju s Francijo, ki je danes, ko so Zedinjene države Severne Amerike odrekle g. Mu-ssoliniju kredit, edina dežffa, ki bi mogla podpreti skrajno dezolatue finance Italije. Kot odgovor na ta prizadevanja je izšel uvodnik v ofieioznein Tempsu , ki jo deloma zelo prijazen, odločno pa poteguje črto, do katere bi mogla Francija iti v kompenzacijo za prijateljstvo Italije. ■Temps piše, da ,je treba občudovali prizadevanja Italije, da se uveljavi v koncertu evropskih narodov, do česar ima pn odličnih lastnostih svojega naroda polno pravico. Francoska javnost je včasih grešila v tem. da ni pravilno umevala teti teženj italijanskega naroda. Nič ne bi bilo bolj koristno, kakor ee bi se Francija in Italija sporazumeli tako, da bi njuni odnošaji postali v resnici prisrčni, kar dozdaj žal i bog niso bili. Toda Italija mora — tnko poudarja organ francoskega zunanjega .ministrstva — opustili nekatere zahteve, ki niso samo zaman, ampak s<> za Francijo naravnost žaljive. Absolutno nedopustna je vsaka diskusija o severni Afriki (Tunis), ki je in ostane francoska in ki nc more postati noben ob- magala temo. Pride čas, ko bo naš samostan poslal spomenik duhovne zmago Kristusa nad temnimi silami pekla, Kakor danes solovecki svetilnik sveti na (>ol mornarjem, tako bo tudi v prihodnjih stoletjih naš sveti samostan ožarjen / zmagoslavnim božanskim Kristusovim žarom blesteč svetilnik Kristusov, blesteč svetilnik v zgodovini pravoverne krščanske Rusije —--- jekt političnih transakcij z Italijo. Prav tako Francija odklanja vsako misel na to, da bi se odpovedala prijateljev, ki j;h ima na jugovzhodu Evrope. Kakor hitro bo Italija razumela, da sla ti dve vprašanji iz vsake politično diskusije a priori izključeni, ne bo težko pristopiti k ureditvi onih diferenc, ki med Francijo in Italijo obstojajo. Glede italijanskih državljanov v Tuni.su, ki žele poseben položaj, so mogoče koncesije, ki pa ne smejo iti tako daleč, da bi se v državi, ki je pod francoskim protektorntoni. trpelo ognjišče kakega tujega ire-| dentizma. Kar tiče regulacije meje med Libijo in Tunisoni. oziroma Alžiroin, je Francija leta 1929 Italiji odstopila celih 80.000 kvadratnih kilometrov. La' ko pa odstopi po potrebi "o nekaj, toda j>od pogojem, da Italijanom koucedirani teritorij ne sme Kit preti zveze Francije s centralno Afriko. Tudi sporazum glede razmerja jiomorskih sil Francije in Italije ne bo nerešljiv problem, nko se Italija odreče svoji načelni zahtevi po pariteti s Francijo. ki ni v dejanskih razmerah v ničem opravičena. Seveda bi morala prenehati v Italiji proti-franeoskn kampanja, ki se v Italiji periodično ponavlja. Članek Tempsa : je vzbudil veliko pozornost, ker je to prva oficiozna izjava, ki z vso preciznostjo določa pogoje, pod katerimi bi bili mogoči boljši odnošaji med Francijo in Italijo. V Italiji so se-ve»li» radi le izjave oficiozncga francoskega mesta močno poparjeni, ker vidijo, du so vsi poskusi, lotili Francijo od njenih zaveznikov, predvsem od Jugoslavije, vainun. Fa.-ističivi listi odgovarjajo na iemjisov, članek v skrajno užaljenem tonu. Dunajska vremenska napoved: Večinoma jasno. Megleno vreme so bo še bolj razjasnilo. Mila temperatura. Tvorec del - J. Plečnik Ob 60 letnici velikega Slovenca arhitekta Jožefa Plečnika Redukcije v tobačni tovarni ■ Ljubljana, 23. januarja 1932. dohiteti dn ga boli že vsak posekan star kostanj, ki je t eni genialnim zamislim v napotje. Ob tako velikem, vsestranskem delu, ki gu je vršil v tujini in doma, bi bila za vsakega človeka prilika, da se s takim delom okoristi — čisto upravičeno — ludi sam. Genialni Plečnik pa je za se lako neskončno skromen, da odklanja vsako najmanjšo nagrado in živi resnično za se tako skromno življenje, da vsakogar iznenadi. Suveren po duhu, ves zaljubljen v resnično svobodo, je po telesnosti resnično pravi prostovoljni neeeblčnik, ki trosi z bogatimi zajemi svojo dušo, svojo 9rce in tudi denar občestvu. On, povsod očiten, ko se pozna njegova roka na knjigi in cesti, na stavbi in na parku, v cerkvi in v salonu, pa sam osebno beži pred vsako javnostjo in ee skriva, kakor da je zadnji služabnik svojega naroda. Prav sodijo listi, ki trde, da je njegovo krščanstvo še prav iz apostolske dobe in res pri njem no ve levica, kaj daruje desnica, in je njegovo, iz življenja dihajoče mu geslo, da tisti, ki je doznal popolen zakon svo-bodnosti, ni samo tega zakona pozabljiv |>osluša-lec, marveč tvorec del. Tvorec del! To je on: naš genialni Slovenec z orjaškim duhom in otroško dobro dušo! Njegova dela krase prestolnice velikih evropskih držav, slovenska domovina s hvaležnostjo sprejema nase pečat njegovega genija. Od Ljubljane do Bogojine, po mestih in vaseh, pričajo Plečnikova dela o geniju, ki ga je nebo poslalo Slovencem. Slovenski narod se danes zahvaljuje svojemu velikemu sinu za njegova dela in za njegovo ljubezen, katero je izkazoval temu svojemu siromašnemu narodu in Vee slovenski in slovanski svet slavi danes flO letnico našega velikega Slovenca Jožefa Plečnika. In mimo nas se spominja danes tega geni-jalnega umetnika premnog duh v drugih velikih narodih sveta. Ce o kom, moremo lahko trditi o Plečniku, da je lo naš, čisto samonikel mož velikega duha, širokega srca, mož neizmernega življenjskega obzorja, ki mu ga je dal svet in sam, ki pa ni zrasel sam ob ugodnih razmerah, ampak se je sam izoblikoval iz preprostega dela. Njegova roka je ko roka vajenca vodila oblič in žago v delavnici svojega očeta. In je s tisto roko, ki se ji še danes pozna težko delo, vendar le znal voditi pero in črtalo v najfinejše in najpopolnejše risbe. Nikdar ni bilo v njem nobene tiste komodne skrbi za vsakdanje življenje, da bi skušal čimprej priti pod streho katerekoli javne birokratične službe. Še 40 letnik je tako živel — iz rok v usta brez vsake stalne državne službe. Ko je bila ustanovljena Jugoslavija, je zapustil Prago in odklonil dunajsko ponudbo le zato, da bi se z vsemi svojimi silami, z vso svojo zrelo moško močjo in z vsem svojim širokim umetnostnim znanjem posvetil domovini: prevzel je mesto profesorja na slovenski tehniki v Ljubljani. Tako skrit in skromen jc bil med nami, da Slovenci povprek dolgo časa niso illti vedeli, kdo in kakšen mož se je vrnil v domovino. Toda la velika luč, ki je žarela od njega na vse strani, ni mogla ostati dlje prikrita. Plečnik ve ceniti to, kar smo imeli in kar imamo, ter je njegova velika bolečina, ako vidi, da kdo ruši naše stare umetniške tradicije in hoče graditi med nami karkoli z — izposojenim blagom. Njegovo srce je tako prežeto ljubezni do domače zemlje, do slovenstva, da trepeta za vsak košček starega zidu, iz katerega diha resnična ljubezen nekdanjega domačega stavbarja. Odkar se je vrnil v domovino, je njegov vpliv in pa že sad njegovo šole tako viden, da že kar nikjer več ne moreš mimo, da ne bi zasledil njegovega duha, njegove roke ali vsaj njegovega dobrohotnega nasveta. On je prepričan, da je vsako najmanjše javno delo, naj je to knjiga, naj je lo štacunica za revno trafikantinjo, naj je to hiša za zasebnika, spomenik rodovniku, odlična palača, veličastna cerkev, kelih ali monštranca — da jc vsako teh in takih del za slovensko kulturo važno. In zato se z nepopisno požrtvovalnostjo in nesebičnostjo loti vsakega dela. samo da bi po svojem prizadevanju pomagal graditi, čeprav iz najbolj skromnih drobcev. Težko pa | bi bilo dobiti še koga, ne samo med Slovenci, marveč v vsej Evropi, ki bi imel toliko umevanja r.a prostor pod milim nebom, za regulacijo mesta, trgov, cest, parkov itd., kakor ga ima mojster Plečnik. Ob takih delih, ki jih je dokazal s svojimi načrti za ureditev naše lepe, po tujih inženirjih žal zelo nesrečno zregulirane Ljubljane, je Plečnik prvi veliki mojster, ki občuti za nas vse nepoznano lepoto kraja. Ob takih načrtih ostane vedno trdno zasidran v naši slovenski zemlji in slovenski misli. Njegove idejo seveda niso samo za nekaj let. njegova misel sega vedno daleč v bodočnost, za stoletja — lahko trdimo — misli naprej in kaže pol vsem, ki se bodo kdaj za njim trudili za lepoto naše slovenske prestolnice. Marsi-kako neumpvanje njegovih načrtov ima svoj razlog prav v lem, da ga naš povprečni človek ne more Sprehajališče v Tivoliju jo dan na dan še izkazuje. Želja in voščilo slehernega slovenskega srca velikemu Slovencu Jožefu Plečniku pa je: Naj mu Bog, v kateTem je nepremakljivo zasidran, da trdnega zdravja in resničnega jeklenega poguma, da bi svoje delo še dolgo nadaljeval. Poguma! Življenje takega duha, kakršen je profesor arhitekt Jože Plečnik, je večna borba za ideje! Naj Slovencem še dolgo let živi slovenski mojster Plečnik, naj se bori in zmaguje! In naj zmaguje v Slovencih večna Ideja, katera edina je Ljubljana. 22. jan. V tobačni lovarni v Ljubljani je izšel odlok, s katerim se regulira delovni čas v tovarni z ozirom na krizo za nedoločen čas. Obrat bo skrčen na 5 dni tedensko. Sobotn bo prosta. Tisto delavstvo, kataremu pritiče plačan dopust, bo dobivalo soboto plačano toliko časa, dokler ne izčrpa odmerjenega dopusta. Delavstvo pa, ki nima pravice do plačanega dopusta, pa seveda za soboto ne bo dobilo plače. Dalje je tovarna dala delavstvu |*>ziv, naj s«- j prijavi v pokoj in sicer tako: ono delavstvo, ki je , izpolnilo (K) let starosti in ima 35 let službe, naj napravi samo prošnjo za vpokojitev. ako ne. bodo ex offo vpokojeni. l-ahko pa zaprosijo tudi vse ostale osebe za vpokojitev, vendar psi morejo predložiti s prošnjo tudi zdravniško spričevalo o nesposobnosti zn službo. — Vse to bi bilo prav lepo, ko bi bila le pokoj- : nina primerna, tako pa delavstva ne čaka drugega kol uboštvo na stara leta. Prihraniti si vpričo nizkih plač ni mogel nihče ničesar in sedaj ga ne i čaka drugega ko beda. Zato je delavstvo spričo tega. ker se zaveda, kaj ga čaka, z veliko skrbjo vzelo na znanje to odredbo „Satumus" odpoveduje delavcem Ljubljana, 22. jan. Tovarna ^Saturnus v Mostah je danes odpovedala delo 30 delavcem kovinarske stroke. Kakor čujemo iz dobro poučenega vira, bo od|H>vedano tudi okrog desetim grafičnim delavcem. Požari oholi Brežic Brežice, 20. januarja 1932. Rdeči petelin je prestrašil prebivalce Trnja pri Brežicah pretekli ponedeljek zjutraj ob pol 5. Gorel je hlev v zvezi z gospodarskim poslopjem pri posestniku Jožetu Vogležu št. 1. Ko so domači in vaščani prihiteli na kraj nesreče, je bil hlev že ves v plamenu. Ko je hotel gospodar v hlev, da bi rešil živino, se zruši žareča ves. To je preprečilo, da ni mogel živine rešiti. Tako so v ognju poginili trije konji in dve kravi. Ker sta biia skedenj in kolarnica s hlevom vred pod eno streho, se je požar silno naglo širil po slamnati strehi, krmi iu slami, da je bilo vse posopje v eni uri kup žerjavice. Prihiteli so na pomoč ognje-gasci iz Mostcca, Zakota, Hrmice iu Brežic, toda ti so mogli ogenj samo omejiti. Sreča je bila, da ni bilo vetra. Gospodar je hudo prizadet, ker mu je poleg živine zgorelo vse ]X>Ijsko orodje in krma. Povprečno se lahko ceni škoda nad 00.000 Din, zavarovan pa jc bil saino /a 3500 Din. Okoličane prosimo, naj mu gredo pri obnovitvi čimbolj na roko. Saj nc ve nihče, kje iu kdaj ga nesreča doleti — zažgala je hudobna roka. Orožniki pridno zasledujejo zločinca. Kakor sc sliši so mu na sledi. Danes zjutraj ob 3 je pa gorel hlev gospo-darja Uroka v Anrovih Selah. Ba|e je nastal požar, ker je bik razbil gorečo petroeljsko svetiljko. Cerkveni vestnih Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani večnoBstni okvir prave svobode in njen edini resnični temelj, o čemer nam od vsepovsod vsak dan kliče iu oznanja Plečnikov duh iz vseh svojih del! A 1'iho in skromno, kakor je pri njem običajno, ne da bi javnost slišala o tem kako besedo, praznuje šestdesetletnico svojega plodovitega umetniškega življenja profesor arhitekt Jožef Plečnik, največji slovenski arhitekt svetovnega slovesa, ki je nam Slovencem postavil rerkev sv. Frančiška v Hiški, obnovil, a tako, da je skoraj nova, cerkev v Bogojini, zamislil veličastno, najlepšo stavbo v Ljubljani — palačo Vzajemne zavarovalnice, se proslavil v svetu [)o svojih obnovitvenih delih na praških llradčanih in |>o cerkvi ua Kraljevih Vino-hradili pri Pragi, ki je občudovana lepota in samonikla umetnina, kakor sv. Frančiška v šiški. Prva mladostna leta je profesor Plečnik preživel v Ljubljani v očetovi mizarski delavnici za imetno |H)hištvo. Zaradi izrednega risarskega talenta je kot štirinajstleten fant dobil podporo za študij na obrtni šoli v Gradru. kjer se je mudil štiri leta. Iz Gradca je odšel na Dunaj, kjer se je predvsem bavil z ureditvijo prostora v raznih zgodovinskih stavbah in marljivo nadaljeval svoj študij. Kmalu pa ga je slavni dunajski prof. \Va-gner. ki je spoznal njegov izredni talent, sprejel v akademijo in Plečnik je postal njegov najboljši sodelavec. Kako zelo jo profesor \Vagner spoštoval Plečnika, nam priča lo, da ga je priporočal za vsa večja umetniško-arhitektska delu, tako je n. pr. priporočal njegov osnutek zu stavbo dunajske Rotun-de ob priliki jubilejne razstave, a že leta 1005 jo — kakor porota p. \Viilihrord Verkade vodji vsa arhitektonska iu razpored i t vena delu na razstavi verske umetnosti dunajske secesije. Pri konkurenci zu Gutenbergov spomenik je bil njegov načrt odlikovun s prvo premijo iu časopisje je splošno pisalo o tem načrtu, kol umetniškem dogodku prve vrste, vendar nestrpni nemški šovinizem ni dovoljeval, da hi so ta načrt tudi izvedel. Ko je končal svoje študije pri profesorju \Vagnerju, je dobil štipendijo za študij v Italiji, kjer se je mudil eno leto. Nekaj časa se je mudil tudi \ Franciji in se nato zopet vrnil na Dunaj, kjer je zopel dve leti ostal pri profesorju VVagnerju. Arhi-tektni poklic je občutil kot svojo notranjo |>otretx prav tako kakor svojo globo vero praški profesor Kotčra jc rekel nekoč o njejn, da ima vere | tako globoko ko kristjani prvih stoletij. Dobičkar-| stvo se mu gnusi. Nesebično je delal načrte za cerkev sv. Frančiška v Šiški in cerkev v Bogojini. za prenovitev Ljubljane in za svoje mnogovrstno l>ožrtvovalno delo pri uas Slovencih žal ui bil de ležen vedno tistega umevanja. ki bi ga njegova dela smela zahtevati od vseh Slovencev. V njeni je mnogo duha asiškega ubožca, sv. Frančiška. V dvajsetih letih, ki jih je preživel na. Dunaju, je naredil načrte le za večjo trgovsko hišo (Zacher-lovo 11)03 — 1905), pač pa je njegovo delo cerkev sv. Duha (1910—1912); vsa druga njegova dela niso imela nobene zveze z modernimi kapitalističnimi |x>djetji. Najrajši je delal — in še vedno »lela — načrte za družinske hiše in vile in v dunajskih predmestjih se ga najbrže ob marsikaki hišici poloti misel: Tudi ti si uii že stara znanka Vrhu tega se mnogo bavi s cerkveno umetnostjo (z načrti za kelihe iu luoiištranco v frančiškanski cerkvi v Ljubljani, šiški, Bogojini; kapelica v Lo garjevi dolini, nagrobni spomeniki) in s stavbenim ter dekorativnim delom (notranja oprema trgov ske zbornice!). Zanimivi publikaciji: Jožef Plečnik Zbirka načrtov iz šole za dekorativno arhitekturo v Pragi 1911—1921 in Iz ljubljanske šole za arhi tekturo, 1928, imata marsikak njegov načrt. Na povabilo profesorja Kotere je leta 1911. sprejel profesorsko mesto na umetnostni obrtni šoli v Pragi, kjer je vzgojil celo vrsto odličnih, zvestih učencev. Tu jc leta 1918. postal vodilni nrhitekt restavracij in adaptacij llradfan. Lela 1920. ga je prosvetno ministrstvo pozvalo na ljubljansko tehniko. Plečnikov slog moremo označiti za sintezo antične jasnosti in preprostosti s slovansko melan-holičnostjo. •Lidovi list) pišejo: »Bolestno mora dirniti človeka dejstvo, da se ho nova belgrajska katedrala zidala po načrtih tujca-Nemca iz Dortmunda. Upamo, da se l>o v Jugoslaviji vendar oglasilo nekaj uvidevnih katoličanov, ki bodo znali preprečiti ta napad na narodne svetinje, saj imajo vendar znamenitega Plečnika in celo vrsto njegovih učencev.« Preurejena Čopova cesta v Ljubljani s piramido. V ozadju Grad, |K>d njim pa cerkev sv. Jakoba. Vodstvo knngregao^ za gospe pri sv. .loiefv javlja: Skioptično predavanje o bengalskem misi jonu je zaradi ovir preloženo na poznejši ra Cerkev v Uosoiinl %uona cerker st. Krančrtka v stišid Ljubljana Na svežem asfaltu novega mostu Ljubljana, 22. januarja. Vendar enkrat! Že za september, ko je bilo skoraj premalo datumov za vse sijajne in velike slovesnosti, že tedaj so visoki gospodje obljubo-vali. da bo trimostovje prav gotovo dovršeno in da bodo vsi tisti stotisoči. ki jih sicer le ni bilo v Ljubljano, izprehajali po obeh mlajših bratih frančiškanskega mostu. Tujci, ki so tedaj res prišli * Ljubljano, so se čudili, kakšno nenavadno ograjo ima frančiškanski most, pravo in resnično »živo« Ograjo, tako na gosto so stali radovedneži in opazovali, kako se s trudom in vsemi težavami dvigata nova mosta. Ali tujci so se le še morali zadovoljiti samo s starim .mostom, čeprav so jeziki že ugibali, ali prireja Ljubljana festival zaradi proslave novega trimostovja ali pa gra.li trimostovje zaradi festivala. Še celo Aljehinu nismo mogli pokazati trimostovja drugače, kakor na načrtu iu pa v ne-dovršenem stanju. Ljubljančani so se končno naveličali slavnostnih dni, naveličali so se šahovskih bitk, kar pa je najbolj čudno, je to. da so se naveličali celo lastne radovednosti in živa ograja je izginila s frančiškanskega mostu. Ponehale so debate, kako naj krstimo nova mosta, čeprav so nekateri že predlagali, naj prvega krstimo »Most gospodarske krize , drugega pa Most vzorne varčnosti«. Naenkrat pa je trimostovje postalo zopet aktualno. To se je zgodilo danes, še pred dnevi, ko eo delavci pričeli asfaltirati mostova, so se pojavili skeptiki, ki niso mogli verjeti, da gre sedaj za res, češ. da je v Ljubljani vse švindel . Danes so bile odstranjene deske z zgornjega mostu in najbolj korajžni so se postopili in varno, prav previdno, Kai bo danes Drama: >Vzrok*. Red A. Opera: >Viktorija in njen liuzar«. Red B. Nočno službo imata danes lekarni: mr. Trn- fioczv. Mestni trg 4 in mr. Ramor, Miklošičeva 20. * 0 Gledališka predstava v Rokodelskem domu. Za Gogoljevo komedijo Ženitev*, ki jo bode jutri vprizorilo rokodelsko društvo, je povsod veliko zanimanje. Vstopnice bodo v predprodaji danes zvečer od 6. do 8. ure in jutri dopoldne od 10. do 12. ure v Rokodelskem domu, Komenskega ul. 12. 0 Samarilanski tečaj kraj. odbora Rdečega križa v Ljubljani se bo vršil prve dni prihodnjega meseca v Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Tečaj bo brezplačen. Udeleži se ga lahko vsakdo od 16. leta starosti naprej brez ozira na spol in poklic. Predavanja bodo teoretična in praktična. Vsak udeleženec pridobi osnovne pojme o ustroju človeškega telesa ter se praktično izvežba v prvi (»moči v nezgodah. Priglasilo se je že več udeleženk iu u^težencev. V prijavi, ki jo naslovite na pisarno "dečega križa, Vi'olfova ulica 12. je navesti ;me, starost, poklic in stanovanje. Prvi sestanek bomo objavili pravočasno. © Jugoslovansko-angleško društvo v Ljublja-■i priredi v četrtek dne 28. januarja ob 10. uri v zbornični dvorani univerze predavanje o temi: Bi-strost britanske pokrajine v angleškem jeizku. Predavateljica gospa Fanny S. Copeland, lektorica angleškega jezika na univerzi v Ljubljani bo svoje predavanje tolmačila s skioptičnimi slikami. K obilni udeležbi vabi odbor. (•) Zadruga mizarjev v Ljubljani sporoča, da se bodo vršile vajeniške preizkušnje žc prihodnji mesec. Vajenci, ki se uče zadnji mesec in pomočniki, (ne oziraje se na starost), ki še niso položili te preizkušnje, naj takoj vlože tozadevno prošnjo na gornji naslov. Posebno se opozarja, da brez te preizkušnje ne more postati nihče samostojen mojster. 0 Železniškim vpokojencem v Ljubljani. Železniške legitimacije za leto 1932 so prolongirane in se lahko takoj dobijo tam. kjer ste jili predložili. — Društvo železniških vpokojencev v Ljubljani. © Električni tok v Sp. in Zg. Šiški bo v nedeljo dne 24. januarja od 8. do 12. ure zaradi neodložljivih del v transformatorskih postajah prekinjen. 0 Cesta pod Golovrem. Bog se te usmili, ubo-ga_ in pozabljena cesta pod Golovcem, tebe, ki vežeš llradeckega vas s Htepanjo vasjo, liog se te usmili, zakaj tiste oblasti in uradi, ki bi morale zate skrbeti, se te najbrž ne bodo. Brali smo vse, kakšne ulice, kakšne ceste in trge nameravajo letos popraviti, samo te ceste, ki že dolgo čaka nad vse potrebnega opravila, ni med njimi. Po- Edouard Manet Ob lOOIclnici njegovega rojstva (23. januarja). Ob stoletnici rojstva Edouarda .Vianet je #odba o njegovi umetnosti dokaj drugačna, nego začasa njegovega življenja. Tedaj so veljale njegove slike za umetnost kot tako, a docela po krivici. In sicer to ni bila samo zmota okusa ali sodobnega umevanja umetnosti, marveč načelna «mota. Pomen Manetovega slikarstva je bil v tem: Osvobodil je barve meglenega akademskega so-inerja. Umeval je mnogovrstnost barvnih vrednot tudi na področju sence. Njegova tehnika je bila ogromna: njegove barve so včasih učinkovale omamljivo lepo. Imel je po zgledu starih mojstrov izšolan, izrazit kompozicijski talent. Znal je ploskev zgolj tehnično sijajno poživiti, sledeč pri tem svojemu varnemu čutu za meje označevanja podrobnosti. Kakor vidimo, je bila prednost Monetove umetnosti tehnika: kako: Ta »kako: je veljal umetnostni struji. ki je bila zapisana impresionizmu, za začetek in konee umetnosti vobce. čisto vseeno je. k a j kdo slika., glavno je, kako. To je bila pač čisto zdrava reakcija na slovesno, neresnično. iz literarnih spominov živečo umetnost zakaj kdo ve, če most sploh drži, odkorakali črez novi asfaltirani most. še črez leta se bo našlo v Ljubljani kakšnih desettisoč ljudi, ki bodo svojim vnukom pripovedovali: »Jaz sem, ki je šel prvi čez novi most!« Drugače pa je Ljubljana strmela in ni mogla verjeti: V Ljubljani, pa kaj takega! Pa brez banketa! Kje so zastave, kje je godba in končno, kje so slavnostni govorniki z napisanimi govori v cilindrih? Kje so najeti avtotaksi, kje je občinski svet in zastopniki oblasti? Nič, nikjer nobenega! Pa smo še davi brali, kako je sam ljubljanski župan zabavljal zoper varčevanje, sedaj pa naenkrat taka varčnost! Kako je šlo to enostavno- prišel je preprost delavec, podrl planke in most jo bil otvorjen. Prva nezaupljivost, ki je Ljubljančanom pred novotarijami od nekdaj lastna, je bita kmalu premagana in ljudje so že popoldne hodili povsem mirno in ravnodušno čez most, kakor da bi ga bili že tridpset let vajeni. Niti se jim ni zdelo počakati, da pride prihodnje dni univ. prof. Kral in s posebnimi instrumenti izmeri, koliko more most nositi. Ljudem pa se pred izsledki g. profesorja ni treba bati. Tako debelega človeka v Ljubljani, kljub izvrstnim dravskim klobasam, ni, ki ga most ne bf prenesel, še celo ran j k;, »die dicke Rosi« z velo-sejma bi mogla mirno čez most. ako bi jo vele-sejmski urad posodil tvrdki Dukič za poskušnjo. Drugače pa je z vozovi in z avtomobili. Nekateri avtobusi so namreč v Ljubljani tako nabasani ljudi, da je skoraj vsak z gramozom napolnjen tovorni avto laži od njih. In tem in tako obloženim vozilom grozi kruta prepoved, da ne bodo smeli biti deležni dobička voziti po obeh novorojenih mostovih. Delno uresničenje mariborskega mestnega gradbenega urada V Mariboru se bo gradila carinska p osla in cesta na Kalvarijo izjava župana dr.Lipotda časnikarjem Samo teden dni je do zadnjega januarja, do katerega naj cenjeni naročniki poravnajo ves zaostanek 1 za leto 1931 in najmanj enomesečno naročnino za naprej. Naj nihče izmed prizadetih ne prezre tega opomina! — Redna dostava lista je v nujni zvezi z rednim plačevanjem naročnine! vsem so jo pozabili. Tako se ta nekoč lepa cesta počasi spreminja v široko poljsko cesto, morda so bo nekoč povsem še spremenila samo v razkopali, blaten kolovoz, saj nikakor ne kaže, da bi bil kdo pripravljen vsaj za silo popraviti in urediti to cesto. Prebivalci llradeckega in Štor>anje vasi go te dni dobili nalog za odkup kuluka .' Za popravila cest je baje to potrebno. Morda bo zdaj, ko je treba plačali, le kaj? Morda ... De v. Marija v Polju Umrla je v ljubljanski bolnišnici in bila na I domačem poko|wlišču pokopana gdč. Ivanka Krušič iz Vevč v starosti 45 let. Bila je skozi 30 let v tobačni tovarni in je nameravala pravkar stopiti v pokoj, pa jo je Vsemogočni poklica! uživati boljšo pokojnino. Umrla je bila od ustanovitve sem članica luk. Marijine družbe. Bila je skromna, skrita in bogoljubna d uša. Članice so jo spremile z vencem in zastavo k večnemu počitku 1'rosveta »Polje« vabi k 5. prosvetnemu večeru, ki se bo vršil v ponedeljek 25. januarja ob 8 zvečer v domu. Na sporedu je poleg pelja iu godbe tudi film Jugoslavija ter delavsko predavanje tov. Langusa iu Rezka o važnih deluvskih vprašanjih. Želeti je, da se delavci polnoštevilno udeleže tega njim namenjenega predavanja. Trztc Timmcrmans na slovenskem odru. Ime Tim- mermans je prijateljem lepe knjige že precej znano. Mladika priobčuje letos njegov Triptihon o svetih treh Kraljih. Ta ljubka božična legenda je pa tudi že dramatizirana in bo v nedeljo 24. t. m. prvič igrana v slovenskem prevodu, ki ga je oskrbel g. fc.mil Smasek in za naše odre priredil Niko Kuret. i Igralci Prosvetnega društva se trudijo, da bi to svojevrstno igro čim bolje podali. Upati je, da bodo ' v nedeljo obiskovalci predstav v »Našem domu« popolnoma zadovoljni s to uprizoritvijo. Igra zahteva tudi popolnoma novo scenerijo, za katero je moralo druitvo precej žrtvovati. Predprodaja vstopnic za predstavo, ki se prične ob osmih zvečer, pri Tavčarju. Maribor, 22. januarja. Danes je poklical mestni načelnik dr. Lipold k sebi časnikarje ter jim podal izjavo o uspehu svoje intervencije v Belgradu radi mestnega gradbenega programa. Mestni načelnik je interveniral v Belgradu pri finančnem ministrstvu, da se dovoli graditev projektiranega carinskega poslopja ter tlakovanje ceste, za kar so bila svojčas že dovoljena potrebna denarna sredstva, pozneje je pa obstojala nevarnost, da se mariborski gradbeni program ne bo mogel uresničiti, kar bi pomenilo za Maribor veliko gospodarsko škodo. Finančni minister je odobril, da se akt, s katerim se ni dovolila gradnja carinskega poslopja, prekliče ter da se odobri že izvršena licitacija za zgraditev carinske pošte in razpišejo dela za tlakovanje ceste v oikolici carinarnice. V pretres so se vzela tudi poslopja za stanovanja carinskih nameščencev ter se je odobrila tudi gradnja teh poslopij. Ostale nmiu. i.-,i«i'XMi Sklepi seje ljubljanskega magistralnega gremim Ljubljana, 22. jan. Danes popoldne se je vršila seja magistrat-nega gremija z običajnim dnevnim redom. Sklepalo se je o sledečih zadevah: Na poročilo obrtnega oddelka se dovoli za poskušnjo in do preklica kostanjarju Fr. Pene pečenje hrušk in jabolk na Marijinem trgu in pred Nunsko cerkvijo. Pečenje sadja po zimi se je v večjih evropskih mestih že davno uveljavilo, za Ljubljano bo pa to gotovo novost. Na poročilo mestnega ekonomala sc ugodi prošnji Sokola IV. za brezplačno prepustitev dvorane v Mestnem domu za njegovo predpustno prireditev, dne 1. febr. 1932. Nastalo škodo in efektivne stroške, ki nastanejo mestni občini, pa mora vrniti. — Istotako se ugodi prošnji istega Sokola za odpis stroškov za uporabo dvorane v Mestnem domu, dne 5. dec. 1931, ob priliki njegovega Miklavževim ja. Celokupni račun za dvorano znese 1200 Din, od tega odpade na efektivne stroške inestne občine 492 Din, katere mora društvo povrniti, ostanek pa se mu odpusti. — Dobava bencina za porabo mestne občnie v 1. 1932 za 12.000 kg je bila ofertalnim potom razpisana ter je bil najnižji ponudnik tvrdka Vacuum Oil po 8 Din za kg. Ako ne pride cenejša |>onudba s strani mariborske občinske uprave, se bo dobava oddala omenjeni tvrdki. Dobava pisaAiških potrebščin za magistratne urade je bila razpisana polom ofer-talne licitacije, kakor je bil to običaj vsako leto. Dobava se odda edinima ponudnikoma t j. tvrdki Bonač zji cirka 1(30.000 Din iu Nftroolovico stroškov za napravo trotoarja ter stopnic pred njeno hišo na šmartinski cesti in vzdolž Bolgarske ulice. Polovica stroškov znese okrog 4300 Din.. Na poročilo gradbeno-pravnega referenta se izdajo s'edeffl stavbena dovoljenja: Francetu Anžič, llradeckega vas 06; Ivani Treven, Jenkova 10; Mariji Podobnik, Cesta v Rožno dolino'10 za izpeljavo kanalizacije. Vinku Kocbeku za adaptacijo trgovskega lokala na Gosposvetski cesti 16, proti Fotoamaterii! Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lepo iu poceni napravi foloodd. Jugoslovanske knjigarne ustanoviteljske dobe. A kakor so bili Makarti in Pilotyji le epizoda v poteku umetnostne zgodovine, tako bo tudi reakcija nanje ostala le epizoda. Kajti če kaka doba nima duha ali pa duha, ki je umetnosti škodljiv, potem iz tega še ne moremo sklepati, da duševne vrednote za umetnost ne pomenjajo nič, tehnične pa vse. Manet se je učil pri a iz Zapotoka 9 in gdč. Frančiška Košir iz Slatnika 30. Ženin jc bil vnet delavec na polju naše prosvete v So-dražici. Mlademu paru želimo obilo sreče! _ Imenovanje. Ministrstvo za prosveto je v sporazumu s ministrstvom za socijalno politiko imenovalo g. Gabrijela J a n e ž i č a, strokovnega učitelja, za upravnika zavoda in šole za slepo deco v Kočevju. OsMe vesti — Knjižni i!ar Slovenske Malice za leto 1932. 1 France Kidrič, Zgodovina slov. slovstva, 3. — predzadnji — snopič, ki konča z letom Vodnikove in Zoisovo smrti (1819). - 2. E. Spektorski: Zgodovina socijalne filozofije, r/. rokopisa prevel J6sip Vidmar. Knjiga bo obsegala 30 tisk. pol, V. 8": letos izide prva polovica. — 3. lolstoj Lov. Nik., Vojna in mir. Roman. Prva knjiga la ej>o-halni roman v prevodu Vlndinrrja Levstika bo po svoji obsežnosti in mogočnosti izredno zadovoljil člane. Obsega v štirih knjigah približno 1800 str. v obliki romana .Kmetje-. Za nezvisano članarino 60 Din dobe torej člani troje dragocenih knjig v obsegu nad 50 tisk. pol. - Vrednost vsake pešam zne knjige presega članarino. Članarina mora biti poravnana najkesneje ob sprejemu knjig. Tudi na obroke j>o položnicah — cek. rac. si. U 672. — vendar do sprejema knjig. \ »Zgodovini socijalne Tilozofjie obravnava ruski učenjak svetovnega slovesa zgodovino socijalnih problemov. ki da n ("s vznemirjajo svet, z znanstveno neodvisnostjo, je torej v teh časih posebno aktualna in potrebna, za vsakega razumljiva knjiga, Ki do v slovenščini izšla pred ruskim orurinnlom. I ri- stop novih članov je javiti ali pri poverjenikih, ali po dopisnici na društvo ozir. osebno v društveni pisarni Kongresni trg 7. Knjige izidejo pred Veliko nočjo. — Slovenska Matica. — Vremensko poročilo iz Mojstrane 21. jan. ob 7 zjutraj. Temp. — 6 C. — Snega 35 cm — pršič na 30cm podlagi. — Vreme: jasno. — Smuka: prav dobra. — Skakalnica za trening pripravljena. 1 — Izgledi za nedeljo prav dobri. Idealna smuka in mnogo višinskega sonca Ti nudi prekrasna | Krma. — Vremensko poročilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani po stanju 22. jan. ob 8 zjutraj: Bistrica-Bohinjsko jezero —9, jasno, snega 18 cm; -Brežice —2, oblačno; Celje —1, oblačno; Dravo-grad-Meža —9, megla, snega 8 cm; Jesenice —6, megla, snega 12 cm; Kamnik —2, megla; Kranjska gora —10. jasno, snega 35 cm; Kočevje —3, oblač- | 110; Kotoriba —1, oblačno; Ljubljana gl. k. —2, j oblačno; Ljutomer —4, oblačno; Maribor gl. k. —3, oblačno; Novo mesto —2, oblačno, snega 10 cm; Št. Janž na Dolenjskem —3, oblačno, snega 2 cm; Tržič —5, oblačno, snega 2 cm; Rakek —6, oblačno. — Žene železničarjev in želez, legitimacije. Glede na vprašanje, ali imajo žene uameščencev prometnih ustanov, katere so v službi v kakšnem drugem resoru državne uprave, pravico do železniške legitimacije za državne nameščence, odnosno do rodbinske legitimacije s platnicami, in ali imajo delavke v železniških delavnicah, ki še ne služijo nepretrgoma Iri leta, njih možje pa so prav tako delavci v delavnici, pravico do legitimacije v platnicah. je generalna direkcija drž. železnic izdala pojasnilo, j>o katerem ima žena aktivnega prometnega nameščenca v prvem in v drugem primeru ] pravico do železniške rodbinske legi t i mačji e po j čl. 9 pravilnika 143, če je zakonita žena aktivnega | j>rometnega nameščenca in ča živi z možem v zakonski skupnosti. Drugih pogojev za uživanje te | ugodnosti ni; zlasti se ne zahteva, da bi morar | nameščenec prejemali za ženo draginjske doldade. Kazenske obsodbe dri. sodišča Lani je bilo 1557 oseb obsoienih skupno na 308 let m nad 162.000 Din denarne hazni Pravi pot za dosego lepih belih zob kakor ludi istočasna odstranitev neokusno barvanega zobnega obložka je sledeč: Iztisnite malo količino Cblorodonl zobne paste na suho Chloroilont zobno ščotko t. j. Apccijnlnn ščetka z zobčastim rezoin ■ drgnite svoje zutie od vseh strani, kakor ludi od zeora) navzdol. Pouiofitc šole nato ščetko v vodo, ter izptnknite si usta temeljto, gn-rajn s Kbloro-doni ustno vodo. Uspeh je presenetljiv t Neokusna barva zohneua obložka je izginila in ostane Vam v ustih prijeten svež občutek. Varujte se manjvrednih cenejših posnemanj, ler zahtevajte iziecno le Chloro-dont zobno paslo. luba Din 8 —. Ljubljana, 22. jan. Sodniki kazenskega oddelka ljubljanskega deželnega sodišča so izvršili preteklo lelo ogromno delo. Tako senat kakor sodniki-poedinci so bili preobloženi z raznimi kazenskimi akti. Novela li kazenskemu zakonu je pa kazenski oddelek po 20. uovembru precej razbremenila, kajti vse tožbe zaradi prestopkov žaljenja časti in klevet so bili odstopljeni pristojnim oiirainini sodnikom. Takih spisov je bilo prav 803. Koliko obsodb in v kolikem obsegu je lani izreklo deželno sodišče? Prav zanimivo vprašanje? Na to deloma odgovarja uradna statistika, sestavljena o poslovanju tega oddelka. Pravo sliko pa podaja tudi register, ki ga vodi pisarna oddelka Od predlanskega leta je ostalo lani še nedokončanih 768 kazenskih spisov. V Ionskem letu pa je nanovo prišlo še 3697 spisov. Konec leta pa je ostalo še nerešenih 380. Sodniki so zlasti v decembru hiteli pospravljati s svojih miz razne akte. Jasno je. da je bil kuzenski oddelek v tem jiogledu prav ekspeditiven. Od gorenjih sjiisov je bilo končanih brez glavne razprave 1786, ker je bilo postopanje ustavljeno. Glavnih kazenskih razprav je bilo lani 2350, od katerih odpade 302 na veliki in mali senat, ostale pa na sodnike-poedince. Državno tožilstvo je lani dvignilo 922 novih obtožb zaradi raznih zločinov privatnih obtožb zaradi žalitev je bilo novih 934, a 6 obtožb je bilo subsidiarnih. Kljub temu. dn so bili procesi znrndi Častikraje združeni z velikimi strošku so se ljudje strastno in trdovratno pravdah. Stroški so včasih za prazen nič narasli na več desettisoč. Neka taka pravda pa je celo pobrala nad 50.000 Din. Računajoč zaostanke Izza 1. 1930 je bilo lani pri dež. sodišču izrečenih 1134 sodb na obtožbo državnega tožilca, 420 sodb na privatno obtožbo in 3 siilisidiarne. Nn koliko let so bili obtoženci obsojeni? To bo pač zanimalo občinstvo! Kazni znašajo lepo vrsto let. Pomislite! Senat in sodniki-poedinci so lani izrekli sodbe, s k-deriini so bili obtoženci obsojeni na razne zaporne kazni na skupnih 308 let, t mesec in 11 dni. Samo zaradi žaljenja časti je bilo izrečenih zapornih kazni nad 0.000 dni. Sodniki pa so diktirali tudi denarno kazni v skupnem znesku 163.405 Din. Od lega odpade okoli 95% ua žalitve. Denarne kazni so znašale od 60—1000 Din. Mnogim, ki so bili obsojeni na denarne kazni, je sodišče dovolilo njili odplačilo v malih obrokih. Prav razveseljivo jc dejstvo, da veliki senat ni pogostokrat nastopal v procesiji zaradi umorov. Bila "sta samo 2 taka procesa. Javnost je posebno zanimal proces proli 20-letnemu Ivanu L knerju, morilcu mengeškega župnika, ki je bil 16. junija obsojen v tajni razpravi na 20 lel robije. Lakner je sedaj v mariborski kaznilnici. Po sodbi je v Laknerju izbruhnila vsa togota in je začel preklinjati družbo in Boga. Finaucarju h Bodlaiu, ki je ustrelil na Jesenicah svojega tovariša, je bila |>oz-neje kazen od 12 let znižana na 7 lel robije. Naj-originalnejši kriminalni tip se je lani pojavil pred senatom. Bil je to profesijonalni lat in vlomilec Ivan Pavlič. Večino svojega življenja je ta človek presedel po ječah. Zaradi več tatvin je bil obsojen na 10 let robije. Pavlič je starini Ljubljančanom še dobro znan. Po gostilnah se je včasih produ-ciral kot klovn ki je požiral žareče oglje, a hkralu izmikal razne predmete. Po ječah je žc presedel 30 let. Tiskovnih pravd je bilo lani le 39, dočim predlanskim 62. Na predlog državnega tožilca je bilo 8 obsojenih, a 2 o|)ioščena, na privatno obtožbo pa so bili 4 obsojeni. Druge tiskovne zadeve deloma še niso končane, ali pa so ustavljene Lani je bilo v preiskovalnem zaporu 922 obdolžencev, konec leta pa je ostalo še <15 oseb v preiskavi. Obnovitev kazenskega postopanja je bila dopuščena v 5 slučajih. Deželno sodišče je izročilo 4 zločince pristojnim inozemskim sodiščem in sicer 1 Italiji, 2 Češkoslovaški in 1 Avstriji. Na novo je bilo lani uvedenih 435 kazenskih preiskav. Prošenj za pomilostitev je bilo 26. lake so številko iz žalostnega poglavja kriminalnosti! Crlle — Raziskovanje podzemeljske jame v Stranski vasi pri Novem mestu. >JutnK je v svoji 17. številki z dne 21. januarja 1932 priobčilo dopis o raziskovanju zgoraj omenjene jame. Jama je v nekih jiogledih res morda zanimiva, čeprav ni tako strašno, kakor bi to rad vedel g. dopisnik Jutra . Smeh posili človeka, ko bere, da so odkrili kar celo pokopališče. Pa ne da bi g. do-pisnik imel koščice nekaterih manjših živali za človeške žrtve nepoznanih zločincev iz davnih časov? Morda i>a pepel, ki je bil najden v jami, 1 kaže na še nepoznano sežiganje kakšne coprnice. j Za bujno fantazijo res še preobilo posla. Še bolj čudno pa je, da g. dopisnik imenuje gg. od jamarskega društva iz Ljubljane, ki so raziskali omenjeno .jamo, »nepoučene ljudi:.. Pa menda ue misli, da je 011, ki jame sploh videl ni, bolje poučen. _ — Pri pokvarjenem želodcu, vnetju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »FraiiZ-Josef«-grenčice zanesljivo hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josei-voda za z jedjo in pijačo preobložena : prebavila izkaže kot prava dobrota. »Franz-Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. — 10 lepih prašičcv-špeharjev jc zredil in te dni prodal Muslar iz Rašice pri Vel. Laščah. Pač lep zgled umnega prašičerejca in njegove pridne gospodinjo, posebno še, ker je Muslar navaden kmetovalec, pa je zredil take prašiče, dn Jih občuduje vsa okolica. Prašiče je kupil Ivan Jaklič, trgovec v Velikih Laščah za Zavirška iz Cikave pri Grosupljem. _ Srdita bitka s cigani v Halozah V »Slovencu« od 16. in 19. januarja smo jx»d lem naslovom in pod naslovom »Ciganski napadalci v verigah« objavili dopis, v katerem se opisuje, kako so aretirali cigane. Kakor se nam z merodajne strani poroča, so bile v teh dopisih nekatere netočnosti. Cigani so imeli svoje taborišče v vasi Lovrančani v savski banovini, ne pa v občini Tur-ški vrh v dravski banovini. Vzroki opisanega dogodka še niso dognani, sodišče vodi preiskavo. Trditev, da so cigani napadli kmete, ker jim le-ti niso hoteli prostovoljno izročiti svoje imovine, ne odgovarja resnici. Z orožniško patruljo sta sla voznika Jamnik in Prelog, kateri pa ni bil tako nevarno D-oškodovan. Med potjo se je patrulji pridružilo še več fantov, največ iz radovednosti. Stara navada je, da je cigansko taborišče pokonci ter da vse vprek vrišči, kriči in joče, če gre za aretacijo ciganov. Fn cigan je sicer kričal- »Streliai«, vendar pa nožev, samokresov in pušk ni bilo videti. Tudi niso pri preiskavi našli "obenega orožja. Samo to se je ugotovdo, da je eden neprizadetih ciganov skočil s sekiro proti nekemu fantu. I a mu je sekiro odvzel nakar je cigan pobegnil. Onesvestil sc je Valcnko Marko, ne Prelog Alojzi]. Stanje ranjenih kmetov ni nevarno. Taborišče je štelo kakih 20 do 25 oseb. Cigani se niso postavili proti patrulji s puškami in samokresi. Osumlieni cigani se niso hoteli oglasiti in pokazati na povelje patrulje, skrivali so se pod odejami. Zato |ih je patrulja s pomočjo kmetskih fantov izvlekla iz šotorov ler aretirala in uklenila. Dogodek bo natančno pojasnila šele sodna preiskava. Nočemo zagovarjati ciganov, vendar moramo vpoštevati. da so se vozniki vračali iz v-moro' nih krajev, zalo ni izključeno, da so v vinogradih pili ter so bili napram vinjenim ciganom precei kocajžni. — Nesreča v gozdu in v kuhinji. Sedaj je čas pogostili nesreč v gozdu. Ljudje spravljajo po snegu les iz gozdov, pri tem pa se pripeti mnogo hudih nesreč če sneg zamrzne in so tla ledena, pa še iz drugih vzrokov, katerih je vedno pri takem težkem delu. Skoraj nc mine dan. da ne bi sedai ljubljanska bolnišnica sorejela enega ali ■& Smrtna kosa. Na svojem domu v Gaberju, Dečkova 4, je umrla 21. januarja z sebnica Ana Lojkova v starosti 54 let. Duši pokojnice večni mir — žalujočim naše sož-ilje! J3r Nočno lekarniško službo ima v prihodnjem tednu od danes naprej "o vključno 29. januarja lekarna »Pri Mariji Pomagaj« na Glavnem trgu. & Smučarska tekma Zimsko«portni odsek Savinjske podružnice SPD priredi 31. Januarja [>od-zvezno slalom-tekmo. katere se lahko udeležijo vsi verificirani člani mariborskega ZSP. Tekma se vrši liri Celjski koči ob 11 dopoldne. Prijavnina 20" Din. Prijaviti se je pismeno pri imenovanem odseku do 30. januarja ali pa najkasneje eno uro pred star- | lom pri Celjski koči. Prva uagrada pokal, dve nadaljnji nagradi in diplome. Rezultati in razdelitev nagrad eno uro po zikliučku tekme. Skupen odhod tekmovalcev k Celjski ko'-i 31. ianuaria ob 8. (V i koči prenočevanje ni možno.) Zbirališče pred kolodvorom. PUt» Iz sodne dvorar.e. Dne 21. f. m. se je vršila razprava proti oni ciganski trojici, ki so 13. t. m. napadli tri voznike na javni cesti pri Turškem vrhu. So to Mato Goman, 48 let star, Josip Kroaš. 35 let star. in Jo ko Goman. 33 let s'ar, brez stalnega bivališča, pristojni v občino Ludbreg Pri razpravi se ie dogralo, da je bil cigan Joško Goman dolični, ki je udaril z branovlakom voznika Marka Valcnka tako hudo po glavi, da ie ta nezavesten obležal. Valenko ie prišel z obvezano glavo k razpravi. Po mneniu zdravniškega izvedenca pa rana kljub temu ni tenkega zna*aia in ne bo imela nikakih posledic. Ostala dva cigana sta bila nri napadu, odnosno pre'eou 'e soudeležena in ni dokazano, da bi bila katerega od voznikov ooško-dovala. Ker se je tekom razprave ugotovilo, da sta bila pri preteou lahko poškodovana tudi dva cigana, ie namestnik državnega tožilca razširil obtožbo ludi na narat!ene tn voznike, in sicer proti Ivanu .Tamniku, Marku Valenku in A!o>z;iu Pre-logu. Po zas'i?aniu pri' je sodnik zaključil dokazovanje in razglasil sodbo, ki se g'asi vozniki se oprostijo, cigani pa se obsodijo, in sicer Jo»ko Goman na 1 mesec zapora in v plačilo 100 Din Marku Valerku za bolečine, *'atO Goman in Josip Krpaš pa vsak na 8 dni zapora. Obsojeni cigani eo kazen sprejeli. fCfcirsf Šolski radio. Ideja, da tudi radio sodeluje pri šolskem pouku v srednjih šolah, ie tudi pri nas že začela dobivati realna tla. Ko se je minulo jesen ustanovilo na kranjski gimnaziji društvo: Zaiednica dom in šola. je slednje društvo omogočilo nakup radio aparata. Tako so se na tukajšnji gimnaziii že davno pred božičem vršila predavanja po radiju, katera ie oh določenih dneh iti urah oddajala Ljubljana. Šolski radio na kranjski gimn. je bil menda prvi v dravski banovini, in je ljubljanska III. realna gimn^rija š»'e za Kraniem prišla na vrsto Francosko predavanje. Krožek prijateljev Francije v Kranju bo priredil v sredo 27. januarja ob pol 19 francosko predavanje. Predaval bo lektor francoščine na zagrebški univerzi g. VVarnier o temi: »Chateaubrtand, sa vie romanes.ue et son oeuvre romantique>:. Predavanje se bo vršilo v gimnaziji (pritličje, lila). Vse Interesente opozarjamo na to predavanje. več v gozdu ponesrečenih dclavcev. Tudi včeraj je sprejela enega teh ponesrečencev. Je to 25 letni Franc Zevnik. posestnik iz Podhoma v občini Gorje pri Bledu. Ta je predvčerajšnjim vozil les iz gozda. Voz pa sc je prevrnil nanj in mu zlomil levo roko. — Drugi ponesrečenec je 16 letni delavec. Andrej Močllnikar od I). M. v Polju. Tn je jiredvčernjšnjini padel v kuhinji in si zlomil levo »ogo. — Koliko so Sarajevčani popili. V Saraievu so lani popili 950 C0<1 litrov vina. 72-10 litrov vina v buteljkah 458 litrov šampanjca, 1,020.000 litrov piva, 530,(00 litrov spiritovega žganja in 76C0 litrov likerjev in konjakov. Vsega skupaj so popili za 5 milijonov Din alkohola. V primeri s prejšnjim letom so popili za 30% manj. Tako je šampanjec padel skoro za polovico, dočim so žganja popili . 60.C00 litrov več. — Mladinska igrica: Sestrica gre. igrokaz v enem dejanju (9 oseb), spisal Ivan Albreht, Ljubljana 1982. 5)2 strani, cena 8 Din. založila Jugoslov. knjigarna v Ljubljani. Ker manjka na s|ilošno po-rabnlh mladinskih iger. ki bi izravnale veliko vrzel v mladinskem slovstvu, imenovano igrico toplo priporočamo. Novo trte sto Igro »Krišjiin in Fridolin« uprizori v nedeljo 24. t. in. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v svoji dvorani v Rokodelskem donui. Vse vinogradnike in gostilničarje opozarjamo na kletarski tečaj, ki se bo pričel ua Kmetijski šoli na Grmu dne 8. februarja t. 1. Vsi udeleženci lega tečaja bodo dobili na zavodu brezplačno ko-siio. Podrobnejši program bomo še objavili. Iz raznih kra ev Ponikva. Odšel Je od nas g. kaplan Matko Krevh. Odhod lega gospoda je bridko zadel vso občane — saj bil je'plemenit značaj in daleč naokrog priljubljen zaradi svojega ljubeznivega na-gtopa. Ostane nam v neizbrisnem spominu! Na novem službenem m<6tu pa mu želimo obilo srečo in uspeha 1 Dol pri Hrastniku V nedeljo 24. t. m. bo na Dolu v prostorih zadruge tako; po prvem 6v. opravilu občni zbor Sadjarske podružnice Predaval bo" ob tej priliki g. Vardjan o sadjarstvu. Vsi vabljeni! Ljubljans-tfo Gledališče DRAMA Začetek ob 20 Sobola. 23. januarja: VZROK. - Red A. Nedelja. 24. januarja ob 15: JURCEK. — Izven. Mladinska predstava. — Ob 20: REVNA KOT CERKVENA MIŠ. Izven. Znižane cene. OPKRA Začetek oli 20 Sobota. 23 januarja: VIKTORIJA IN NJEN IIU Z AR Red B Nedelja, 24. januarja ob 15: PRODANA NEVESTA. Gostuje g. Jesip Križaj. Izven. Znižane cene -Ob 20: VIJOLICA Z MONTM U1TRA. Gostuje gdčna Erika Druzovič iz Zagreba. Izven. Znižane cene. MARIBORSKO GT.FD \LISCE. Sobota. 23. jan. ob 20: LUTKA. Ab. D Nedelja, 24. lan ob 15" SI.ARA VEST Znižam cone. — Ob 20: PTK AR Znižane cene. S nor I GRADJANSKl : ILIRIJA. Mirno lahko rečemo, da sta ti dve moštvi še vedno v medseSoindi tekmah pokazali, kaj znata. Še vedno so glrdalci odšli zadovoljni, čeprav domače moštvo ni zmagalo. Vsai dobro so igrali, in to 'e dosti. Tudi lo not Kodo prijatelji nogometa zadovolini Videli bodo res lepo Korbo, ki bo imeln prijatel!«ki znafai Obe moštvi nastopita v naimočneiših sestavah i:i bomo že po tej tekmi v'ddi kakšne i^gle-le ima moštvo prvaka v prvenstvenih tekmah Ufra prične ob 14.30 na igrišču Ilirije ;n io bo vodil g. Deržaj. Že ime nam jamči, da ie vodstvo igre noverjeno najboljšemu iz ljubljanske sodniške sekcije. TEKMA V UMETNEM DRSANJU. SK Iliriia ie raznisal za soboto in nedeljo 30. in 31. t. m. dve tekmi, in sicer te^mo za prehodni pokal dr. G. Fuchsa. ki nripade d"tinitivno letošnjemu zmagovalcu ter tekmo iu^iorfev; ra-dalie s pooblastilom JZSS za soboto 6. in nedeljo 7. februarja- tolcnovanie za moško tn žensko prvenstvo Jugoslavije za \f>"'-7, tekmo ?.a sc-i-orje »»kuoine II in iunior'»e ter Mcjio dam (novink). Razpisane obvezne vaje in ostale podrobnosti fo objavljene v -.Siortnem listu* z dne P*, t. m. št. 2. — Ob povoljnih vremens':ih prilikah bo razp'sal SK Ilirija za prihodnje nedelje še tekme za moško in žensko mladino, za deco in tekmovanje v hitrostnem drsanju. — Tabela obveznih vai iz pravilnika JZSS je izvršena na športnem drsaPšču SK Ilirije. Zimskosportni odsek Savinnske podružnice SPD v Celiu priredi 31. t. m. podzvezno Slalom tekmo, katere se lahko udeležijo vsi verificirani člani mariborskega ZSP. Tekma sc vrši pri Celjski koči ob 11 dopoldne. Prijavnina zna-'a 20 D-n. Prijaviti se je pismeno pri zgorai imenovanem odseku do 30. t. m. ali najpozneje 1 uro pre! startom pri Celjski koči. Med startom in ciljcm je napeljana telefonska zveza. I. nagrada pokal. Šc dve nadaljnji nagradi in diplome. Obiavlienje rezultatov in razdelitev daril eno uro po zaključku tekme. Skupen odhod tekmovalcev k Cel'>ski koči na dan tekme ob 8 zijuiraj. V koči ni prenočišč. Zbirališče pred kolodvorom. SmuSka tekma na Mežici. Zimsko-sporlni odsek SPD v Mežici priredi v nedelio smuško tekmo. katere »e udelež.i tudi zim; kosportni o-dselr SPD iz Maribora. Start in cilj ie v Mežici. Vladajoče božanstvo" Iz življenja mihada, japonskega cesarja Dogodki na Daljnem vzhodu so obudili splošno zanimanje za Japonsko in njenega glavarja. Cesar Hirokito je zasedel prestol na temelju dedne pravice in ui vezan na nobena določila japonske ustave. Ne smemo ga niti smatrati za neomejenega vladarja po božji milosti, ker ga smatra ljudstvo za boga, pra-vnuka boga Kamija in solnčne boginje, ki pričenjata japonsko pravljično najstarejšo zgodovino kot prva vladarja. Po ljudeh vstvarje-ne postave nimajo nobenega pomena za cesarja, ki sam pomeni vtelešen zakon. Ustava, ki jo je Japonski naklonil leta 1868 cesar Meidži, je bila njegovo prostovoljno darilo. Nihče ni zahteval reform, in nobena revolucija ni ogrožala prestol. Japonski parlament ima dve zbornici. Ljudska zbornica je vezana na volitve, a vsi člani gosposke zbornice so imenovani po cesarju. Ministrski svet odgovarja samo cesarju. Mikado Hirohito je zdaj 30 let star. Znani admiral Togo kot strogi vzgojitelj ga je zelo zgodaj navadil vzornega reda iu zmernosti. Cesar vstane ob C zjutraj in dve uri dnevno moli. Kot mladenič se je zanimal za kitajsko staroslovstvo, jahanje, telovadbo, fotografijo, sabljanje. Tudi zdaj so te stvari njegovo edino razvedrilo. Z 20 leti je naredil sedanji cesar kot prvi izmed japonskih princev potovanje okoli sveta. Na splošno začudenje je v Londonu sklenil prisrčno prijateljstvo z angleškim prestolonaslednikom. Pod njegovim vplivom je zelo poenostavil po povratku na Japonsko lastno osebno življenje. Cesarjev edini brat, princ Cičibu, je bil še odločnejši: namesto princese Pomanjkanje svečenikov med protestanti v Angliji je oženil navadno zemljanko, hčerko japonskega poslanika v Londonu. S tem je izzval po ljudskih nazorih srd bogov. Oba brata imata samo hčerke. Prastara cesarska hiša šo vedno nima nobenega prestolonaslednika, kar zelo razburja javno mnenje... Tudi sedanji cesar se je moral pokoriti svetim izročilom, čim je zasedel prestol. Ljudstvo ga nikoli ne vidi. še ministri nimajo pravice cesarja nagovarjati pri vladnih sestankih. Vladajoče božanstvo«:, kakor imenujejo Japonci cesarja, je obsojeno na žalosten doživljenjski zapor. Ko se ob (i zbudi in opravi predpisano obredno umivanje oz. molitev, obvesti o tem cesarico ter z njo vred gre v domače svetišče. Po ponovni molitvi odhaja k zajtrku in več ur čita domače in tuje dnevnike. Če naleti na neumljiv izraz ali neznan dogodek, pokliče takoj v Evropi izobraženega dnevnega poročevalca, ki mora takoj vse pojasniti. Nevednost .bi ga stala službo. Večino ostalega dneva nameni Mikado čitanju zgodovinskih del ali naravoslovju. Ima lasten mali laboratorij, kjer raziskuje različne zemljepisne pojave, živalstvo in rastlinstvo. Proti večeru prinašajo ministri kupe aktov. Mikado jih podpiše, ue da bi se zanimal za vsebino, ker popolnoma zaupa svojim državnikom. Nato gre spat... Prihodnji dan se zopet ponavlja isto. Samo svečani obredi iu pregledi vojske prekinjajo včasih to enolično življenje, a to se dogaja samo kakih desetkrat letno. Noben evropski vladar najbrž ne bi zavidal Mi-kada kljub njegovi neomejeni oblasti. Ganljiva svečanost se je vršila te V,?likoRa »w««- Na svojem zmagovitem pohodu v Mandžurijo so j«, piinske cele prodrle do znamenitega velikega zidu«, ki so ga v srednjem veku dali ob meji s vik države postavit, kitajski cesarji v obrambo pred sovražnimi in roparskimi vpadi. C o' o K lajn podjarmili obširne p okraju,e |,,di izven tega obzidja, med drugim ludi Korein. irlZ1 1,,.'. n n poujar ..m oosirne pokrajine tudi izven tega obzidja, med drugim ludi Korejo, ki jo že skora-dve desetletji v japonski oblast, in Mandžurijo, ki so jo sedaj tudi že zasedli Japonci M lelje opozarjamo na zemljepisno karto o teh pokrajinah/ki jo priobčim,, v iiilrajšn em ne eliske . »Slovencu« z zan.mtvlm poročilom „ note k., krvavih domkov u« daljno n ahodu ' Sodišče v Rochefortu na Francoskem je sklepalo o odgovornosti 63 let starega lekarnarja Dumasa, ki je prodajal mamila brez zdravnikovega dovoljenja. Zadeva je izzvala splošno zanimanje, ker se je dogodila pod izrednimi okoliščinami in pravzaprav ne zasluži imena kupčije. Neki častnik kolonialnega afriškega polka je ponoči planil v lekarno in zahteval morfija, češ, da ne more spati. Dumas je hotel zavrniti obiskovalca, a ta je postal divji in z revolverjem v roki zahteval kar deset steklenic strupa. Lekarnar, ki se je bal za življenje, je naposled moral ustreči. Prihodnji dan so prepeljali častnika brez zavesti v bolnišnico, in je ugotovila preiskava ime lekarne, kjer je dobil mamilo. Dumas je odločno trdil, da ni kriv, a sodišče je priznalo, da ne bi smel lekarnar niti v življenjski nevarnosti izročitvi žrtvi mamil novo zalogo strupa. Dumas je bil obsojen na denarno globo v znesku 100 frankov. Bombajski listi prinašajo podrobnosti Gandijeve aretacije dne 5. t. m. Avtomobil policijskega ravnatelja Wilsona se je ustavil pred revno pritlično hišico ob 3 ponoči. Gandi je trdno spal. Njegov sin je odprl vrata in šel zbudit očeta. Gandi je prišel nekoliko trenutkov pozneje i/, spalnice ven in se kakor vedno prijazno nasmehnil. Ni rekel ničesar, ker je bilo to v ponedeljek, dali, ki je namenjen molku. Molče je poslušal povelje o zaporu. ki so mu ga prečitali, in potem pismeno prosil pol ure časa za potne priprave, kar mu je bilo dovoljeno. Njegova žena je prinesla skledo z vodo. Gandi je opravil obredno umivanje in spisal dva ali tri poslovilna kratka pisma na svoje pristaše. Zbrani rodbinski člani in pristaši so tiho ihteli. Zapeli so Gan-dijevo himno in mu poljubovali roke. Njegov sin Devadas jc kleče ponavljal: Oče! Dragi oče! — Gospa Gandi je prosila za slovo: Zn božjo voljo, pazilo na njegovo zdravje! Wil son je odgovoril: Bodite prepričani, gospa, da bomo poskrbeli za vse potrebno.r Gandi je vzel s seboj v ječo Macdonaldovo knjigo o Nalogah socializma po vojni . Ta izvod mu je podaril v Londonu avtor sam v dokaz iskrenega spoštovanja (!) kakor stoji na plal-nicah. V avtomobilu je izročil Gandi Wilso-nu še listič s poročilom; >Naznanite. prosim, vašim rojakom, da nimam do njih nobenega sovraštva. Ljubezen je odino geslo, ki vodi moj boj.« V ječi je veselo pokimal staremu indskemu vojaku, ki bo stal pred njegovo celico kakor je bilo tudi pri zadnjem zaporu. Angleška kraljevska krona, ki predstavlja - svoji- ! mi 50 velikimi rubini, safirji in diamanti in tiso- i čem briljantov ter 300 biserov neprecenljiv zaklad. I je jicstala potrebna popravila. Nekatere zapone so , popustile in zato so jo na kraljevo željo z največjimi varnostnimi pripravami prepeljali k dvorskemu zlatarskemu mojstru. Rodbina tega mojstra je že \eč stoletij v službi dvora za vsa zlatarska in juvelirska dela. V javnosti — j>osebno med prazno-vernimi ljudmi — je polreba popravila kraljevske krmic vzbudila veliko pozornost in komentarje. Prve. -lika i, strašni železniški nesreči pri Parizu. Kakor je »Slovenec že poročal, se je pri mestu St. Jnsh-en-Chaesee na progi Pariz—Amiens zgodila strahovita železniška nesreča, lirzovlak je trčil •• tovornim vlakom. Razdejanje je bilo strašno in je bilo 13 potnikov mrtvih, mnogo več pa težko in lahko ranjenih. Težke dolžnosti lekarnarjev Podrobnosti o Gandijevi aretaciji Magister bo vozil na Jezico Ljubljana, 22. januarja. Kakor smo zvedeli, bo prišlo v teh dneh do zanimive pregrupaeije avtobusnega prometa v •lajbližji ljubljanski okolici. Med Maloželezniškv. družbo v Ljubljani in znanim avtobusnim podjetjem Magister v št. Vidu se že nekaj časa vodijo pogajanja v tej smeri Magister bi namreč zamenjal z Maloželezniško družbo svojo avtobusno Koncesijo na progi Ljubljana—Št. Vid s koncesijo na progi Ljubljana—Ježica—Črnuče. Pogajanja so bližajo koncu in bo pogodba v kratkem /»odpisana. S 1. februarjem bi imel Magister že pričeti z rednimi avtobusnimi vožnjami na Jezico. Tega dne bi seveda Maloželezniška družba •/. obratovanjem na tej progi nehala. Nagibi te pregrupaeije so jasni ter bo ta .(prememba gotovo izvršena v obojestransko korist. Maloželezniška družba je začela pred meseci s tramvajem voziti v Št. Vid, ki je bil več lel, — da se tako izrazimo — Magistrova domena. Mngislrovo avtobusno podjetje, v katerem je seveda investiranega stotisoče domačega kapitala, je dobilo s tramvajem neprijetnega konkurenta. Na drugi strani pa je tudi tramvajska uprava trpela vsled istočasne Magistrove avtobusne zveze s Št. Vidom, — ki je bila za isto ceno hitrejša — občutno škodo. Naposled sta oba konkurenta spre- videla, da tako dalje ne more iti več. Zdaj bo torej Maloželezniška družba opustila svojo vožnje proti Ježičl iu Črnučam. Menda gredo pogajanja tudi za tem, da Magister prevzame sjdoh vse vožnje, ki jih je doslej izvrševala Maloželezniška družba, tedaj tudi progo Ljubljana—Mengeš—Komenda—Cerklje—Kranj. Slišimo, da se za to progo poteguje še drug podjetnik. Magister bo seveda na progi Ljubljana— Črnuče vozil po dosedanjem voznem redu na tej progi in po istih cenah. Itkratu bo podjetje še obratovalo na progi Št. Vid—Tacen—Gameljne, dalje na progi Št. Vid—Medvode ter na progi Smlednik—Ljubljana. Z druge strani smo zvedeli, da bo Maloželezniška družba izvrševala avtobusne vožnje v št, Vid zaenkrat in sicer le v jutranjih, opoldanskih in večernih urah, ko tramvaji itak ne morejo zmagovati tolikega prometa nn novi progi proti Št Vidu. Zlasti opoldanska avtobusna zveza bo potrebna tudi vnaprej, ker sicer številno uradništvo, ki stanuje v Št. Vidu in okolici, pa ima službo dopoldne in popoldne, s tramvajem, ne bo moglo tako hitro h kosilu in nazaj v urad. Polagoma pa misli Mnloželezniška družba svoje avtobusno podjetje s[>loh opustiti, ker že od vsega začetka ne prinaša nobenega dobička, pač pa izgubo. Ustanovitev „Gozdno-gospod. ehsekutive ti V naših gospodarskih organizacijah se snuje nova krovna organizacija, ki naj bi obsegala gozdarstvo, lesno produkcijo in lesno trgovino. K ustanovitvi take organizacije sili predvsem dejstvo, da se kljub dominantnemu pomenu gozdarstva in predelave gozdnih proizvodov za našo banovino niti državna uprava, niti naša javnost in končno uiti interesenti sami v zadostni meri ne zavedajo važnosti te naše gospodarske panoge. Med tem ko ima n. pr. poljedelstvo že sedaj samostojne oddelke pri banski upravi, uživa drž. podporo v gmotnem ter v propagandnem oziru in ima dobiti celo lastne zbornice, nima gozdarstvo, ki zavzema v našem eksportu prvo mesto, ki prinaša denar iz tujine v deželo in ki preživlja posredno ali neposredno skoroda y>olovico našega ljudstva, niti primernega ugleda uiti odgovarjajočega zastopstva. Samotarstvo našega gozdnega posestnika in našega lesnega producenta in trgovca gre tako daleč, da ne vedo na Gorenjskem za razmere v svoji stroki na Dolenjskem in še manj za razmere v dravski dolini ter obratno. Da nas vsled naše razkropljenosti izven Slovenije sploh le malokdo po-na in še mani vpošteva, je potemtakem razumljivo. Borza Dne 22. januarja 1932. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji Bruslja, Curiha in Ne%vyorka neizpremenjeni, dočim so bili drugi tečaji z izjemo Trsta čvrstejši. Promet je bil tudi danes znaten in je Narodna ban- „ka krila vse povpraševanje. Le v Trstu je bilo zaključeno nekaj privatnega blaga. • Ljubljana. Amsterdam 2262.51-2269.35, Bruselj 783.43—785.79, Curih 1097.25-1100.55, London 193.98-195.58, Ne\vyork kabel 5623.36-5640.36, ček 5601.36 - 5618.36. Pariz 221.29-221.95, Praga 166.56-167.06, Trst 282.02-284.44. Zagreb. Amsterdam 2262.51—2269.35, Berlin 1357.50-13.60 (privat.), Bruselj 783.43 -785.79, London 193.98-195.58. Milan 282.04-284.44, Ne\v-vork kabel 5623.36—5640.36, ček 5601.31!—5618.36, Pariz 221.29—221.95, Praga 166.56-167.06, Curih 1097.25—1100.55. — Skupni promet brez kompenzacij 8.15 milij. Din. Belgrad. Amsterdam 2267.51—2269.55, Bruselj 783.43-783.79, Curih 1097.25—1101.55, London 193.98—195.58, Ne\vyork 5501 — 5618.36, Pariz 221.29—221.95, Praga 166.50—167.06, Trst 282.04 -284.44. Curih. Belgrad 9.10, Pariz 20.1725, London 17.73, Ne\vyork 512.50, Bruselj 71.40, Milan 25.775, Madrid 43.25, Amsterdam 206.20, Berlin 121. Stock-nolm 99, Oslo 96.25, Kopenhagen 97.50. Sofija 3.71, Praga 15.17, Varšava 57.40, Atene 6.60, Carigrad 2.44, Bukarešta 3.05, Itelsingfors 7.50. Dinar notira na Dunaju: valuta 12.60. Vrednostni papirji Tudi danes je bila tendenca za vojno škodo Alabejša v Zagrebu, dočim se je v Belgradu vzdržala na včerajšnji višini. Dolarski papirji so tudi bili nekoliko slabejši. Promet je bil v Zagrebu naslednji: vojna škoda 600 kom., agrarji 25.000 in 7% Blerovo posojilo 3000 dol. Belgrajska borza pa izkazuje naslednji promet: vojna škoda promptna 1937 kom., januarska 1100 kom., februarska 200 kom. in marčna 200 kom., agrarji 5000, begi. obv. 40.000 in 10 delnic Narodne banke. Ljubljana. 8% Bler. pos. 5-1 bi., 7% Bler. pos. 47 bl„ Stavbna 40 den., Ruše 125 den. Če premotrimo dosedanje organizacije gozdarstva ter produkcije in prodaje gozdnih proizvodov, vidimo, da so te skupine posamezno organizirane in to: Odgoja gozdov je v glavnem skrb naše podružnice gozdarskega združenja; gozdno produkcijo zastopa lesni odsek Zveze industrijcev; trgovina z gozd. proizvodi pa je organizirana v trgovskih gremijih in pri Zvezi v Centralni organizaciji. Nimamo pa foruma, ki bi mogel zastopati v javnosti skupne interese vseh skupin z onim poudarkom in avtoriteto, ki jo zahteva narodno-gosj)odarski pomen naše grane. Da se temu nevzdržnemu stanju odpomore, so prizadete organizacije sklenile ustanoviti »Gozdnogospodarsko eksekutivo«, v kateri naj bi bila vsaka navednili treh organizacij zastopana po dveh delegatih. Eksekutiva bi imela tudi lastno tajništvo. Vse želje, nanašajoče se na novo ustanavljajo-čo se organizacijo, naj interesenti naslove na naslov: »Gozdno-gospodarska eksekutiva«, Ljubljana, Gregorčičeva ulica 27, Trgovski dom. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos. 50—57, agrarji 27—30 (28), vojna škoda kasa 215.50—219 (221, 220, 222), 2. 215- 220 (219), 8% Bler. pos. kasa 50.50 -52.50, 7% Bler. pos. kasa 45.50—46 (46.25, 47), 7% pos. Drž. hip. banke kasa 46—48, 6% begi. obv. 35—36.50. Belgrad. Narodna banka zaklj. 5000, 4980, 7% inv. pos. 55—56, agrarji 27.25 bi. (27.50), vojna škodo 215—216 (215, 216), 1. 214—216 (212, 213, 213.50), 2. 214-216 (213, 214), 3. zaklj. 214, 6% be-gluške obv. zaklj. 36.50—36. 7% Bler. pos. 46 bi., 7% pos. Drž. hip. banke 46 den. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 94.40, Wiener Bankverein 11.60, Escompteges. 113, Mundus 93, Alpine 11.55, Trboveljska 30. Žitni trg Tendenca za koruzo je slejkoprej čvrsta, vendar so v primeri s preteklima dvema dnevoma cene ostalo neizpremenjene. Na nakladalnih postajah zahtevajo za koruzo (uinetno sušeno) 85 -87.50, za času primerno suho pa 75, franko Jesenice ali Spilje se pa imenuje cena 97.50. Novi Sad. Koruza bač. gar. kval. 66-68.50, bač., sr. za marec, april, maj 80 82.50, bač. gar. kval. par. Šid 68.50—71, ban. gar. kval. 65—67, sr. gar. kval. G8.50—71, sr. par. Šid 71—73, bnč. suš., sr. suš. 76—78, sr. suš., par. Šid 79-80. Vse ostalo iielzprenienjeno. Promet 26 vagonov. Tendenca za koruzo čvrsta, za ostalo neizpremenjena. Rudimpešla. Tendenca slabša. Promet srednji. Pšenica marec 12.55-12.87, zaklj. 12.67—12.68, maj 13.10—13.70. zaklj. 13.47-13.48, rž marec 14.70—14.80, zaklj. 14.63-14.65, maj 1518, zaklj. 15.20-15.25, koruza maj 14.80—14.90, zaklj. 14.82 -14.85. VVinnipeg. (Začet, tečaji.) Pšenica maj 63.125, julij 64.125, okt. 65.75. Chicago. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 60. julij 59.25, sept. 60.75, koruza marec 38.75, maj 41.25, julij 42.75, oves maj 26.125, julji 25.625, rž ue notira. Živina Mariborski svinjski sejem, 22. jan. Pripeljanih je bilo 92 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov 60—90 Din, 3-4 mes. 150—200, 5—7 mes. 350—400 Din, 8-10 mes. 450- 500 Din, 1 leto stari 700—1100 Din. 1 kg žive teže 6-7 Din, mrtve 8.50—9.50 Din. Prodanih je bilo 42 kom REŠITElf URŠIH L RS Odličen nopsedek l^ri v KcHravfJenfu KHoVOSII ^obešenega želodca, otrpnenla organov, poaDnenja žit pri mošk h, ženskah in otrocih z ed nstveno METODO KLEBER-) A direktorja specialista instituta za kilavost in bnndaže (Institut Hcrniaire de Lyon, Francija). Ker danes nimuiio dovolj prostora, bomo jutri obvestili svoje cenjene bravce, ?akaj so se dosegli takoiveliki uspehi s to slovito metodo. Med drugim bo pregledal bolnike ki trpe na otrplosti organov, odlični francoski specialist v zvezi z na zagrebški faku teti diplomiranim fi.rm centom liorovičeni, k> je tudi njegov tehniški asi tont za celo kraljevini, ter sta Vam na razpolago, da Vam koristita s svjimi odličnimi izkušnjami. Ali se želito v resnici pozdravili! Pišite g. .10VANOVIČU, general, znstonniku. Beograd, Vuka Karnil/.lča 9, ali si zapišite jutri mesta, ki jih b .niu objuvili, in obiščite g. Kleber-ja. Pojasnila se dajejo brezplačno, 1 Žepni model »tlim d ha g« Din 100-» Veliki model »Standard« O n 200 — Vporablfalfe redno zjutraj in zvečer električni glavnik „White" in v enem tednu bodo vaši lasje popolnoma spremenjeni. Mili električni lok, ki prihaja izpod la-sišča, regenerira korenine in stori, da porastejo novi lasje. Vasi lasje bodo kmalu zopet bleščeči, mehki in valoviti in lo kot učinek elektrike, brez nevarnosti in brez električnih tresljajev. Imate Si prtilfai? Prhljaj povzročitelj večine bolezni lasiSen iz?ine v nekoliko dneh in se nič več ne vrns, ako redno v porabljate električni glavnik „White". Hit pm postajalo lasle sšwf? Sivi lasje dobe zopet svojo prvotno prirodno b irvo. Ali uam izpadalo las g? Na redkih in golih mestih, ako imate še korenine in ako zares redno vpornbljato električni glavnik „White", vam bodo korenine ponovno oživele in vaši lasje na novo porastli. 1,250.000 elektron Si gisunitaau se že nahaja v upo>abi po vsem svetu in dospelo je že na tisoče navdušenih zahvaln e. JMlflSTtlO! Ne stane vas nič, samo da glavnik doma preizkusite. Ako n sle v teku os nih dni popolnoma zadovoljni z glavnikom, nam ga lahko v.neie in mi vam izplačamo popoien znesek. Ali vam moremo staviti ugodnejšo ponudbo? Ako električnega glavnika „White" ne morete dobiti pri svojem stalnem dobavitelju tedaj izvolile iz^e/.ali priloženi kupon in ga nam poslati 7. odgovarjajočim zne-kom in Din 15 za poštnino. Mi "am bomo po prejemu denarja takoj odposlali zahtevani model. SpPl S (ši ys f! i m Z glavnikom dobavljena baterija traja več mesecev Rezervna baterija za e en in drug model stane Ift Din. Električni glavnik BWliite" nrodn-jajo droge i ije, parfuniei ije, leharne in frizerski saloni. Poz tlven doka;l Gospodična D. Š. iz Siska nain piše: „izvolite mi poslati dve bateriji za žepni glavnik „Handbag*, katerega »era i>ri vas kupila. Čutim, da mi glavnik B\Vhite'i deluje, tei ga hočem vsakomur toplo priporočiti." naročilnic*: Gospodu ilinko Mayer i dni.', pai um. oddelek, generalnima zaupnikoma za električni glavnik „\Vliite" Zagreb, Praška ulica t>. Pošljite mi po povzetju z balorio in natančnim navodilom zb vporabo .................. komadov električni ga glavnika »VVnite« model »Standard« po D>n 200. ................... komadov električnega glavnika >White« .nodel »llandbage po Din 100. (Nepotrebno prečrtati.) Naročam tn glavnik pod pogo em da mi boste, ako b: me tekom sedmih dni glavnik popolnom-i no z<>dt>volju potem Uo vam vrnem glavnik, inoj denar popolnoma povrn.b. Ime ....................................... Naslov > min ELEKTRICJ1I GLHtfRiK ..INHITE t* Radio i Frodrofiit Sobota, 23. jan. vesti — 13.00 čas. tet — 18.00 Viktor fifodio-Liublsonn i 12.15 Plošče — 12.15 Dnevne plošče — 17.00 Salonski kvin-Pirnat: Zumberaški uskoki — 18.30 Pedagoška ura: Napako otroka (Pero llorn) — 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina - 19.30 Ravnatelj Božo Račič: Domača obrt — 20.00 Ob Matej Hubndovi 40-letnici: Uvodno besedo govori g. Z. Prelovec. (Narodne pesmi v Hubndovi priredbi poje del zbora »Glasbene Malice«) — 20.-15 Violinski solo koncert g. Honerleina: — 21.15 Prenos Tatjaninega večera iz Kazine — 22.00 Čas in poročila — 22.15 Salonski kvintet. Nedelja, 24. jan.: 8.00 Tajnik Kafol: Sadjarstvo — 9.00 Dr. O Reya: Lsjn rnnlsko predavanje »Zimski spori pri nas- — 9.30 Prenos cerkvene glasbe — 10.00 P. dr. R. Tominec: Galerija slove-čih konvertitov — 10.30 Dr. Pavel Brežnik: Mar-burg nn der Lahn — 11.00 Salonski kvintet — 12.00 čas, poročila, plošče — 15.00 Dr. Fr. Veber: Rezultati eksperimentalno fonetične študije — 15.15 Gdč. Lebar: Dekliška ura: Na prevalu — 15.45 Tnmburaški zbor iz šiške — 16.30 Gogolj: ženitev, veseloigra — 20.00 Večer skladatelja Vasilija Mirka: I. Uvodna besedil g Zorka Prelovca, II. Samospevi g. Živka in ge. Skvarče. 111. Kvartet Glasbeno Matice, IV. Klavir-solo g. Marjan Lipov-šek — 21-30 Salonski kvintet; vmes poročila in čas. — UMMMMHMnttNIMmMm• MtiNP.3 V »ili ij Drugi tirooronu i Nedelja, 2.<. januarja: Belgrad: 11,80 Radio orkester — 12 05 R dic orkester — 20.00 Grieg-ov večer — 21 i« i'«-: r program — 21.80 Simfonični koncert Za/reb: 20.30 Tamburnški koncert — 2200 Lahka giasba — Budapest: 12.1:0 Operni koncert operm-^i orkestra — 14.00 Radio orkester — i;-:.:.« Lahka glasba — 20.15 Ciganski glasba 2a.-l.*i S( ..minski večer. Juliju lleged s _ 22.30 Plesna dasba — Dunaj: 10.00 Orgelski koncert 11.05 Zabavni koncert — 19.45 Koncert vojaške i'odbe "0 5,"i Ruska glasba — 22.30 Plesna glasba ... 17 80 Godalni kvartet — Rim: 12.30 Plošče IV oo Simfonični koncert — 21.00 Italijanska glasba, plesna glasba — Berlin: 20.00 Prenos iz konservntorija 20.40 Pestra ura — 22.20 Plesna gb-sba 1'an-e-lona: 14.30 K.idio sekstet — 17.45 Operni prenos — 21.00 Plošče — Praga: 20 01) Veliki koncert češke glasbe — Toulouse: 21.45 Operna glasba 22.40 Vokalni koncert — Stuttgart: 11.30 Knntala J. S. Bacha — 12.10 Kompozicija Friderika Vel. — 14.15 Zborovno pelje — 16.00 Popoldanski koncert — 20.00 Pester večer — 22.55 Plesna gi.^ba. I\i d n lin ne sin lin za kurjimi očesi in debelo kožo, če io tri dni zaporedoma ziutrai in zvečfi nalrele z maihno količino CLAVETYL CREME Cena škatliice 8 Din Proizvaia m razpošilm stara I 1590 ustanovliena Kaptolskn lekarna sv Marije, Ickarnai Vlatko Bartulič. Zagreb. Jelačičev tre 20. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vsaka besedo SO par. Na|mao|i! oglas 5 Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vli«* Za odgovor znamko! Na vpraianla bres znamka ne odgovar|amol I Beseda samo 50 par čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Beseda samo 50 par Absolventka mešč. šole z malo maturo, išče službo v trgovini, pisarni ali kjerkoli. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 721. Ilužbodobe Beseda samo 50 par Mesarskega vajenca poštenih staršev sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 739. Pošteno dekle samo iz Ljubljane sprejmemo za predtiskanje žen. roč. del po 2 mesečni praksi v stalno zaposle-nje. — Prestaviti se je csebno. Naslov v upravi ^Slovenca« pod št. 782. Trgov, pomočnica poštena, pridna in verna, mlajša moč, se sprejme s 1. februarjem v trgovino mešanega blaga. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 790. Vajenec pošten, priden, se takoj sprejme z vso oskrbo. -Franc Jager, tapetnik -Sv. Petra nasip 29. Pekovskega vajenca sprejme Gustav Jelene v Pobrežju pri Mariboru, Nasipna ulica. Kuharica srednjih let, ki fino kuha, se išče za rodbino v Zagrebu. Ponudbe poslati ge. Maksi Mogan, Zagreb, Hatzova 18. Beseda samo 50 par Pletiljo sprejmem kot družabnico. Zadostuje kapital 5 tisoč Din. Ponudbe na upravo »Slovenca« v Mariboru pod > Družabnica«. Stanovanja Beseda samo 50 par Stanovanje 3 sob, kopalnice in pri-tiklin iš6e obitelj dveh oseb. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ljubljana« št. 753. Sostanovalca (-ko) sprejmem z vso oskrbo. Florijanska ulica 19/11. Kupimo Beseda samb 50 par Srečke, delnice, obligacije kupuie Uprava »Merkur«, Ljubljana — Selenburgova ulica 6. U. nadstr. Stanovanje dvosobno, zelo lepo, blizu tramvaja, takoj poceni oddam. Naslov pove upr. »Slovenca« pod št. 816. Posojila dobite na hipoteke ali poroštva. - Ponudbe pod »Točna izvršitev« podružnici »Slovenca« v Mariboru. Znamke za odgovor. 10 3! Beseda samo 50 par Generalno zastopstvo za amerikanske avtogume znamke »Fisk-Air Flight Comp. Chicopee Falls Mass U. S. A., se odda za vsako banovino. Oni, ki razpolagajo s kavcijo in so v tej ali slični stroki zaposleni, naj pošljejo svoje ponudbe na — ing, Aleksander Weltmann -Novi sad. Izjava! Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za katerekoli dolgove, ki bi jih naredila moja žena Ivana Ocvirk na moje ime. — Anton Ocvirk, Celje, Za Kresijo štev. 20. Stanovanje dveh sob in kuhinje s pri-tiklinami se takoj odda. Naslov se izve v upravi >Slovenca« pod št, 846. Posestva Beseda samo 50 par Stavbne parcele ugodno naprodaj pod Rožnikom. - Naslov pove uprava »SI.« pod št. 603. Parcela ob Savi pri črnuškem mostu, ve-jiko 2200 m3, prodam. -Ponudbe na upravo »SI.« pod -Mivkasta zemlja« štev. 817. Hiša dvostanovanjska, z lepim vrtom v Rožni dolini -ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 811. Beseda samo 50 par Mesarija bi se dala obnoviti na prometnem kraju. Resni interesenti se oglase pri Vilar I., Dob pri Domžalah. Trgovine, gostilne v Prekmurju, prometno, proda za 90.000 Din Posredovalnica, Maribor -Sodna ulica 30. Mesarijo-gostilno pri cerkvi in samostanu proda za 125.000 Din Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30. Posestva, hiše od 30.000 Din dalje, pe-karije, žage, mline, trgovine, graščine prodaja Posredovalnica v Mariboru, Sodna ulica 30. Crcz posebnega unznanila Vsegamogočnemu je dopadlo, da je našega ljubega soproga, oz. dobrega očeta, starega očeta, svaka in strica, gospoda Valentina Weberm nadučitelja ▼ pok. in častnega občana obč. Zabukovje dne 22. jan., po kratki mučni bolezni, previdenega s tolažili sv. vere, v 77. letu svoje dobe za vedno odpoklical. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 24. jan. ob 15 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica se bo darovala 25. januarja ob 7 zj. v stolni in mestni župni cerkvi. Maribor, dne 22. januarja 1932. Žalujoče rodbine Weber in Lorber. Hlode smreka, jelka, hrast, kupi vsako množino, debele od 25 cm naprej, 4 ali 8 m dolge, franko vagon Škofljica. Ponudbe in ceno na Fran Martine, parna žaga, Škofljica. Mizarska podjetja! Kupim masivno pohištvo za 1—2 sobi, za plačilo nudim suh žagan hrastov les. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kupčija št. 814«. Beseda samo 50 par Šivalni stroj navaden, prodam za majhen denar. Zibertova 28, pritličje desno. Perutninarstvo Amalije Lottspeich v Rimskih Toplicah proda poceni čisto pasmo kokoši Rhodelander, amerik. Leg-horn in Khaki-Campbell race, priznano najboljša vrsta jajčaric. Mnogo priznanj na razstavah! . Cevlfl na obroke »TEMPO«, Salendrova 6 (pri kraju Gosposke levo) Lanene tropine prvovrstne kakovosti, 37-38%, mlete, po 195 Din za 100 kg inkl. vreče, kupite do konca januarja t. i. v tovarni olja Hrovat & Komp., Ljubljana. Bukove deske suhe 20—100 mm debele paralel 30 m1 naprodaj na parni žagi Fran Mantinc, Škofljica. Čevljarji! Singer levoročni (links-arm) malo rabljen poceni prodam. Zibertova ul. 28, priti, desno. Pisalni stroj Ideal, novejši model, poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 840. Pozor! Konjsko meso brez kosti, se dobi po 2—3 Din, pre-kajeno 6 Din za kg. — »Braunšvajgarce« in klobase Din 6. Maribor, Mesarska ulica 5. Nogavice rokavice, robce, perilo, torbice, kravate nizke cene, samo pri PETELINC>u Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika. Najnovejši patent z ležečimi kartotekami na krogljični ležaj. Zahtevajte prospekte! Sofra, Maribor. Telef.2510 Kurfa očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEN Dobite v lekarnah, dro-1 serijah ali naravn ost iz OiessiiKorHio tvornke ind&nega skla M. ilRNJAH kupite nniceneie pri itrdk A. VOLK, LJUBLJANA Velcfrco*ina t litom Rcsljeva cesta 24. lekarnar - Varujte se potvorb Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za dobavo granitnega mate-lijala za tlakovanje mestnih ulic v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitaeijo na dan 25. februarja 1932 ob 11 dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ul. 8/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so proti plačilu napravnih stroškov na razpolago med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za posamezne edinice: A. Einspielerjeva ulica, dovozna cesta na glavni tovorni kolodvor in prvi del Aleksandrove ceste Din 1,731.360.06. B. Drugi del Aleksandrove ceste in Vetrinjska ulica Din 668.925.16. C. Sodna ulica Din 425.386.97. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenih Novinah, Službenem listu kraljeve banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva v Mariboru. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 19. januarja 1932. __Mestni načelnik: Golouh. Razglas o licitaciji Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev tlakovanja mestnil. ulic v Mariboru I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. februarja 1932 ob 11 dopoldne v sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru, Frančiškanska ul. 8/1. Pojasnila in ponudbeni pripomočki so proti plačilu napravnih stroškov na razpolago med uradnimi urami istotam. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za posamezne edinice: A. 1. Einspielerjeva ulica, dovozna cesta na glavni tovorni kolodvoi in prvi del Aleksandrove ceste Din 837.883.74. 2. Kanalizacija Aleksandrove ceste Din 436,370.92. B. Drugi del Aleksandrove ceste in Vetrinjska ulica Din 470.389.86 C. Sodna ulica Din 238.109.76. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v Službenih Novinah, Službenem listu kraljeve banske uprave dravske banovine in na razglasni deski mestnega načelstva v Mariboru. Mestno načelstvo mariborsko. Maribor, dne 19. januarja 1932. Mestni načelnik: Golouh. a^C oŠ — kJ « O U .j -J — 3- «* ZZ ?„ N — S <0 .SP g . S «2 a _ 5 ® s,, a5 ^ a " [mu« t« IS s I a 3 4. h&i*i a ^nm > rM "T d ■ •a? * -N > i> fJ . — N > — M N J N > - II c v, r^ > - - = ~ -e 1 „ "Sl, t Ig® , — a-el JS 0 N -r. - „ jO > i-O N a ___> ® "*> — ~ ~ a ^ - b. — e ■JNO}^ | Dr. Joža Lovrenčič: finali izumrlega naroda Itoman iz drugega stoletja pr. Kr. Naj pa pridejo, ne bo nam treba k njim! Spočiti jih sprejmemo, da bo veselje! Volkovom veselje, da se jim lep čas ne bo sko-minalo po naših čredah! Iz šotora sta prišla kralj in Laso. Živel kralj! je zaorilo med vojsko. »Nad Rimljane, nad Rimljane! je kakor grmelo. Pojdemo!- je zaklical kralj rezko in odločno, ko da se je oglasil sam Heso, in velel, naj še kratek čas mirno strpijo. Vojska se je umirila, zakaj vsi vel možje so se približali kralju in imeli z njim pod hrastom šo zadnji posvet, ki ni trajal dolgo in se je končal prej nego 50 vojniki nestrpno pričakovali. Kralj je nato poveljeval. Gale, kolikor jih je bilo še ostalo, je odposlal na skrajne zapadne obronke Karusadija, Karnom in Istrom je pa ukazal, naj zasedejo gričevje, ki se vleče nad timavsko cesto, in še rebri, ki zaslanjajo Tergestc. Sam si je pridržal izbrane čete, s katerimi je mislil udreti z višin kakor plaz proti obali in spotjo uničiti rimski tabor. V taborišču je ostala samo močna straža in četa, ki naj bi skrbela za prehrano, ako bi morala vojska ostati delj časa na določenih postojankah in oprezo-vati in čakati ugodne priložnosti. Odeti v medvedje, volčje in risje kože, so Karni in Istri izginili v lesu in prišli in priplezali res kakor medvedje, volčje in risi na grebene in pobočja, odkoder so s sekirami, meči, kiji, kopji, loki in pračami v rokah in nekateri še z noži v ustih opazovali Rimljane in sledili slehernemu gibu njihove vojske. Nič jim ni ušlo, nič jim ni ostalo prikrito, karkoli se je zgodilo tam doli pod njimi ob Timavu, na obali in na morju. Veliko jih je! Veliko, a ne čutijo se močne. Utrjujejo se.- Malo jim bc pomagal nasip, ko se zaženemo nanje! ■Glej. kako življenje doli ob morju! Kakor ob naših sejmih! 0, naj le nakupijo in nanosijo v tabor, ne bo treba nam iskati in čakati naših, ko ga zavzamemo! Izplačali se bomo, izplačali! To bodo gledali trgovci, ki so pripluli iz tujih dežel, ko bodo videli, kako ceno pridemo do njihovega blaga! Kar udarili bi, škoda odlašati! Res, zdi se, da nas ne bodo iskali, dokler ne bodo utrdili vseh svojih postojank!«:' Zastražili so sc pa dobro! Jim ne bo pomagalo! Ko nepričakovano navalimo, jih posekamo, da ne bodo imeli niti časa golsniti! Bojeviti so bili Karni, bojeviti Istri; od trenutka do trenutka, od besede do besede jim jc rastel pogum, oči so jim žarele in nestrpno' so čakali, kdaj »e odloči kralj, da bi se zagnali nizdol kakor plaz, ki se utrga v gori in pokonča in opustoši vse, kar mu je na poti. Tudi kralj Epulo je opazoval Rimljane in ko je videl pred taboriščem le šibke posadke, sejmišče pa neutrjeno in napolnjeno samo s takimi, ki so trgovali med taborom in morjem, ko da ni nikake nevarnosti, je bil zadovoljen, ker je mogel sklepati, da sovražnik ne sluti, kako blizu za hrbtom ga čaka nevarnost. Prav tako je bil zadovoljen, ko je poslušal in videl, kako njegova vojska veruje v svojo moč in je ni pogled na sovražnika prav nič zbegal pač pa ji vzbudil še večji pogum, nego ga je imela v taborišču. Bilo je že pozno popoldne in da sc ne bi borili v temi, ker bi se boj utegnil zavleči v pozno noč. se je kralj odločil, da počaka ranega jutra. Poslal je sla od oddelka do oddelka. Jutri s 'prvim svitom udarimo!« Zavriskale bi čete, a so se premagale. Samo i veselo besedo so pokazali, kako so zadovoljni, da ''"l/10. 1,0 trevbo več čakati in od daleč oprezati te: puščati sovražnika, da se v njihovi zemlji nemoteno utrjuje, kakor bi bil doma. Tiho se je poslovilo solnce. Videli so, kako jr krvavo zalesketalo preko morja, kako so ugasnili nje govi prameni v lesu, kakor bi j;ih vsrkavala debla, ki so se še pravkar svetila v rumeni svetlobi kakor zlati stebri v bajnem svetišču. In že je legel mrak nad lesove in šelestelo je v njih, kakor bi oživel: nevidni duhovi, da bi nemoteno zarajali v lepo po mladno noč ob blesku prijaznih zvezd, ki so se za čele užigati v temni sinjini neba. Epulove čete niso počivale. V skritih globeli! so kurili vojniki ognje, sedeli okoli njih in se pripravljali na boj, ostreč in bruseč meče, sekire ir. kopja in sulice, ki se jim niso zdele še dovolj na-brušenc in priostrene. Tudi kijev jim je bilo kar nenadoma premalo in pasti je moralo se nekatere drevo, da so ga obsekali in obtesali v grozno orožje Tako jc minila noč in začelo sc je zoriti. Za Jugoslovansko tiskarno » Ltublianlt Karel Ce«. Izdajatelji Ivan Bukovec, Urednik: Franc Kromžar.