Zvišana udnina za I. 1918.
Velevažno obvestilo udom c. kr. kmetijske družbe kranjske za bodoče leto!
Vsled silne draginje vseh predmetov, ki jo občuti enako, kakor vsak drug, tudi c. kr. kmetijska dražba kranjska pri svojem poslovanju in obratu, oziroma vsled znižanja denarne vrednosti, odnosno njegove kupne sile za skoraj dve tretjini, ni več mogoče družbi izhajati v sedanjih razmerah z dosedanjo udnino, zato ukrene počenši s 1. januarjem 1918 sledeče izpremembe:
1.	Letnina za dvužbene ude se poviša, od 4 na 6 K, zato pa prične dražba izdajati poleg „Kmetovalca" tudi kmetijski koledar*, ki ga dobe vsi družbeni udje brezplačno, in sicer počenši z letom 1919. ter „Kmetovalca" v razširjeni obliki s strokovnimi prilogami kakor pred vojno, kajti sedaj vedno zastaja nujno gradivo. Udje bodočega leta, ki 1. 1919. odstopijo, dobijo kmetijski koledar za 1. 1919. vseeno naknadno brezplačno doposlanega.
2.	Obligatorična brezplačna oddaja sadnega dx>evja družbenim udom preneha, ker je postalo obdelovanje družbene drevesnice vsled dragih potrebščin in delovnih sil po načrtu, ki je bil določen pred 30. leti, nemogoče.
3.	Resnično delovne družbene podružnice dobe od družbe po razmerju njih udov prispevek k njihovim upravnim stroškom.
V družbeni drevesnici vzgojeno sadno drevje se bo družbenim udom posebej prodajalo po cenah, ki se vsako leto posebej objavijo.
C. kr. kmetijska, družba kranjska.
Dr. Janez Ev. Krek.
Umri je mož, ob katerega grobu odkrito žaluje tudi naša kmetijska družba, ki je skozi dolgo vrsto let zasledovala njegovo delovanje in rada prizna zaslugi čast in je hvaležna za vsako delo, ki je v korist
našemu kmečkemu narodu. Ko žalujejo vsi stanovi ob gomili dr. Krekovi, ni naš kmet zadnji, ki umeva in ceni, kar je dr. Krek priboril našemu narodu, in po čemer je hrepenel, da mu še privojskuje.
Naj ocenijo drugi, kaj je storil dr. Krek kot bo-goslovec, kot modroslovec, kot pisatelj in politik! Njegovo delo za našo kmečko stvar je tako, da zasluži hvaležno priznanje od vsakogar, ki ima razum in srce za naše gospodarsko probujenje.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe
za vojvodino kranjsko.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Obsej?: Naznanilo kmetovalcem. — f Dr. Janez Ev. Krek. — Izkoristite pašo! — Dve bolezni kot posledica prestane rdečice pri prašičih. — Korenje kot nadomestilo za kavo (cikorija). — Bacil v kurjem jajcu — povzročitelj črevesnega katara. — Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino. — Čiste drože in njih raba v kletarstvu. — Vinske tropine dobra krma. — Vojne naredbe. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti c. kr. kmet. družbe kranjske. — Inserati. — Blagovno poročilo. — Družbene vesti.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na1/, strani 60 K, na '/, strani 30 K, na </„ strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 "/„ popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Začel je s proučevanjem kmečkega vprašanja in je v „Črnih bukvah kmečkega stanu" načrtal v pretresljivih poglavjih propadanje malega kmeta v dobi kapitalističnega gospodarstva, ko je denar in profit postal gospodar sveta in se je kmečki žulj začel zaničevati. Zbral je grozne številke kmečkih dolgov in pozival kmete k združevanju, ker le v lastni moči in organizaciji je še mogoča rešitev. Pokazal je, da vodi dotedanja pot v pogubo in da mora slediti popoln gospodarski polom, ako človeštvo ne krene na drugačno pot. Zaničevanje kmečkega dela je vir vsega zla, ki mora vsak narod privesti do propada. Začela se je denarna organizacija kmečkega stanu, ki se je razvila v kmečkih posojilnicah do velike moči. Dr. Krek je stal na čelu naši zadružni organizaciji, v kateri je delalo in še deluje toliko izvrstnih, požrtvovalnih mož. Dr. Krek je s silo svojega agitatoričnega značaja dal temu gibanju svoj uprav osebni značaj. Kompromisov ni poznal, ampak se je s strastno silo zagnal v boj za vsako svojo misel. Iz tega so sledili tudi razni konflikti, ki so sekali rane na vse strani, a to dobro je imela ta borba, da je visoko dvignila zanimanje za gospodarske stvari in veliko pripomogla, da stoji danes slovenski kmet v primeri s svojimi sosedi drugih narodnosti na razmeroma visoki stopinji v umevanju gospodarskih in narodno-političnih vprašanj.
Vse delo dr. Kreka, ki se je v večji meri gibalo okoli gospodarskih problemov, pa je bilo v svojem bistvu vendar bolj delo filozofa, kakor pa praktičnega narodnega gospodarja. V svojem visokem duševnem poletu si je ustvaril sliko o svetu, kakršen bi po njegovih vzorih moral biti in se je za te svoje vzore boril z vsem ognjem svojega živahnega in ne-ugnanega temperamenta. Zanimivo je, da je v svojem »Socializmu" s posebno ljubeznijo opisal utopiste. Tudi on je v duhu vedno iskal neznano obljubljeno deželo Utopijo. Bil je silen agitator, ki je s čudovito zgovornostjo elektriziral mase in jih potegnil za seboj, kamor je hotel. Zato je imel tolik vpliv na mladino. Njegova predavanja so se končevala vedno z navdušenim odobravanjem, ker je znal vsako idejo vreči med poslušalce v tako blesteči obliki, da se je občinstvo v razgreti fantaziji s celim srcem vnelo za slike, ki mu jih je pričaral z žarečo domišljijo in s krasnim narodnopoljudnim govorom. Znal je težke znanstvene stvari tako prikupno razložiti, da so se vneli zanje tudi tisti, ki jih niso umeli. Njegova silovita moč do poslušalcev pa je izvirala zlasti iz tega, ker je vsakdo iz vsake besede čutil gorki dih ljubezni do ljudstva, ki je prevevala Krekovo dušo. Pot do umevanja je Krek našel skozi srce.
Krek ni bil agrarec in kmet ga je zanimal samo kot trpin, ne pa kot posestnik. Krek je bil sociolog in se je zato posvetil z vso vnemo delavskemu vprašanju. Tudi na kmetih ga je bolj zanimal proletariat, in zato je tudi njegova gospodarska organizacija dobila čisto poseben značaj, ki ni bil povsem primeren kmečkim razmeram. Sem spada njegova agitacija za konsumna društva, ki se na kmetih niso mogla ob-nesti. Boj je bil Kreku življenje. Boj proti oderuštvu je izvajal z neizprosno silovitostjo in stem storil neizmerno dobrega. Šel je pa včasih predaleč, kar so
morali potem drugi popravljati. Vendar moramo priznati, da je slovensko zadružništvo svoje otroške bolezni bolje prestalo, kakor se je to zgodilo med drugimi po izobrazbi visoko stoječimi narodi. Sedaj je naše zadružništvo odločno na pravi poti k popolnemu konsolidiranju na strokovno pravilni podlagi.
Kot politik je bil dr. Krek radikalen demokrat, ki se je vrgel v boj za vsako izpremembo ustave in zakonodaje v demokratičnem zmislu z brezobzirno odločnostjo. Tudi to je imelo dobre posledice za naš kmetijski napredek. Demokratična reforma volilnih redov za občine, za deželo in za državni zbor je položila v roke kmetov večjo moč in je povzdignila silno zanimanje za politična vprašanja med kmečkim ljudstvom. To ni šlo brez vročih bojev. A boj bistri razum in krepi mišice. Politično razsoden in bistro-gled kmečki stan je tudi sposoben za gospodarski napredek. Splošno napreduje pri nas s politiko tudi gospodarska prosveta.
Dr. Krek je bil mož izredno splošne izobrazbe. Temelj vsemu njegovemu delu je bila socialna ideja, ki se je pri njem iz prvotnega internacionalizma razvila v radikalen narodni socializem. Njegov duh ni poznal miru in je moral živeti v vednih bojih. Sejal je ideje neprestano, in izvršitev prepuščal drugim, ki so jih po svoje umevali in izvrševali. S podrobno izdelavo svojih projektov se ni obremenjeval, ampak je hitel vedno le dalje. „Nisem pincgavec, ampak arabec", je dejal nekoč o sebi.
Zadnje čase svojega življenja je posvetil z vso silo svojega vročega temperamenta jugoslovanskemu vprašanju. Jugoslovansko državo si je predstavljal po svojih radikalno demokratičnih narodnosocialističnih nazorih kot bodočo veliko domovino Slovencev, Hrvatov in Srbov. Agitacijska pota za idejo, ki naj bi bila krona vsemu njegovemu delu, so mu tudi zadala smrt. Od Prage do Sarajeva in Splita potoval in se trudil, da bi vse Slovane združil v eno bojno falango za to misel. Bilo je najbrže prehlajenje na poti iz Dalmacije na Hrvaško, ki je dalo njegovemu zrahlja-nemu zdravju zadnji udarec.
S Krekom smo izgubili Slovenci izredno mar-kantno politično osebnost. Naj mu slovenski kmet ohrani hvaležen spomin za vsem kar je dobrega in plodonosnega zasnoval našemu ljudstvu. Naj v miru počiva po tako burnem življenju!
Izkoristite pašo!
Ponovno smo že opozarjali, da bo letos skoraj povsod primanjkovalo sena. Živine ne bo mogoče pre-rediti do novine, četudi se je veliko odproda. Vsi nadomestki krme, ki si jih živinorejec sedaj pripravi, ga ne bodo mogli rešiti skrbi in zadreg. Na dokupo-vanje sena niti misliti ni, ker ga pri nas ni dobiti, kdor pa bi morda računil na Ogrsko, naj v<5, da se tamkaj seno že prodaja po 80—100 kron.
Ni malo slučajev, ko je živinorejec za svojih 8—16 glav pridelal vse krme komaj toliko, da bi
mogel prekrmiti po 2—3 glave odrasle živine. Krmi pa vso živino. Kaj bo? Marsikdo bo brez krme že prej kot zapade prvi sneg. Živina bo stradala, četndi marsikateri živinorejec odproda polovico. Stradajoča živina bo hujšala, kmet bo izgubljal pri živini v denarju zaradi padanja teže, konsument pa izgubi v tem slučaju živež. Izguba je tedaj dvojna, ki jo pa v sedanjem času gotovo neštetokrat težje občutimo, kakor v mirni dobi.
Ljudje živino silno ponujajo v prodaj, a vsega ni mogoče hitro spraviti v denar in zato hočeš nočeš trpi naša plemenska in delovna živina zaradi pomanjkanja. Žival je v tem pogledu stroj. Ako mu ne kuriš, tudi ne teče. Sestradani, koščeni voli spomladi ne bodo vlekli pluga, ako plug ne bo rezal zemlje, tudi sejali ne bomo in ako sejali ne bomo tedaj tudi žeti ne bo kaj, ne bo nič za pod zob in se zato lehko pripravimo na žalostne čase.
Zato pa izkoriščajte pašo čim najbolj! Kjer so na razpolaganje dobri pašniki, bo mogoče žival nasititi že skoro izključno na paši ali pa ji vsaj veliko ne bo treba pokladati doma. Veliko je še krajev in še več gospodarjev, ki zdihujejo in se pritožujejo zaradi pomanjkanja krme, svoje živine pa iz same ko-modnosti ne spuščajo na pašo, dasi jo imajo dovolj. Tako početje je skrajno zanikerno.
Paša pa tudi sicer živalim dobro de. Pregibljejo se v prostem dobrem zraku, pri mladi živini se okrepe vsled močnejšega dihanja pljuča, vsled sklanjanja se uredi hrbtenica, učvrsti se prsni koš. Pregibanje krepi mišice. Solnce ugodno vpliva na zdravje. Delovanje mišic se poživi in zato mlečne krave več molzejo, kot če bi stale izključno v hlevu. Mnenje posameznikov, da krava na paši izgublja mleko, oziroma, da zaradi paše manj molze, jepopolnomanapačno. Dejstvo je sicer mnogokrat resnično, a vzrok ni pravi. Ako kravo puščamo na pašo, more dajati manj mleka le, ako na paši ne dobi dovolj hrane, to pa bi moral vsak vreden gospodar sam izprevi-deti in ji zato tudi doma dolagati. Brezmiselno obsodi pašo in si noče ali pa ne zna priznati, da je padanju mlečnosti sam kriv. Drugi se zopet bojijo napenjanja. Tudi tu je gospodar, oziroma pastir sam kriv. Na de-teljišča sme živina šele takrat, ko se je že primerno dobro napasla, ali pa, ako je bila doma vsaj napol na-krmljena. Na deteljišču živine nikdar ne smemo dolgo pustiti. Ravnotako ni živine goniti na deteljišča ali na pašo, kjer rase poleg trave tudi veliko detelje neposredno pred nevihto ali po močnejši rosi. Splošno tudi ni priporočljiva paša po gostih gozdovih.
S pašo si prihranimo suhega sena, žival nekako poživimo, mlečnost molzne živine dvignemo, zato izkoriščajte pašo kar najbolj do pozne jeseni!
*
Dve bolezni kot posledica prestane rdečice pri prašičih.
Po nemških strokovnih virih posnemamo opis dveh bolezni pri prašičih, ki se pojavljata po prestani rdečici.
Prva povzroča po preteku 1 do 3 tednov po prestani rdečici težko dihanje, živahnost odjenja in so obolele živali nekam pobite, rade polegajo na prsi in komolce. Po koži posebno na ušesih in na vratu, včasih tudi po celem životu postanejo nekam modiikasto-rdeče. Ako se živali pregibljejo. je opaziti prej omenjeno modrikasto-rdečo barvo še bolj živo. Kakorhitro se
pojavijo znaki te bolezni, je najbolje žival zaklati, ker je takrat njeno meso še užitno, kajti bolezen je neozdravljiva in nalezljiva. Do jedi jim ni in tudi po-kašljujejo. To lehko traja po nekaj tednov, težave zaradi dihanja pa se večajo ter se naposled žival ta-korekoč zaduši.
Bolezen menda povzročajo bacili rdečice (baccillus erisipelatos suum), ki imajo to lastnost, da po prestani rdečici žive v živali še dalje, ter so vzrok, da se na srčnih zaklopnicah napravijo neki izrastki, vsled katerih je dihanje zelo otežkočeno. -
Druga bolezen se pojavi več tednov potem, ko je prašič prestal rdečico. Žival začne splošno hirati. Pojavi se otežkočeno, kratko dihanje, vnetje kit in členkov, prebavljanje ni več v redu, po koži se napravijo izpuščaji. Tudi ta bolezen je dozdaj neozdravljiva, in kužna, torej nalezljiva in se zato tudi v tem slučaju svetuje tako žival takoj zaklati.
V obeh slučajih je vse dele obolelih živali, ki jih ne porabimo takoj, globoko zakopati, nikakor pa jih ni metati kar tako proč ali celo v vodo, ker bi se takim potom bolezen utegnila zanesti drugam.
Meso živali, ki se jih zakolje v sumnji, da so obolele za katero ravnokar omenjenih bolezni, je užitno le, ako je bilo prej dobro presoljeno in dobro prekuhano.
Obe bolezni se pojavljata tudi na Kranjskem in smo zlasti že slišali tožiti prasičerejce o oni bolezni, ki povzroča vnetje kit in členkov ter kožne izpuščaje, zato jih opozarjamo naj ne čakajo vedno tako dolgo, da je že prepozno, ampak naj vprašajo za nasvet ži-vinozdravnika ter potem sumljive živali v danem slučaju zakoljejo.	*
Korenje kot nadomestilo za kavo (cikorija).
V 18. štev. »Kmetovalca" v 126. vprašanju nekdo vpraša, če bi se ne dalo doma narediti kako nadomestilo za kavo, ki bi služilo enako cikorjini kavi in kako. Uredništvo v svojem odgovoru priporoča v to svrho' ječmen, suhe hruške, želod, pečke od grozdja in pove, kako je z njimi ravnati, da so porabne. Meni in istotako gotovo tudi uredniku tega lista je znano kot nadomestilo še tudi navadno domače korenje. V času svojega službovanja sem bil skupaj z gospodom, ki je veliko dal na dobro pripravljena jedila in je bil zlasti strasten prijatelj dobre mlečne kave. Kakor znano, samo prava bobova kava ne d& dovolj temne barve in tudi ne popolno dobrega okusa in zato smo vsaj v naših razmerah vajeni pridevati kavi nekaj tistega, kar gre pod splošnim imenom cikorija, četudi ta cikorija ni vedno izdelana iz prave cikorije. Kuharica omenjenega gospoda ni namreč h kavi nikdar drugega primešavala, kakor cikorijo, narejeno iz navadnega korenja, in sam sem se prepričal, da je bila njena mlečna kava nekaj izbornega. Kuharica je pa cikorijo iz korenja takole delala: Dobro oprano korenje je razrezala na kolikor mogoče drobne koščke (kocke), ki jih je v krušni peči tako močno posušila, da so se dali hraniti, ne da bi se pokvarili. Kadar je potrebovala kavine primesi, je posušene korenjeve koščke v ponvi pražila (žgala) kakor kavo in je tako spraženo korenje na kavinem mlinu z bobovo kavo vred zmlela. Koliko cikorije od korenja je kavi primešati, to je zavisno od okusa in pokaže izkušnja. Če bi ta kavina primes res ne bila dobra, ne bi si je privoščil dotični gospod, ki je bil v tem pogledu silno izbirčen in bi takrat, ko je bilo še vsega dovolj, si kaj drugega izbral.	R. D.
Bacil v kurjem jajcu — povzročitelj črevesnega katara.
Dolgo se je mislilo, da v kurjem jajcu ni nikakih bakterij, pozneje pa se je le našlo tupatam kako, ki je pa kvečjemu bila v stanu kvariti jajce, a človeku ni škodovala.
V novejšem času pa so dognali v kurjem jajcu neko bakterijo, ki ne razkraja le jajčne vsebine, marveč povzroča pri človeku bolezen, namreč črevesni katar.
Ta bakterija se imenuje bacillus mycoides var. ovo aethylicus nov. spec. O tem bacilu posnemamo iz osme številke „Kosmosa" iz letošnjega leta tale opis. — V jajčnem beljaku povzroči bacil nekako alkoholno kipenje. Najprej se izpremeni beljakovina v pepton, ki je v vodi topljiva beljakovina, katera se pretvori vsled delovanja tega bacila v etilov alkohol. Ako prihaja v jajce dovolj zraka (kisika) to še pospešuje delovanje imenovanega bacila, medtem ko ga pomanjkanje kisika v njegovem delovanju slabi. Vročina mu hitro ne škodi in s kratkim kuhanjem novega bacila še ne uničimo, ampak more tudi v kuhanem jajcu dalje delovati. Šele, ako jajce kuhamo najmanj pol ure, ga popolnoma uničimo. V jajce prihaja ta bacil najbrže pri kopčanju in jajce takorekoč okuži, ko je še v živali.
Njegov škodljivi vpliv zapazimo v tem, da dobimo hud črevesni katar, ako pojemo okuženo jajce. Ob pravilnem zdravljenju pa se ta bolezen kmalu pozdravi. Sicer pa so slučaji obolelosti tako redki, da se pri uživanju jajec skoraj ne izplača misliti na nevarnost obolenja.	______" ^
Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino.
Kranjski vinogradniki so vsled pri nas v drugi polovici meseca septembra navadnega deževja pogostoma v neprijetnem položaju, da jim grozdje gnije.
Ker je grozdje tembolj gnilobi podvrženo, čim bolj je zrelo, posebno pa grozdje nekaterih finih vrst (beli burgundec, rulandec itd.) je samoobsebi umevno, da bi bilo zelo nespametno tako gnilo grozdje zavreči.
Mešati ga pa med zdravo grozdje je ravnotako napačno, ker se z gnilim grozdjem v mošt in iz tega v nastalo vino spravi mnogo škodljivih, posebno gnilobo, cik, zavrelko itd. povzročujočih glivic.
Tako vino je podvrženo raznim boleznim, posebno rado rjavi (nateguje), se lehko scika, zavre itd. ter ima • sploh neprijeten okus po gnilobi.
Da pa napravimo iz gnilega grozdja popolnoma stanovitno, okusno in dobro vino, moramo na naslednji način postopati.
Gnilo grozdje se od zdravega v trgatvi skrbno loči. Kakorhitro se ga je nabrala večja množina, tako da se stiskalnica vsaj enkrat lehko napolni, se, še preden preide v kipenje, zmelje in takoj ter ne prehudo stisne (spreša).
Mošt, ki odteka iz stiskalnice, se ali pasterizuje (segreva na 70° C) ali se pa polni v močno žveplano posodo.
Slednje se zgodi na ta način, da se primerno velik sod tako zažvepla, da je poln žveplene sokisline (žvep-lenega dima). Potem se sod približno do tretjine napolni z moštom iz gnilega grozdja, se zabije ter sem-patja toliko časa valja, da mošt posrka ves žvepleni dim vase.
Nato se sod odpre in zopet močno zažvepla, do druge tretjine napolni in zopet valja.
Kadar je mošt tudi ta dim posrkal, se žveplanje tretjič ponovi in sod do vrha zalije ter zabije in na podkladje položi. Za vsak hI se potrebuje 1/2 do 1 trak azbestnega žvepla.
Ker je žveplena sokislina, to je plin, ki se razvija, kadar žveplo zažgemo, močan strup za glivice, bomo uničili ali vsaj omamili s takim ravnanjem vse glivice, ki so v mošt prišle iz gnilega grozdja. To so razne nam koristne in škodljive glivice. Izmed koristnih nas zanimajo gotovo le one, ki povzročajo al-koholsko kipenje, ki torej iz sladkega mošta delajo opojno vino, izmed škodljivih glivic uničimo pa predvsem one, ki povzročajo gnilobo, nepravilno in sluznato kipenje, cik, zavrelko itd.
Tak, močno zažveplan mošt ne bo torej nič kipel, bo ostal tih ali nem in v kakih 48 ih urah se bodo v njem vse škodljive glivice z blatom vred polegle na dno soda.
Sedaj je nastal za nas čas, da se te nesnage rešimo.
Čisti mošt skozi pipo previdno od blata odtočimo in ga močno zračimo; to se zgodi, če teče iz soda čez kak cedilnik v škaf, kjer ga pa še povrh s snažno metlico pretepamo in semtertja prelivamo.
Na ta način izgubi mošt skoraj vso glivicam strupeno žvepleno sokislino (žvepleni dim se izkadi) in gnilobne nesnage očiščen mošt je sedaj zopet sposoben za kipenje.
Ce v njega vsejemo koristnih glivic stem, da mu dodamo nekaj litrov kipečega mošta iz dobrega zdravega grozdja, nam bo začel kmalu kipeti, posebno če gledamo na to, kar je pa za vsako kipenje važno, da bo imel pravilno toplino (15—18° C).
Še bolje je, če v tak tih (steriliziran) mošt vsejemo samočistih drož, ki jih dobimo pri kmetijsko-kemijskih preskušališčih (n. pr. v Ljubljani itd.).
Ker obsegajo samočiste drože le eno vrsto zelo popolnih kipelnih glivic, se bo seveda kipenje tudi bolj pravilno vršilo ter bo tako vino bolj okusno in čisto.
O tem so se imeli priliko prepričati udeleženci kletarskih tečajev v državni vzorni in poskušalni kleti v Rudolfovem, kjer se vrše tozadevne poskušnje.
Kako se ravna s samočistimi drožmi, nas pouči kmetijsko preskušališče. Najbolje je, če nekaj dni poprej potrgamo in stisnemo toliko zdravega grozdja, da dobimo kakih 5—6 l mošta, ki ga potem sterilizujemo (od kali očistimo) stem, da ga kakih 5 minut kuhamo v posteklenjeni posodi.
S kuhanjem uničimo namreč vse glivice, ki so vanj prišle z grozdja, tako da ne bo mogel samodsebe kipeti.
Kadar se mošt nekoliko ohladi, ga vlijemo v kako snažno steklenico in jo zamašimo s kosom vate (pavole), ki zabrani vstop glivicam iz zraka.
Kadar se je pa mošt ohladil na pravilno kipelno toplino (15—18° C), se mu doda vsebina steklene cevke ali steklenice, kjer preskušališča navadno razpošiljajo žlahtne samočiste drože.
V dveh do treh dneh bo pričel mošt v steklenici burno kipeti, in tak z žlahtnimi glivicami burno kipeč mošt je najbolj pripraven, da se z njim vpelje kipenje mošta iz gnilega, na prej popisani način očiščenega mošta v sodu.
Na vsak hI ga je treba moštu dodati vsaj 1 l.
Čiste drože in njih raba v kletarstvu.
Če postimo sveže iztisnjen, sladek mošt, da nekaj časa stoji, se najprej skali in potem začne šumeti ali, kakor pravimo, kipeti (vreti).
Pozneje kipenje poneha in tekočina se zopet učisti. Pri tem opazimo, da tekočina ni več sladka, ampak močna, alkoholna pijača. Iz mošta je nastalo vino.
Potem se pokaže na dnu posode svetlorjava tvarina, kiji pravimo drože. Če drože preiskujemo pod močno povečujočim drobnogledom, najdemo, da se v njih nahajajo v največji množini glivice, to so majhna (8 do 9 tisočink milimetrov dolga), mehurčkom podobna telesca, ki so v mnogem podobna majhnim jajčkom. Navadno so podolgastojajčaste oblike in obstoje, slično kakor jajčki, iz treh delov, namreč iz tenke kožice, pod katero se nahaja beljaku ne samo podobna, ampak tudi zelo sorodna tekočina, imenovana protoplazma, na sredi pa jedro ali zrklo, ki' spominja na rumenjak jajca.
Ker so glivice izpremenile sladkor v moštu v alkohol v vinu, jih imenujemo tudi glivice al k oh o 1-skega kipenja, da jih razločujemo do drugih, sličnih glivic, ki pa izpreminjajo druge snovi.
Glivice alkoholskega kipenja so majhne, enosta-nične, to je iz ene same celice ali stanice obstoječe rastlinice, ki v sladkih tekočinah, kjer imajo primerne pogoje za svoj razvoj, začnejo kaliti in se hitro razmnoževati. Pri tem pa razkrajajo sladkor v alkohol ali vinski cvet, ogljikovo kislino, to je plin, ki uhaja pri kipenju, v majhni množini pa tudi v glicerin, jantarovo kislino in razne dišave.
Veščakovo oko, oboroženo z zelo povečujočim, steklom drobnogleda ali mikroskopa, je kmalu našlo, da niso vse glivice alkoholskega kipenja enake oblike in da tudi vse enako ne delujejo.
Dasi jih je v moštu iz zdravega grozdja večina jajčaste oblike, dobijo se vendarle tudi glivice, ki so bolj podolgovate, zakrivljene ali celo majhnim limonam podobne.
Zaraditega so si stavili učenjaki vprašanje, ali ni morda tudi produkt ali pridelek posameznih glivic drugačen, in so spoznali, da se res lehko smatrajo nazadnje popisane glivice za plevel med drugimi glivicami in da so najbolj popolne in dajejo najboljši pridelek one glivice, ki imajo jajčasto obliko.
Da so se iznebili plevela, so veščaki poiskali v drožah iz slovečih vin, kako po njih nazorih najbolj popolno glivico, ki so jo s posebno pripravo zajeli in prenesli v kak poprej steriliziran (vseh gliv očiščen) mošt.
Tam se je glivica začela pomnoževati in je končno dala drože, ki so torej prvotno nastale iz ene same glivice. Take drože so imenovali čiste ali čistorejne drože.
Preden govorim o pomenu in o porabi čistih drož, je važno, da pojasnim, katere lastnosti imajo glivci alkoholskega kipenja.
Glivice alkoholskega kipenja se morejo razvijati le v takih tekočinah, kjer se poleg grozdnega sladkorja nahaja tudi kaka organska, najbolje vinska ali jabolčna kislina, in beljakovine, oziroma dušik v kaki drugi po-rabni obliki.
Če se nahaja v taki tekočini kak drug, na primer pesni sladkor, si ga glivice preustrojijo najprej v grozdni sladkor, in potem ga šele uživajo ali razkrajajo.
Najbolje jim ugaja mošt, ki ima okoli 20% slad korja in 7—8 »/»»kisline v sebi. Če pa je sladkorja več, se razvijajo bolj počasi, če ga je preveč, pa sploh ne.
Enako vpliva na glivice tudi alkohol ali vinski cvet, torej lastni produkt glivic. Če ga je čez 17 pro-storninskih odstotkov (n. pr. litrov v hektolitru vina), glivice odmrjejo. Zaraditega ne more naravno vino nikdar imeti več kakor 17% alkohola.
Nadalje vpliva na razvoj glivic in torej tudi na kipenje toplina in pritisk.
Najbolj jim ugaja toplina 15—180 C (12—14° R). Če je toplina nižja ali višja, ovira njih razvoj in delovanje, tako da se pri 0° ali pa 45°C nehajo razvijati, pri 60° C pa sploh poginejo.
Zadnjo lastnost imajo tudi vse druge v vinu ali moštu nahajajoče se glivice. Če torej vino ali pa mošt močno segrejemo (na 60—70° C) ali celo zavremo, potem v njem odmrjejo vse glivice, in mi pravimo, da jest e-rilizovan (sterilen), ali, slovensko rečeno, gliv očiščen.
Eazvoj glivic tudi zelo ovira močan pritisk, n. pr. pri vrenju v zaprtih steklenicah pri šampanjcu. Strup za glivice je žveplena sokislina (žvepleni dim). Če torej mošt močno zažveplamo, ne bo mogel kipeti, ostane kakor pravi strokovni izraz, nem ali tih.
V	naravi se nahajajo glivice, zlasti v zemlji, v neki drugi obliki. Jeseni pa zore in prehajajo na grozd in odtod v mošt, kjer povzročajo kipenje, ki se zove samonastalo ali spontano kipenje.
Samoobsebi umevno bo vsako samonastalo kipenje nečisto, ker se bodo pri njem razvijale ne samo razne glivice alkoholskega kipenja, ampak celo tudi razne druge, škodljive glivice, n. pr. take, ki povzročajo cik, plesnobo, mlečno kipenje, zavrelko, grenkobo itd., posebno seveda, če je mošt iz gnilega, nezdravega grozdja.
Če pa pri kipenju mošta prevlada kaka škodljiva glivica, bo seveda tudi pridelek — vino — imel kako napako ali celo bolezen, vsekako pa ne bo čistega okusa in duha, se ne bo hotelo čistiti, na zraku bo rjavelo itd.
Da se to ne zgodi, moramo torej posebno pospeševati razvoj koristnih glivic stem, da jim damo prikladne pogoje za svoj razvoj, torej posebno dvoje: dober mošt in primerno toplino.
Zlasti zadnje pri nas v hladnih jesenih primanjkuje. V takih slučajih je treba v kleti, kjer mošt kipi, zakuriti ali pa vsaj vrata in okna zapreti in mošt segreti na ta način, da se vanj vlije nekoliko gorkega mošta, ki smo ga bili poprej na ognjišču močno segreli.
Se bolj pravilno kipenje dosežemo, če moštu dodamo kakih čistorejnih plemenitih glivic.
To se zgodi takole: Kake 3—4 dni pred splošno trgatvijo natrgamo nekoliko zdravega, zrelega grozdja, ga zmastimo in iztisnemo ter potem zavremo, najbolje v kaki posteklenjeni posodi.
Nato se mošt vlije v kak sodček ali veliko steklenico, in kadar se ohladi na 15—18° C, se mu doda čistih drož, ki smo jih bili dobili od kakega kmetijsko-kemijskega ali bakteriologičnega preskušališča, ali pa od višje vinarske šole v Klosterneuburgu.
V	dveh do treh dneh bo vrenje tako močno, da bo čisti kipeči mošt najbolj pripraven za vcepljenje čistega kipenja pri drugih moštih.
To je potem zelo enostavno. Pri splošni trgatvi se grozdje zmasti in takoj iztisne, mošt se dene v sod, in na vsakih 100 l se mu doda 2—3 l čistokipečega mošta.
Pri kipenju prevladajo potem čistorejne glivice. Zaraditega se kipenje vrši ne samo hitro in pravilno,
ampak mlado vino se tudi laže čisti in je sploh bolj čistega in finega okusa.
Še bolj važno je tako postopanje, če mošt ni iz zdravega, ampak iz bolnega, n. pr. gnilega grozdja. V tak mošt lehko pride tolika množina škodljivih glivic, da ga lehko popolnoma pokvarijo.
Tukaj se priporoča mošt poprej očistiti nesnage, kar se zgodi na naslednji, v „ Kmetovalcu" že popisani način.
V močno zažveplan sod se nalije tretjina njegove vsebine mošta, sod se potem zabije ter sempatja toliko časa valja, da posrka ves žvepleni dim vase. Nato se zopet zažvepla in napolni druga tretjina soda ter valjanje ponavlja. Ko je mošt ves dim posrkal, se še enkrat zažvepla in sod se do vrha nalije.
S takim močnim žveplanjem smo uničili ali pa vsaj omamili vsa v moštu nahajajoče se glivice toliko, da padejo z vso drugo nesnago, ki je bila v gnilem moštu, na dno soda. Ko se je to zgodilo, torej čez kakih 24—48 ur, mošt pretočimo od te nesnage v drug, snažen sod, in pri tem ga močno zračimo, da žvepleno sokislino iz mošta zopet odstranimo. Nato spravimo mošt v kipelni kleti na pravilno toplino in mu dode-nemo na vsakih 100 l vsaj 1—2 l čistokipečega, na prej popisani način dobljenega mošta.
Žveplan in zopet prezračen mošt bo kmalu začel kipeti in bo dal prav okusno, čisto in stanovitno vino brez okusa po gnilobi.
Čiste drože se pa tudi rabijo zapre ki pevanje vina.
Dostikrat se namreč zgodi, da ima vino kak pust, neprijeten okus, bodisi po slabem sodu, po zraku, ali pa je vino sploh plehko itd.
Tako vino ni prijetna pijača in se njegov okus najbolje popravi in osveži stem, da prekipi.
Če nimamo v to svrho mošta, to je, če hočemo, da vino med letom prekipi, se to zgodi takole:
Najprej vzamemo kakih 20 l vina, mu dodamo 2 kg čistega sladkorja in ga potem kuhamo, tako da vre kakih 20 minut, najbolje v lončeni posodi. Stem izgubi vino alkohol, sladkor se pa raztopi in preustroji.
Kadar se je to zgodilo, se mošt pusti, da se ohladi na pravilno kipelno toploto (kakih 14° R) in se mu potem doda vsebina stekleničice samočistih drož, ki smo jih bili dobili iz preskušališča.
Nato se vino pusti toliko časa kipeti, da sladkor že nekoliko pokipi, kar traja nekaj dni, in se potem z vsemi drožami vred vlije v sod, kjer se nahaja za prekipenje namenjeno vino.
To vino se mora 1—2 dni prej osladiti s kakima 2 kg sladkorja na vsakih 100 l vina in postaviti v klet ali pa na drug prostor, kjer je vsaj 12—14° R topline.
Zgornja množina (20 l) kipečega vina zadostuje navadno za 1200 l za prekipenje namenjenega vina.
Seveda se potem s tem vinom zopet lehko vpelje čisto kipenje v drugih oslajenih vinih.
Če ima za kipenje namenjeno vino nad 10 prostor-ninskih odstotkov alkohola, ali pa, če je nekoliko ci-kasto, mu je treba dodati dvojno množino čistokipečega vina, torej 40—50 l na 1200 l.
Kadar je vino že več let staro in ima premalo beljakovin (dušika,), se glivice ne morejo razvijati. V takem slučaju se priporoča vinu dodati nekaj amonia-kove soli, n. pr. 20—25 g salmiaka na vsak hektoliter.
Če se pa vrši prekipevanje jeseni, je bolje, da rabimo namesto sladkorja svež, zdrav mošt.
Stem se vino ne samo zadosti osladi, amkak pridobi tudi potrebnih beljakovin.
Na 100 l vina se vzame kakih 20—30 l mošta.
B. Skalicky,
c. kr. vinarski nadzornik v Rudolfovem.
Vinske tropine dobra krma.
Od vseh strani se letos čujejo pritožbe o grozni suši in vročini, ki je uničila seno in otavo, sežgala polja, travnike in pašnike, ter o pomanjkanju krme za pre-zimovanje živine.
Kot nadomestilo za primanjkljaj krme se je že večkrat priporočalo drevesno listje, takozvani frodelj, gozdno travo, vresje, korenike pirnice in razne druge vrste krmil za silo. Pri kmetijskem gospodarstvu se pa še vedno nahaja različnih odpadkov, ki so se v mirnih časih pri obilici sena in druge krme metali največkrat na gnojišče, ali se pa sploh ni3o upoštevali, najmanj pa kot krmilo za domačo živino. Vojna z vsemi njenimi usodepolnimi posledicami in slabe letine niso naučile živinorejce samo štediti in varčevati z raznimi krmili, ampak so jih tudi prisilile izkoristiti vse nadomestke in odpadke, ki se nam nudijo na posestvu in katerih dosedaj nismo znali ceniti, kajti dandanes ima takorekoč že skoro vsaka smet svojo vrednost.
V vinorodnih krajih se je od odpadkov trte že marsikaj porabilo za krmo. Veliko premalo pa so se uvaževale vinske tropine, četudi imajo v sebi zadostne množine tistih hranilnih snovi, ki jih potrebuje živalsko telo, kakor beljakovine, tolšče, škrob, sladkor in druge sestavine, in sicer v taki množini, da smemo z gotovostjo smatrati njih krmilno vrednost enako oni srednje-dobrega sena. Navzlic tej njihovi vrednosti so se navadno zmetale tropine na gnoj. To je bilo sicer razumljivo in odpustljivo v časih dobrih letin in obilici drugih krmil, ali sedaj, ko povsod vlada največje pomanjkanje vseh krmil, moramo spraviti v korist tudi tropine, da tudi s pomočjo teh ohranimo vsaj nekaj živine čez zimo.
Najbolje izkoristi tropine goveda, zaradi česar jih jim pokladamo lehko brez skrbi in v precejšni množini. Prašičem tudi prijajo, dočim jih ovce in koze ne žro rade. Tudi konjem prijajo, če jih pomešamo z drugo krmo. Vendar si moramo vedno predočiti, da glavna krma ostaja vedno le seno in so tropine le nekak nadomestek istega, zbog česar ne smemo nikdar krmiti samih tropin. Nadalje moramo biti oprezni ob začetku krmljenja z njimi, kajti znano je že vsakemu živinorejcu, da gleda živina vsako novo nenavadno krmo z nekakim nezaupanjem, dokler ne pride na okus in se tej zadostno ne privadi. Pa ne samo gobec, ampak tudi želodec se mora polagoma prilagoditi izpremembi hrane, kajti drugače slabo prebavlja; in če želodec, stroj živalskega telesa, ni v redu, trpi pod tem ves živalski ustroj. V začetku torej pokladajmo le po en do dva kilograma na dan in glavo, drugi teden že lehko do štirih kilogramov, tretji do šest itd., dokler ne dosežemo množine, ki je sploh dopustna. Koristneje je, če ne prekoračimo desetih kilogramov, kajti večje množine, tudi če bi naravnost ne škodile, bi se vendarle slabše izkoristile. Ta množina se razume za odraslo govedo; za telice in mlajše
živali, kakortudi za prašiče in drobnico treba vzeti primeroma manj.
Tropine se pokladajo živini suhe ali oparjene, pomešane z rezanico, z otrobi ali z drugimi močnimi krmili. Vsak živinorejec mora sam poskušati, koliko te vrste krme prenesejo posamezne živali. Krepka, močna, zdrava živina jo bode vedno bolj izkoriščala brez škode za svoje zdravje in brez slabih posledic, medtem ko slabotne, medle in izstradane živali ne morejo prebaviti prevelikih množin, ker je njih želodec prešibek za to nenavadno hrano. Tudi ravnokar pokipele tropine, v katerih se nahaja še dva do štiri odstotke alkohola, niso živalim preveč koristne, kajti alkohol jih preveč razburja in tudi splošno slabo vpliva na ves živalski organizem. Take tropine se ne vzdrže predolgo užitne, kajti alkohol se razkroji v jesih, in tropine postanejo cikaste ter seveda nič več užitne.
__(Dalje sledi.)
VOJNE N A R E D BE.
Razglas c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem
z dne 27. septembra 1917, št. 28.350.,
s katerim se prigoni prašičev ustavijo.
Tuuradni razglas z dne 25. julija 1917, št. 18.269., s katerim se je dovolila prodaja prašičev za pleme in za rejo, se razveljavi.
Od današnjega dne naprej se ustavijo, oziroma prepovedo vsi prigoni, oziroma sejmi za prašiče v celi deželi.
Promet s prašiči za pleme in za rejo je torej le dopusten naravnost med rejci in potom kranjskega deželnega mesta za vnovčevanje živine.
C. kr. deželni predsednik:
Henrik grof Attems s r.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem
z dne 23. septembra 1917, št. 27.504.,
o uravnavi mletja za lastno potrebo podjetnikov kmetijskih obratov potrebnih množin žita.
Na podstavi §§ 3., 21., 22. in 23. ministrskega ukaza z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235., se zaukazuje tako:
§ 1.
. Z lastno potrebo po zmislu tega ukaza se umevajo tiste množine žita, ki jih sme po uravnavi porabe porabiti podjetnik kmetijskega obrata (kmetijski samopreskr-bovalci) za preživljanje oseb, navedenih v § 3., št. 1, točka a, ministrskega ukaza z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235.
§ 2.
Mleti in tuje žito prevzemati v mletev smejo samo od političnega okrajnega oblastva za to določeni mlini.
Mlinar sme samo od tistih samopreskrbovalcev prevzeti žito za mletev, ki prebivajo v okolišu, odkazanem njegovemu mlinu.
Izjeme sme iz važnih vzrokov dovoliti pristojno politično okrajno oblastvo, oziroma od njega za to pooblaščeno občinsko predstojništvo.
§ 3.
Mlini ne smejo sprejemati žita samopreskrbovalcev samo, da ga hranijo, temveč ga smejo prevzeti le na podstavi mlinskih izkaznic, da ga zmeljejo.
Mlinske izkaznice izdaja politična okrajna oblast na prošnjo kmetijskega samopreskrbovalca.
§ 4.
Ako je mlinar sam kmetijski samopreskrbovalec, si mora ravnotako izposlovati mlinsko izkaznico za mletev svoje lastne potrebe.
Za upravičence do preužitka, delavce in nameščence, ki jim gre žito za preživež ali mezdo, mora preskrbeti podjetnik kmetijskega obrata mlinsko izkaznico na svoje ime.
§ 5.
Mel se mora v vrečah po postavkah mlinske izkaznice, in sicer vsa naenkrat v mlin prinesti in ondi prevzeti.
'§ 6.
Vreče, ki naj jih mlin prevzame, mora kmetijski samopreskrbovalec na zunanji strani razločno označiti s svojim imenom in bivališčem. Vreče se smejo praviloma šele izprazniti, ko se prične mleti.
§ 7.
Mlinar je dolžan v svrho kontrole o mletvi in oddajanju mlinskih izdelkov, pisati knjigo zabeležnico po navodilih, ki jih je izdala politična okrajna oblast.
§ 8.
Mlinar mora žito vpričo prinesitelja stehtati in do-gnano težo vpisati na mlinski izkaznici. Hkrati se mora prevzem žita zabeležiti v knjigi zabeležnici (§ 7.).
Morebitni presežek preko množin, ki so vpisane v mlinski izkaznici, mora mlinar zavrniti.
Mlinsko izkaznico mora mlinar prevzeti, skrbno shraniti in kontrolnim organom na zahtevo vsak čas pokazati.
§ 9.
Ko je žito zmleto in podelano, mora mlinar mlinske izdelke stehtati, dognano težo na mlinski izkaznici v za to določeni rubriki zabeležiti in se pod zabeležko podpisati.
§ 10.
Ko pride po mlinske izdelke, mora mlinar kmetovalcu izročiti mlinsko izkaznico in oddajo mlinskih izdelkov zabeležiti v knjigi zabeležnici.
Kadar zaprosi novo mlinsko izkaznico, mora kmetijski samopreskrbovalec staro mlinsko izkaznico predložiti politični okrajni oblasti.
§ 11.
Mlinarjevo plačilo se mora brez izjeme dajati samo v denarju ; mlinarja plačevati z merico, to je z žitom, moko ali z otrobmi, je prepovedano.
§ 12.
Plačilo za mlenje se določa za en metrski stot	tako:
za mlenje pšenice, rži, ječmena, ajde, koruze, prosa,	ovsa
in mešanega žita.........K	5'—:
za izdelavo ješprenja............„ 8"_•
za izdelavo kaše ...........n	4-50 •
za drobljenje ovsa in koruze ter za mlenje zadnjega žita za krmo........n	3-—.
Za hranitev žita in mlinskih izdelkov v mlinih se ne sme zahtevati posebnega plačila.
§ 13.
Mletev se vrši po predpisih, ki jih vsakokrat izda za posamezne vrste žita c. kr. Urad za prehranjevanje ljudi, oziroma Zavod za promet z žitom ob času vojne.
Do preklica se mora zmleti iz 100 kg žita: pri pšenici: najmanj 82kg enotne moke in 15'/a /^otrobov; pri rži: najmanj 85 kg enotne moke in 12 xf%hg otrobov;
pri koruzi: najmanj 85 kg moke in 12 kg otrobov; pri ajdi: najmanj 60 kg moke in 37 kg otrobov.
Zaprašitve se od 100 kg ne sme računiti več kot 21/2°/o P" pšenici in rži in 3°/0 pri koruzi in ajdi.
Namakati žito je mlinarju prepovedano, pač pa se sme prati snetiva pšenica.
Da se mletev pravilno vrši, je osebno odgovoren voditelj mlinskega podjetja.
8 14.
Politična okrajna oblast in Zavod za promet z žitom ob času vojne smeta vsak čas po svojih pooblaščencih ogledati obratne prostore mlinov ter vpogledati poslovne zapiske. Mlinarji so dolžni tem pooblaščencem dajati po resnici zahtevana pojasnila ter na zahtevo predložiti knjige zabeležnice in mlinske izkaznice.
§ 15.
Podrobnejše predpise, ki so potrebni za izvršitev tega ukaza, izda politična okrajna oblast.
§ 16.
Občine so dolžne sodelovati v izvrševanju tega ukaza ter k njemu izdanih podrobnejših predpisov.
§ 17.
Odtisek tega ukaza mora biti v vseh mlinih, ki za plačilo meljejo, nabit na vsakomur vidnem kraju.
§ 18.
Prestopke tega ukaza in na njega podstavi izdanih predpisov kaznujejo politične okrajne oblasti na podstavi ministrskega ukaza z dne 26. maja 1917, drž. zak. št. 235., z denarjem do 2000 kron ali z zaporom do treh mesecev, v obtežilnih okoliščinah z denarjem do 5000 kron ali z zaporom do šest mesecev.
§ 19.
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve. Hkrati izgubi moč ukaz z dne 12. julija 1917, dež. zak. št. 31., o plačilu za mlenje žita v kmetskih mlinih.
C. kr. deželni predsednik :
Henrik grof Attems s. r.
Dovoljenje za kuhanje žganja.
C. kr. urad za prehrano ljudstva je dovolil c. kr. deželni vladi kranjski z odlokom z dne 17. septembra 1917, št. 74. 404., da sme dovoljevati izjeme glede kuhanja žganja. Tozadevne prošnje je vlagati takoj pri deželni vladi za Kranjsko v Ljubljani.
Naredba urada za prehranjevanje ljudi, dogovorno z drugimi ministrstvi
z dne 27. septembra t. 1., drž. zak. št 390.,
ki se tiče izpremembe prevzemnih cen za seno in slamo.
Glasom § 1. te naredbe veljajo za seno in slamo naslednje cene za 100 kg zdravega, dovolj suhega blaga:
1.	za seno vseh vrst, kakor travniško seno, deteljo, mešano seno itd. po.........K 23"—,
2.	za slamo :
d) za škupo (rženo slamo s cepcem omla-
čeno) po...........K 13"—,
b)	za vso drugo slamo od žit, graha, gra-
šice, izvzemši koruznico po.....K 11"—,
c)	za fižolovico, slamo od boba, leče, maka,
repice in koruznico po......K 7'—.
Te cene ne veljajo le za ono blago, ki ga deželno mesto za krmila odslej pokupi, ampak tudi za ono blago, ki ga je to mesto nakupilo sploh po 16. juniju t. 1. in ima deželno mesto za krmila na zahtevo oddajnika temu povrniti odpadajočo diferenco med prejšnjo in sedanjo ceno.
Za seno in slamo, ki jo je pridelovalec sam prodal porabniku z dovoljenjem županstva ali dež. mesta za krmila (glej naredbo Urada za prehrano ljudstva z dne 29. maja t. 1., drž zak. št. 243., § 3. črko d in / na 91. strani letošnjega Kmetovalca) te povišane cene ne veljajo.
Naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. (§ 2.)
Vodilne cene za kislo zelje.
C. kr. osrednja komisija za presojanje cen je določila z odlokom z dne 3. oktobra t. 1., št. 2670., naslednje vodilne cene:
Cena za proizvajalca vštevši dostavljanje v obrato-vališče, oziroma na železniško postajo izvzemši posodo
a)	za kislo zelje tujezemskega izvora za 100 kg K 148'25..
b)	za kislo zelje tuzemskega izvora za 100 kg K 122 60, Omenjene cene veljajo obenem kot prevzemne cene
pri prevzemu zaseženega kislega zelja.	*
Kolegij vinarskih izvedencev pri c. kr. kmetijski družbi kranjski, ki bo odločeval v slučaju sporov, kakšne kakovosti je kako kranjsko vino z ozirom na veljavne vodilne vinske cene.
Po naročilu c. kr. osrednje komisije za presojanje cen z dne 18. septembra t. 1., štev. 2445., je pri kmetijski družbi sestavljen poseben kolegij vinarskih izvedencev, katerega udje so naslednji gg. :
I. Iz vrste znanstvenih strokovnjakov in praktičnih vinogradnikov:
Ciril Dolenc, absolv. enolog, ravnatelj dež. pris. delavnice; Viljem Rohrmann, ravnatelj kranjske dež. kmet. šole; Jakob Turk, ing. chem., ravnatelj deželnega kmetijsko-kemijskega preskušališča.
II. Iz vrste vinskih veletržcev: Josip Schrey, veletržec z vinom.
III. Iz vrste gostilničarjev: Friderik Mayer, restavrater hotela »Union«. Vsi udje kolegija stanujejo v Ljubljani.
Najvišje cene za sveže zelje (zeljnate glave).
Glasom naredbe urada za prehranjevanje ljudstva z dne 25. septembra t. L, drž. zak. št. 385., je določena za celo Avstrijo najvišja cena 45 K za 100 kg svežega zelja (zeljnatih glav). Pri prevzemu potom v to pooblaščenih zavodih je dovoljen za dovoz znesek 2 K pri 100 kg, ako je razdalja večja kot 5 km, a ne presega 10 km. Pri razdalji nad 10 km je v to dovoljen pribitek v znesku 3 K.
Deželna politična oblast sme določiti nižje cene in posebej urediti promet s svežim zeljem.
Pošiljatve svežega zelja (zeljnatih glav) so vezane na transportno dovoljenje.
Zvišanje cen za seno in slamo.
Z ministrsko odredbo z dne 27. septembra 1917, d, 3. št. 390., se je zvišala cena sena za 6 K pri 100 kg, torej od 17 K na 23 K in velja ta cena tudi za nazaj do vštetega 16. junija. Kar se je torej v tem času oddalo sena po 17 K ali po nižji ceni, in sicer z vednostjo in potom Deželnega mesta za krmila, se mora na zahtevo upravičencem doplačati in mora Deželno mesto za krmila to razliko poravnati. Ravno to velja tudi glede slame, pri kateri se je cena povzdignila pri 100 kg za 1—3 K, in sicer pri škopni slami od 10 K na 13 K, pri navadni slami od 8 K na 11 K in pri koruzni slami od 6 K na 7 K. Zaradi doplačil se morajo dobavitelji potom svojih občin obračati na Deželno mesto za krmila v Ljubljani, ki bo izterjalo pristojne zneske in poslalo občinam v izplačilo. Terjatve za seno in slamo, oddane vojaštvu, je ločiti od terjatev za seno in slamo, ki se je oddalo civilnim kupcem.
Plačevanje sena.
Deželno mesto za krmila, oddelek za seno in slamo še sedaj ni moglo poravnati občinam vseh računov za seno, ki se je oddalo vojaštvu, in sicer zaraditega ne, ker zadržuje vojaška uprava izplačevanje. Kakorhitro bo vojaška uprava plačala dolžne zneske, jih bo Deželno mesto takoj nakazalo občinam. Pri tem moramo občine, oziroma županstva, opozarjati na to, da ne oddajo sena brez vojaških izkaznic in da dobljene izkaznice nemudoma odpošljejo Deželnemu mestu za krmila, oddelek za seno in slamo, ne pa operacijski blagajni v Ljubljani. Ravnotako naj občine točno istega dne odpošljejo tiskana naznanila o oddani krmi, katerega dne so krmo oddale. Te tiskovine je Deželno mesto za krmila razposlalo na vsa županstva. Na naznanilih je tudi navesti, kateremu vojaškemu oddelku, ozir. kateri civilni stranki in v katero občino se je seno ozir. slama oddala. Naj se županstva točno ravnajo po predpisih, ki so dodana na teh tiskanih naznanilih, ker bi se sicer na pritožbe, da je občina z vojaškimi dobavami preveč prizadeta, na nobenem pristojnem mestu ne moglo ozirati.
Prevzemne cene za stročnatino, koruzo, proso, ajdo, zadnje žito i. dr.
(Min. naredba z dne 29. sept. 1917., drž. zak. štev. 391.)
§ 1.
Za spodaj navedene zasežene pridelke letošnje letine ima pri prevzemu plačati Zavod za promet z žitom naslednje prevzemne cene, in sicer za 100 kilogramov:
koruze......38 K,
prosa.......40 „
ajde.......40 „
jedilnega graha ... 80 „
fižola.......80 „
leče.......120 „
boba.......60 „
grašice......100 „ oziroma 51 K ter 35 K,
zadnjega žita ... 35 „ oruženih koruznih storžev 15 „ .
Za mešanico velja ona prevzemna cena, ki je določena za blago, katero je v tej mešanici najceneje.
Za semensko blago veljajo omenjene cene, h kateiim pa je pritegniti še po naredbi kmetijskega ministrstva z dne 5. julija t. 1., drž. zak. št. 286., dovoljeni pribitek.
§ 2.
Za blago, ki ne odgovarja običajnim trgovskim določbam, je dovoljen primeren odbitek od prevzemne cene.
§ 3.
Prevzemne cene je plačati pri izvršeni oddaji na oddajni postaji ali kakem od Zavoda za promet z žitom določenem mlinu ali skladišču. V tej ceni so všteti že tudi stroški nakladanja in prevoza do bližnje železniške postaje,
mlina ali skladišča.	. ,
§ 4.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve. V njej določene cene in pribitki veljajo tudi za one množine gori( imenovanih pridelkov letošnje letine, ki so bile oddane še preden je stopila v veljavo ta naredba.	*
Oddaja krompirja vojaštvu na Kranjskem.
Po določilu Urada za prehrano ljudstva, ima skoraj ves na Kranjskem pridelani krompir ostati za porabo v deželi sami; vojaštvo ga nima nič dobiti, ker ga dobi dovolj iz dežel iz zaledja. Ker pa vojaštvo soške armade nima krompirja že od decembra lanskega leta in sploh nima nikake prave izpremembe v hrani, krompirja pa za armado v zadostni množini zaradi težkoč dovažanja ni mogoče takoj dobiti iz zaledja, zato je zaenkrat odrejeno, da morajo kmetovalci iz okrajnih glavarstev Kamnik, Kočevje, Krško in Novomesto takoj oddati 400 vagonov krompirja za soško armado ter je poveljništvo te armade naprosilo c. kr. kmetijsko družbo kranjsko, da ona na kmetovalce z vso silo vpliva, to naročeno dolžnost brez odloga zvršiti. Ta krompir se bo svoječasno nadomestil s tistim, ki pride iz zaledja za vojaštvo. Kmetovalci niso torej nič oškodovani, če sedaj krompir takoj vojaštvu oddajo, ker bo oddana množina šla na račun tistega krompirja, ki ga bodo morali kmetovalci oddati za ono prebivalstvo v deželi, ki krompirja ne prideluje. C. kr. kmetijska družba kranjska zato nujno poživlja vse kmetovalce imenovanih okrajnih glavarstev, da takoj in brez pritiska oddajo od njih zahtevane množine krompirja, kajti to je na eni strani njih domorodna dolžnost, na drugi strani jim pa kako zoperstavljanje ali kujanje prav nič ne pomaga, kajti določeno množino krompirja bodo itak morali oddati, bodisi za vojaštvo ali za domače prebivalstvo. Vsak kmetovalec bo namreč moral letos oddati eno dobro četrtino svojega pridelka ter se njegove zaloge sploh ne bodo pregledovale, ampak na podlagi popisa njiv in določitve povprečnega pridelka se bo vsakemu predpisalo toliko krompirja oddati, kolikor ga nanj odpade z ozirom na velikost ploskve, ki jo je letos s krompirjem obdelal. Kako skrivanje ali zatajevanje krompirja torej nikomur ne pomaga; vsakdo naj se izlepa pokori naredbi in naj ne čaka sile, ki drugače prav gotovo pride, pri kateri se bo krompir znatno ceneje plačeval. C. kr. kmetijska družba kranjska tudi opozarja, da je vojaštvu strogo prepovedano, krompir pod roko kupovati, ampak le potom žitnih komisijonarjev po naročilu Zavoda za promet z žitom. Kdor torej krompir pod roko prodaja, bodisi vojaštvu ali komu drugemu, ni le kazniv, ampak pride tudi v velike zadrege, kajti svoječasno bo moral oddati predpisano množino krompirja, pa naj ga vzame kjer hoče.
Vprašanja in odgovori.
Na vsa kmetijsko-gospodarska vprašanja, ki dohajajo na c. kr. kmetijsko družbo kranjsko ali na uredništvo ^Kmetovalca", se načelno odgovarja le v .Kmetovalcu". Odgovori, ki so splošno poučni. uvrsto med „Vprašanja in odgovore", rta ostaia vprašanja se pa odgovarja pismen«, če .je priložena znamka za odgovor. Odgovarja se edinole na vprašanja, ki so po pisana s celim imenom; brezimna vprašanja ali taka, ki so zaznamovana le z začetnimi črkami, se vržejo v koš. V ^Kmetovalcu" se pri vprašanju nikdar ne natisne vprašalčevo ime, ampak vedno le pričetne črke imena in kraja. Redno se v vsaki številki
odgovori le na tista vprašanja, ki so prišla vsaj 4 dni pred izdajo lista; na pozneje došla vprašanja se odgovori v prihodnji številki. Kdor takoj želi odgovora na kako kmetijsko-gospodarsko vprašanje, mora priložiti znamko za odgovor. Na vprašanja, ki niso kmetijsko -gospodarska, se ne odgovarja v ,,Kmetovalou", ampak le pismeno, če Je pismu priložena 1 K v znamkah kot prispevek k družbenemu pokojninskemu zaklada. Zadnje zlasti velja za pravne odgovore, ki seveda morejo biti le splošne vsebine, kajti uredništvo ne more poznati vseh, včasih zelo važnih okoliščin in zato za take odgovore ne prevzame nikakega jamstva.
Vprašanje 132. Kupil sem na semnju 3 prašiče, ki so mi vsi tri čez sedem, oz. osem in devet dni poginili. Prodajalec mi noče povrniti kupnine, češ, da bi to storil, če bi bili prašiči kupljeni na domu, ker so pa bili kupljeni na semnju, pa ni zavezan kupnine vrniti, ker je ži-vinozdravnik na semnju vse živali pregledal in prašiče spoznal zdravim. Ali ima prodajalec prav in ali imam sploh pravico do povračila kupnine od živali, ki so pri meni v dobrem tednu poginile? (M. L. v M.)
Odgovor: Glede Vašega vprašanja je brezpomembno kje ste prašiče kupili, kajti s tem, da živinozdravnik semnje nadzoruje, še nikakor ne potrdi, da je vsaka na semenj pripeljana žival tudi zdrava. Živinozdravnikovo delovanje na semnjih je predvsem naperjeno proti razširje-vanju živinskih kug. Sodnijskim potom morete od prodajalca dobiti povračilo škode le tedaj, če dokažete, da so bile živali bolne že pri prodajalcu. Sedaj imamo nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino, po katerih se morate ravnati, če ste upravičeni do povračila škode. Te določbe smo - objavili v 8. in 9. številki letošnjega »Kmetovalca« ter jih morete dobiti v ponatisu pri naši družbi za 40 vinarjev.
Vprašanje 133. Zakaj živina žre cunje in sploh vsakovrstne Škodljive reči in sčim se temu odpomore ? (E. P. v D.)
Odgovor: Dasi smo na podobna vprašanja že velikokrat odgovorili, ponavljamo nakratko vendar le odgovor, in sicer zato, ker se v sedanjih razmerah ta neprilika pri živini še pogosteje pojavlja in se bo vsled sedanjih razmer takorekoč splošno pojavljala. Ce naj živina zdrava ostane, mora dobivati redno dovolj krme dobre kakovosti, t. j. take, ki ima v sebi dovolj beljakovin in rudninskih snovi, zlasti fosforove kisline. Kjer nimajo take krme in imajo n. pr. slabo seno ter ne pokladajo dovolj močnih krmil, tamkaj dobiva živina to bolezen. Sedaj pa vobče kmetovalci svojo živino pičlo krmijo in močnih krmil t. j. n. pr. otrobov, oljnatih tropin itd. sploh ne dobe. Vsled nezadostnega krmljenja z neprimerno krmo skozi dlje časa zboli živina za motenjem presnavljanja in jo neki notranji nagon sili utešiti svoje poželjenje s tem, da gloda les, žre cunje, poblateno steljo itd. Proti tej bolezni ni drugega sredstva kakor pokladanje zadostne množine dobre krme in zraven tudi pokladanje klajnega apna.
Vprašanje 134. Ali je trsno listje kaj vredna klaja za Živino, bi li bilo nevarno ga pokladati, ker se ga deloma še drži škropivo od modre galice, ali ima v sebi kaj prida redilne vrednosti in ali bi trtam obiranje listja nič ne škodovalo ? (F. M Z.)
Odgovor: Dokler je trsno listje še zeleno, ni slabo krmilo za živino ter ima nekako isto vrednost kakor srednjedobro seno. Mlajše če je listje, tem več je vredno za pokrmljenje. Če je pa trsno listje že izpremenjeno, ni več zeleno ali celo že suho, potem pa njegova krmilna vrednost ni znatna, ker je večina hranilnih snovi šla nazaj v trto. Vsled letošnjega vremena je listje ob trgatvi še večinoma zdravo in lepo zeleno ter ga je vsled velikega po-mankanja krme naravnost priporočeno pokladati. Listje se pa sme šele po trgatvi obirati, drugače se kakovost vina oškoduje. Bakrene soli, ki se nahajajo v škropivu, res niso zdrave, vendar praktična izkušnja uči, da škropljenje listja po trgatvi ni živini tako škodljivo, kakor bi se smelo do-
mnevati. Bakrenih soli je namreč takrat na listju že zelo malo, ker so od dežja odprane in so pretvorjene v manj škodljive spojine. Obiranje listja po trgatvi res ne prija trtam, ker les slabeje zori, a ta škodljivost je po trgatvi tako neznatna, da se nanjo ni ozirati, ker je na drugi strani korist od pokladanja listja, zlasti v sedanjih razmerah, neizmerno večja.
Vprašanje 135. Vsak dan oddajam precejšnjo množino mleka v vrčih (kangljah). Kupec se mi pritožuje, da se mleko rado pokvari, dasiravno vrče posebno skrbno umivamo z vodo. Ker sode ni dobiti, prosim nasveta, katero sreistvo bi bilo porabno namesto sode za izmivanje mlečnih vrčkov? (A. C. v L.)
Odgovor: Verjamemo Vam radi, da mlečne vrče s samo vodo ne morete zadosti dobro pomiti. Tudi če v to porabljate vročo vodo, jih ne boste vedno tako dobro izmili, da se mleko ne bi moglo pokvariti, zato Vam svetujemo za snaženje porabljati apneno vodo. Na Švedskem in Danskem tako vodo že zdavnaj skoraj izključno povsod uporabljajo, tudi v mlekarnah. Pripravite si jo takole : V čeber denite sveže ugašenega apna in nalite nanj čiste vode, nekoliko pomešajte, ter pustite mešanico stati, da se apno vsede na dno, nad njim pa ostane navidezno skoraj popolnoma čista voda, v kateri pa je kljub temu dovolj apna. S to vodo dobro izmite vrčke na isti način kot ste to delali s sodo, le da apnene vode ne pogrejete, ampak rabite mrzlo. Ž njo boste vrčke izvrstno oprali in poleg tega apno vrčke tudi razkužuje. Res je sicer, da se ob porabi apnene vode za pomivanje rada lupi koža na roki, toda samo enkrat, druga (nova) koža se ne bo več lupila. Za izmivanje se je seveda posluževati dobrih, pripravnih kitač. Ko so vrči pomiti z apneno vodo, jih je še dobro izplakniti s čisto, navadno vodo. Ko porabite ono apneno vodo, ki ste si jo najpreje pripravili, si pripravite drugo, ako na vsedlino apna, ki je od prve naprave ostala, vlijete čiste vode in premešavate ter zopet počakate, da se apno vsede na dno. To vsedlino morete še nadalje porabljati za napravo apnene vode, dokler je vsedlina še nekako zrnata. Kadar je apnena vsedlina že podobna testu (gladka), tedaj je treba napravljati si apneno vodo zopet z novim, ravnokar vgašenim, zrnatim apnom. Napravljeno apneno vodo morete porabljati za pranje ne samo enkrat, ampak večkrat, in sicer tako dolgo, dokler ista mlečno maščobo dobro odstranjuje in odpravlja duh po plesnobi. Apnena voda pride v te namene znatno cenejše kot soda, ki je itak ni dobiti.
Vprašanje 136. Imam veliko solnčnih rož in prosim nasveta, kako najbolje izrabim razne dele solnčnice? (I. U. v V.)
Odgovor: Ko seme na solnčnici dozori, potrgajte glavice (cvete) in jih posušiti na solncu toliko, kot osušite žito pred mlačvo. Posušene glavice, v katerih je še zrnje, morete pozimi izvrstno porabiti za krmljenje perutnine, in sicer vržete živalim neoruženo glavico, iz katere sama iz-kljuva zrnje. Ako imate solnčnic več kot bi potrebovali za perutninsko krmo, oziroma ako imate dovolj druge krme, tedaj porabite zrnje za napravo jedilnega olja, ki ga sedaj tako zelo primanjkuje. Od 100 kg zrnja Vam napravi oljarna kakih 12—20 litrov olja in 80 kg oljnih tropin. Olje je danes silno drago in ima danes 20 litrov olja veliko vrednost. Tropine so izvrstno močno krmilo, ki jih sedaj skoraj ni dobiti in se danes lehko računi 100 kg dobrih oljnih tropin približno 80 K. Oljarna, ki Vam napravi olje, se nahaja v Seničici pri Medvodah in je njen naslov : »F. Trampuževi dediči v Seničici, pošta Medvode nad Ljubljano.« — Zelene dele solnčnice morete sproti porabiti za živinsko krmo ali surove ali pa parjene, oziroma kuhane. Steblo in druge dele, ki so že trdi in ole-
seneli pustite na solncu, da se dobro presušijo, potem pa jih porabite za kurjavo.	*
Vprašanje 137. Dva moja prašiča sta imela rdečico in sta jo prestala. Bil sem vesel in sem menil, da je vsaka nevarnost že izključena. Čez nekaj tednov mi je pa prvi zopet obolel. Postal je nekam čuden, jedel ni, po koži je dobil izpuščaje, noge so ga bolele in je v par tednih poginil. Isti znaki so se pokazali sedaj pri drugem prašiču. Prosim, sporočite mi, ali utegne pustiti prestana rdečica še kake posledice pri prašičih in kako se je ravnati? (F. T. v. Z.)
Odgovor: Vaše mnenje utegne biti utemeljeno, ker se za prestano rdečico dostikrat pojavijo bolezenske posledice, ki so navadno za žival usodne. Med spisi v tej številki «Kmetovalca« je tozadeven kratek spis, katerega izvolite prečitati. Preden se odločite za zakol, bi bilo seveda umestno vprašati za svet živinozdravnika. *
Vprašanje 138. Iz Hrvatske sem dobil kos nasoljene svinjine. Preden sem meso oddal v kuhinjo, sem odrezal primeren kos in ga pregledal, ker sem bil radoveden kakšno bo to meso v notranjosti. Videl sem, da je res zelo sveže in sočnato. Pri nas je tako meso le bolj trdo, suho in izmozgano, ako ga samo nasolimo. Kuhano je imelo to meso izvrsten, sočnat okus. Prosim, nasvetujte mi, kako je nasoliti svinjino, da ostane sočnata ter da se dolgo časa obdrži? (F. D. v K.)
Odgovor: Meso, kakor ste ga Vi dobili iz Hrvatske, je bilo najbrže nasoljeno v posebni raztopini, ki si jo napravite takole : Na 6 litrov vode denite 1 kg kuhinjske soli, 1 V2 dekagrama solitra (ga danes skoraj ni mogoče dobiti), 16 dekagramov sladkorja in toliko dišav, t. j. popra, česna itd., kakor sodite, da je prav za Vaš okus, oziroma za okus Vaših odjemalcev, ako menite tako meso oddajati. Vodo, v katero ste dali omenjene snovi, je treba večkrat premešati, da se iste prej raztopijo in bolje porazdelijo (dišave se seveda ne bodo raztopile, ampak bo voda iz njih izlužila tipične aromatične snovi). Za vlaganje ali nasolenje 100 kg mesa potrebujete 36 litrov take raztopine. Ugodno deluje v tej raztopini sladkor, ki ohrani meso sočno, mehko in okusno. Soliter da mesu lepo barvo in ga naredi trpežnejšega. Nikoli pa ni dejati v raztopino preveč solitra, ker postane meso potem trdo in nitkasto. Ako solitra ne morete dobiti si boste meso vseeno lehko pripravili, da bo dobro, sočno in okusno, le posebno lepe barve mu ne boste mogli dati. Manjši mesni kosi naj o-stanejo v omenjeni tekočini po 10 do 14 dni, večji pa kake 3 do 4 tedne. Svinjina v taki razsoli izgubi najmanj redilnih snovi in postane tako trpežna, da jo lehko hranite dalj časa tudi izven te raztopine, ako ste jo prej pustili dovolj dolgo v njej.	*
Vprašanje 139. Letos bo veliko želoda in ker krme sploh primanjkuje, ga menim pokladati prašičem. Prosim pojasnila, kako in koliko želoda naj pokladam prašičem? (T. M. v J.)
Odgovor: Želod je prav dobra krma za prašiče in jim ga morete pokladati svežega ali pa suhega, kuhati pa ga ni treba. Svež želod se rad kmalu spridi, zato Vam priporočamo, da ga sušite na solncu, na peči in po peki tudi v peči. Želod je dobro prebavljiv, a je obenem zaporen , zato morate takrat polagati tudi takih krmil, ki delujejo proti temu. Brejim svinjam je bolje, da ga ne pokladate. Ako bi se pri kaki živali pokazale škodljive posledice, prenehajte s krmljenjem želoda. Pokladati ga smete v početku po 1/2—1 kg suhega na dan in glavo, pozneje primerno več.	*
Vprašanje 140. Krava je poginila na porodu, tele je ostalo. Drugega mleka nimam na razpolago. Svetujte
mi kako in sčim naj hranim teleta, ker nima ma_ ternega mleka? (S. F. v N.)
Odgovor: Preden Vam nasvetujemo nadomestek za materno mleko, Vam povemo, da je le ono prava in poglavitna hrana za teleta. Ako nima tega, navadno Ostane slabejši in ga za pleme obdržati sploh ne priporočamo, ampak ga redite le toliko časa, da bo goden za mesarja. Dotlej ga umetno hranite z ječmenovo moko ali še bolje z ješprenom. Na 1 liter vode vzemite 10 —15 dg ješ-prena in ga kuhajte tako dolgo, da se popolnoma raz-kuha ter nastane neka nekoliko gostejša sluzasta juha. Preden daste juho teletu, jo je seveda ohladiti na približno tako toplino, kakor jo ima pomolženo mleko. V početku je teletu dajati te juhe 4 do 5 krat na dan po 1 liter, pozneje je pa smete dajati po 3 krat na dan in množino primerno povečajte, kUkor se Vam vidi potrebno z ozirom na to, koliko tele použije. Nekateri pridenejo v tako juho še po eno jajce (beljak in rumenjak), ki ga je pa pridati šele, ko se je juha toliko ohladila, da jajce ne zakrkne. Seveda je treba juho dobro premešati ali stepsti, da se jajčna vsebina enakomerno porazdeli.	*
Vprašanje 141. Pridelal sem 500 kg pšenice, 160 kg rži in 320 kg ječmena ter tudi kakih 200 kg ovsa, nekaj prosa in nekaj bo tudi ajde. Prideieic je bil zelo slab in sem gorenji pridelek pridelal od 200 kg pšenice, 50 kg rži, 100 kg ječmena in 90 kg ovsa, ki sem ga vsejal in navadno toliko sejem. Preživeti imam 7 oseb in polegtega imam tudi enega konja. Dobil sem sedaj od Vas potom podružnice 150 kg pšenice in mi pravijo nekateri in tudi žitni komisar, da bom moral za kupljenih 150 kg semenske pšenice oddati 150 kg svoje pšenice. Prosim
pouka, če je to res, ker mi bo žita kljub temu primanjkovalo ? (A. M. v Z.)
Odgovor: V zmislu zakona sme pridelovalec na mesec porabiti menda okoli 9 kg žita za vsako osebo, ki jo je dolžan preživljati. Polegtega mu je pustiti tudi določeno množino semena, kar pa preko tega ostane, ste dolžni oddati in čimpreje oddaste, tembolje za Vas. Iz-računajmo sedaj Vaš slučaj. Pšenice, rži in ječmena ste pridelali skupno 980 kg ter prištejemo še kupljenih 150 kg pšenice, skupno imate torej 1130 kg. Za seme potrebujete, kakor pravite, skupno teh žit 350 kg in Vam ostane še 780 kg. Za 7 oseb smete na mesec porabiti 7X9 kg = 63 kg, kar znaša za eno leto okroglo 750 kg. Ker smete od 780 kg žita porabiti 750 kg bi torej imeli oddati 30 kg žita. Ker pa ječmena ne sejete nad */2 hektara, Vam ostane za pokrmljenje, ako imate 5 glav odrasle živine in je zato od 780 kg odbiti 320 kg, ter Vam potem faktično preostane za preživljanje samo 460 kg. Manjka Vam torej za preživljanje še 290 kg žita, kar znači izpadek približno za 4 '/2 mesece, ter bi bili upravičeni zahtevati za ta čas izkaznico za moko, ako ne bi imeli ajde in prosa. Ako pa tudi to dvoje pridelate, si smete obojega pridržati potrebno množino za seme in še 290 kg za živež, preostanek pa morate vsekako oddati Zavodu za promet z žitom. Od nas prejetih 150 kg pšenice morate sejati, ker ste jo dobili le za izboljšanje semena. — Ovsa smete konju pokrmiti na leto 365 kg ter se Vam mora pustiti tudi potrebno seme. Ovsa pa itak toliko nimate, kakor bi ga smeli porabiti in ga zato ni Vam treba oddajati, ako ga armada ne bo na podlagi zakona za vojne dajatve posebej rekvirirala. Glede na pokrmljenje ječmena, pripomnimo, da se računi za 1 glavo odrasle ali velike živine 1 odrasla goved (500 kg teže) ali 2 telici, ali 5 telet, ali 5 prašičev ali 10 ovac.	*
Kmetijske novice.
Molzne krave in rekvizicija živine. C. kr. kmetijsko ministrstvo je vnovič odredilo, da je pri rekviriranju klavne živine treba molzne krave čim najbolj čuvati in se je istotako ozirati tudi na potrebo delovne živine. Spričo občutnega pomankanja maščobe in mleka naj se breje krave sploh ne odvzemajo, molznice pa le, ako dajejo tako malo mleka, da stem ne bi nastala škoda zaradi proizvajanja mleka. Namesto koristne živine je pobirati le mlado živino, ker te bo treba itak precej odprodati zaradi pomankanja krme.
Oni, ki prejemajo državne podpore, so dolžni pomagati pri poljskih delih. Ker se še vedno dogaja, da razni ljudje, ki prejemajo državne podpore, nočejo pomagati pri poljskih delih in pri pospravi letine, je odredilo c. kr. kmetijsko ministrstvo, da morajo te osebe pomagati, ako nimajo drugih zadržkov. Oni, ki se branijo pomagati kljub pozivu, naj se naznanijo žetveni komisiji, ta pa jih javi okrajnem glavarstvu. Pripomnimo da oni, ki uživajo državne podpore, teh jie izgubijo in se jim tudi ne prikrajšujejo, ako si sami kaj zaslužijo, ker to je takorekoč njihov priboljšek.
Maksimalne cene za med se letos ne bodo nastavile. To posnemamo po poročilih «Osterr. Agrar- Zei-tung«, ki omenja tozadevni brzojav Urada za prehrano ljudstva na predsestvo zveze čebelarskih društev v Pragi.
Seja glavnega odbora dne 12. marca 1917.
(Konec.)
Za nove ude so se priglasili in jih je glavni odbor sprejel, gg:
Jeraša Frančišek, posestnik pri Sv. Lenartu; Gašperin Ivan, posestnik v Zgoši; Kovačič Jožef, posestnik v Podgorjah; Babič Ana, posestnica v Črešnjevcu; Babič Ana, posestnica v Lahinji; Judnič Peter, posestnik v Obrhu; Gorše Peter, posestnik v Belčjem vrhu; Kunič Katarina ; posestnica v Knežini; Lamut Mihael, posestnik v Obrhu; Turk Ivan, posestnik na Tančigori; Koselj Frančišek, posestnik v Doslovičah; Zupan Ivan, posestnik v Doslovičah; Čop Marija, posestnica v Breznici; Medja Jakob, posestnik v Žirovnici; Pristov Marija, posestnica v Breznici; Smolej Alojzij, posestnik v Bregu; Ajdišek Frančišek, posestnik v Mladatičah; Čudovan Frančišek, posestnik v Malkovcu ; Gorenc Anton, posestnik v Škovcu; Mesojednik Mira, posestnica v Brež-niku; Debevc Jakob, posestnik v Št. Rupertu; Oblak Anton, pos. v Rakitniku; Gerlovič Martin, posestnik v Rožni dolini; Polajnar Frančiška, posestnica v Kokri; Tratnik Martin, posestnik v Št. Rupertu; Ješovnik Simon, nadučitelj v p. v Št. Rupertu; Požun Martin, posestnik v Marofu; Habjanič Anton, posestnik v Lešnici; Verzel Alojzij, organist pri Sv. Barbari v Halozah; Druck Filip, posestnik v Ovšju; Šelander Štefan, posestnik v Oberdorfu; Ein-spieler Josip, posestnik v Zgor. Vesci; Hrovatin Josip, posestnik v Plavjah; Pečavar Bogomir, posestnik v Rodinah; Agnič Ivan, posestnik v Tuševem dolu; Kastner Jurij, posestnik v Rodinah; Gregorič Josip, posestnik v Rodinah; Petrič Josip, posestnik v Radovici; Režek Marko, posestnik v Krašnjem vrhu; Bahor Ivan, posestnik v Belčivrhu; Mušič Josip, posestnik na Tanči gori; Golob Neža, posestnica v Orehku; Cepak Marija, Rižani; possstnica v Močnik Marija, posestnica v Peloni; Zega Rupert, posestnik v Ro-janu; Bembič Josip, posestnik v Marezige; Ropač Josip, posestnik v Danijelu; Kramar Janez, žel. čuvaj v Belipeči; Kbmac Janez posestnik v Koprivniku; Lakan Anton, gozdar v Belipeči; Mrak Ivan, železničar v Belipeči; Mihelič Viktor, nadučitelj v D. M. v Polju; Trilar Ivan, posestnik v Studencu; Grad Frančišek, pos. v Zgor. Kašlju; Rode Frančišek, posestnik v D. M. v Polju; Raj-gelj Frančišek, posestnik v Spod. Zadobrovi; Primar Frančišek, posestnik v Spod. Zadobrovi; Anžič Ivan, posestnik v Vevčah;
Pavčič Josip, posestnik v Sevnein; Prelogar Marija, posestnica v Griču; Pernavar Frančišek, posestnik vSevnem; Pogiajen Martin, posestnik v Sevnem; Femc Josip, posestnik v Preski; Vidgaj Marija, posestnica v Preski; Verbič Frančišek, posestnik v Kreme-njeku; Klemenčič Alojzija, posestnica v Sevnem; Černe Ivan, pos. v Sevnem; Čož Ignacij, posestnik v Ješcah; Okorn Frančišek, posestnik v Sevnem; Oven Marija, posestnica na Primskovi gori; Rven Ignacij, posestnik v Otečvrhu; Ovnik Frančišek, posestnik na Gorenjem vrhu; Gregorič Frančišek, posestnik v Gradišču; Za-dražnik Brigita, posestnica v Vinem vrhu; Rozina Mihael, posestnik v Sevnem; Rozina Frančišek, posestnik v Sevnem ; Jančar Terezija, posestnica v Sevnem; Legat Anton, posestnik v Hrašah; Cesnik Jakob, posestnik v Hrastju; Smerdel Pavel, posestnik v Petelinah ; Kalan Ivan, posestnik v Mavčičah; Ovčjak Ivan, pos. v Jami; Šušteršič Ana, posestnica v Savljah; Ribnikar Ivan, pos. v Praprotni Polici; Ropret Ivana, posestnica v Adergasu; Kne Ivan, posestnik v Adergasu; Batis Anton, posestnik v Senožetih; Vozel Anton, posestnik v Kovku; Vozel Frančiška, posestnica v Št. Lam-bertu; Železnik Ivan, posestnik v Senožetih; dr. Sajovic Ivan, veleposestnik v Kočevju; Čandek Ivan, posestnik na Premu; Dovgan Anton, posestnik v Kilovčah; Frank Anton, posestnik v Zg. Bi-tinjah; Frank Frančišek, posestnik v Čelju; Frank Anton, posest v Čelj u; Fatur Gregor, posestnik v Kilovčah; Frank Antonija, posestnica v Čelju; Frank Frančišek, posestnik v Premu; Gašperšič Frančišek, posestnik v Premu; Grahor Frančišek, posestnik v Turnu; Kirn Anton, posestnik v Čelju ; Nedoh Helena, posestnica v Premu ; Stegu Martin, posestnik v Čelju; Strle Marija, posestnica v Kilovčah ; Seles Katarina, posestnica v Zg. Bitinjah; Smrdelj Frančiška, posestnica v Zg. Bitinjah; Sabec Ivan, posestnik v Ratečevem Brdu; Tomažič Josip, posestnik v Čelju; Udovič Ivan, posestnik v Kilavčah; Urih Jakob, posestnik v Čelju; Valenčič Frančišek, posestnik v Rateč. Brdu; Vrh Marija, posestnica v Rateč. Brdu; Zadnik Franc, posestnik v Čelju; Zibert Ivan, posestnik v Rovišah« Povhe Marija, posestnica v Planini; Salce Josip, posestnik v Ko-ritnici; Zupančič Frančišek, posestnik v Mali Hubajnci; Jordan Marija, posestnica v Zavratecu; Štemberger Marijana, posestnica v Vrbovem; Kranjc Rozalija, posestnica v Mali Bukovici; Jaksetič Janez, posestnik v Trpčanah; Potepan Ivana, posestnica v Mali Bukovici; Čekado Marija, posestnica v Mali Bukovici; Logar Jakob, posestnik v Vrbovem; Hrvatin Josip, posestnik v Trpčanah; Škrlj Martin, posestnik v Klečah; Kuhar Frančiška, posestnica v Dobah; Škulj Marija, posestnica v Vrbju; Zulič Terezija, posest, v Oštrcu; Frelich Neža, posestnica v Martinem vrhu; Pegam Pavel, posestnik v Zabrekvah ; Gajgar Ivana, posestnica v Podlonku; Berce Tomaž, posestnik v Dražgošah ; Bertoncelj Lovrenc, posestnik v Selcah; Bernik Helena, posestnica v Ljušah; Šmid Gregor, pos. v Dražgošah; Habjan Ivan, posestnik v Dražgošah ; Lotrič Matevž, posestnik v Dražgošah; Semen Urban, posestnik v Selcah; Ravnikar Uršula, posestnica v Ljušah; Krek Ivana, posestnica v Selcah; Katrasnik Janez, posestnik v Jamniku; Šolar Aleš, posestnik v Češ-njici; Piciga Ivan, posestnik v Dolini; Kocjančič Ivan, posestnik v Dolini; Miška Anton, posestnik v Erzelju; Turk Friderik, pos. v Erzelju; Kobal Marija, posestnica v Erzelju; Kobal Štefanija, posestnica v Erzelju; Drachsler Josip, posestnik v Kostanjevici; Uršič Valentin, trgovec v [Kostanjevici; Božič Frančišek, posestnik v Črneči vasi; Karuza Friderik, posestnik v Erzelju; Stegovec Peter, posestnik v Erzelju; Čoha Janez, posestnik v Zapužah; Peijhan Janez, posestnik v Zapužah; Novak Alojz, pos. v Šturijah; Repič Amalija, posestnica v Šturijah; Vidmar Andrej, posestnik v Kovku; Kregar Janez, posestnik v Vrbovem; Penko Gregor, posestnik v Podstenju; Skok Anton, posestnik v Merečju; Bobek Anton, posestnik v Trnovem ; Cvetko Ivan, posestnik v Globokem; Južnik Ivan, posestnik v Gor. Hotiču; Pogačnik Franc, posestnik v Kališu; Pintar Katarina, posestnica v Podblici; Bertoncelj Franc, posestnik v Podblici; Pintar Apolonija, posestnica v Jamniku; Tolar Jernej, posestnik v Podlonku; Lotrič Tomaž, posestnik v Dražgošah; Demšar Josip, posestnik in usnjar v Češnjici; Šmid Lucija, posestnica v Podlonku ; Kržišnik Franc, posestnik v Zg. Ljušah; Hočevar Alojzij, posestnik v Pijavcih; Jordan Jernej, pos. v Marndolu; Rovinšek Janez, posestnik v Skovniku; Zeleznik Amalija, posestnica v Skovniku; Logar Janez, posestnik v Malkovcu.
Y Ljubljani.
Natisnili in založili J. Blasnik-ovi nasledniki. Vse tiskovne pravice prihranjene._
lena 40 vinarjev.
Naša Pratika prinaša tudi letos mnogo zanimivih podob. Držite se Vaše stare prijateljice Velike Pratike, ktere ste najbolj navajeni.
VELIKA
PRATIKA
.Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 90 K, na -la strani 60 K, na »/, strani 30 K, na >/« strani 15 K in na '/„ strani 8 K. Pri večjih naročilih rabat. Družabnikom 20 •/, popusta. Vsaka vrsta v „Malih naznanilih" stane 30 h.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg štev. 3.
Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir.
Blagovno poročilo.
Ljubljana, 15. oktobra. Prevzemne cene z a 1916/17 za sledeče avstrijske pridelke : Za sto kg Dr ž. zak. 219 z dne 31. julija 1917: Pšenica K 40'-. Rž K 40.—. Pira K 40'—. Ječmen za varenjeK37'—. Ječmen za krmo K37-—. Oves K36"—, pri oddaji pred 15. nov. se pribije ie 2 K pri 100 kg. Po min. nar. z dne 29.(9. 17. dri. zak. št. 391 veljajo naslednje prevzemne cene za 100 kg: koruze K 38"—, prosa K 40"—, ajde K 40 -, graha K 80-, fižola K 80"-. leče K 120'-, boba K 60 -, grašice K 100"-oziroma K 51'—, ter K35-—, zadnjega žita K 35 —, oruženih koruznih storžev KJI5-— franko mesto prevzema. Jedilni fižol in bob vseh vrst K 40'—. Fižol in bob, grahalileča za krmo K 30-. Orašica K 29—. Mak K 150-. Ogrščica K 100"-. Repič K 97.-. Suhe č e š p i j e , sto kg, Drž. zak. 290. z dne 6. sept. 1916: a) do 105 kom. K 104 —. b) 106 do 130 kom. K 100'-. c) nad 130 kom kg K 95'—. d) merkant. blago K 65"—. P o vidi K 120'-. Držav, zak. 159 z dne 10. aprila 1917: Sladne kali K 22'—. Pivovarniške tropine, posušene K 26'—. Tropine solnčnih rož, oluplj. pečk K.25-—. neoluplj. K 17-—. Tropine bučnih pečk oluplj. K 30 —, neoluplj. K 20'—. L a n e n e tropine K 25'—. Konopne tropine K 19'—. Tropine repnice K 18-—. Makove tropine K24-—. Krompirjevi izlužki posušeni K 19'— sto kil, kolodvor obratovališča, brez vreč, vštevši stroške nakladanja. Krompir 22 K od 5. sept. dalje. Drž. zak. 390/17 z dne 23. sept. Seno 23K, škupa (ržena slama) 13 K, slama od žita, graha, in grašice 11 K, fižolova.bobova, lečina, makova, repična in koruzna slama po 7 K za 100kg. Jajca. V ozemlju Ljubljane velja kos pri pridelovalcu 28, v trgovini pa 32 vinarjev, v vseh drugih delih dežele velja jajce pri pridelovalcu 20, v trgovini pa 24 vinarjev, glej ukaz c. kr. dež. predsednika z dne 7. nov. J916 št. 34.201. Moka. Pšenična moka za peko, pše-nični zdrob, pšenična debela moka (graham krušna moka) K 110-—; pšenična moka za kuho K 90'—; pšenična enotna moka K 75'-; ržena enotna moka k 47"— za 100 kg od bližnje železn. postaje mlina (brez vreč). — Ajdovamoka, bela št. 1, 82 h; temna št. 2, 58h. Koruzen zdrob 84b, koruzna moka 52h, koruzna obloda 52 h. (Odredba c. kr. dež. vlade z dne 14. maja 1916, št. 16.303) Ješprenj št. 10, 66 h; št. 9, 68h; št. 8, 75h.
Žita in moke posreduje občinam Zavod za promet z žitom ob času vojne, podružnica v Ljub-Ijavi. Gori označene prevzemne in najvišje cene objavljene so čisto neobvezno glede pravilnosti. Za semensko blago določene so primerno višje cene. Do c. kr. kmetijske družbe obrniti se je le glede tistih kmetijskih potrebščin, kterih cene so objavljene v družbenih vesteh »Kmetovalca*.
Pristni čebelni vaseh in med k?sp]j
količini trgovec Jurej Jenko, Škofja Loka in prosi tozadevnih ponudb cene in množine.	98
za navadno leto 1918,
ki ima 365 dnij.
TOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	za vojvodino kranjsko.
edino prava, starodavna BLASNIKOVA
ST N
r*- p (D —i*
2 s
01	M
n <Z. D. n
2	S
»q n>
n> — —
p <v
S
B
ID 1»
ft D
M« g *
9 o
« a 9 ©
1	v ® ^
a£ © S
3	o
n «
2	" S » ® c
» e
w	tr
P	a> X
O	o
"*	3
M*	£
3	85 p
"3
m	-t
n	fo
o. p
Poštne hranilnice račnn Štev. 828.406. Telefon štev. 185.
Ustanovljena 1882.
Kmetska posojilnica
ljubljanske okolice
rofflitr. zadruga i neomej, ww
_ • w LJUBLJANI •
v lastnem zadružnem domu na Dunajski oesti štev. 18.
Obrestuje hranilne vloge po 4,/4°/o	(2)
bras vsakega odbitka rentnega davka, katerega pladnje posojilnica sama aa vloinikt.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v »veni » Čekovnim promeivm iev jik obrestuje od dne vloge in do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog 28,000.000 kron
— Stanje rezervnih zakladov: 1,000.000 kron.	=
Kosilne stroje Mac
Cormick in „Zmaj", mlatilnice vseh vrst, čistilnice, trijerje, mline in preše za sadje in grozdje, žganjarske kotle in sploh vse poljedelske stroje priporočata (5)
Sdineider & Ueroušek
trgovina z železnino in poljedelskimi stroji
Ljubljana,
Dunajska cesta 16.
Točna in hitra postrežba!
Kupimo
sadne tropine
(od jabolk in tepk),
na željo smo tudi pripravljeni v zameno zanje dati cikorijo.
Ponudbe na
Kolinsko tovarno kavnih primesi
V Ljubljani.
Yinski kamen
suhe gobe, kumno, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in gozdne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi
(40) veletrgovina
Anton Kolenc, Celje.
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, v lastnem domu, Miklošičeva cesta št. 6, nasproti hotela ..Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po	(7)
Vloge v »Ljudski posojilnici« so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
4
l| O
4
Rezervni zakladi znašajo en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1916 okroglo 26 milijonov kron.
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih
i krone 26 vinarjev na leto.
Družbene vesti.
*	Ozimnega ječmena družba vsled transportnih težkoč ne more pravočasno dobiti. Pač pa dobi družba tekom decembra zadosti izvirnega jarega ječmena in bo došle naročbe takrat po vrsti izvrševala. Kdor izmed udov-naročnikov ne želi tega ječmena namesto ozimnega, naj to <iružbi sporoči.
*	C. kr. kmetijska družba kranjska ima za svoje ude v zalogi sledeče kmetijske potrebščine:
Apneni dušik v železopločevinastih zaklopnicah po 100 kg neto, z 18 odstotki dušika doide družbi iz Dalmacije bržkone že v kratkem. Prijave za cele zaklo-pnice po K 50'— sto kg sprejema družba že sedaj. Tudi to gnojilo je pičlo kontingentirano na dežele in ga zato družba seveda ne more izven Kranjske pošiljati. Amonijevega sulfata družba letos ne bo več dobila.
Kalijev hipermanganat, ki se ga vinogradniki letos zaradi pomanjkanja žvepla močno poslužujejo, stane pri c. kr. kmetijski družbi za ude 6 kron kg. Navodilo o porabi je podano v spisu »Bolezni na grozdju«, ki je udom proti plačilu 10 h na razpolaganje.
Žveplenokislo glino, namesto galuna, kot primes galičnemu škropivu, ima kmetijska družba v zalogi, ter jo oddaja po 70 h kilogram.
Galun po K 110'— sto kg.
M e 1 i o r, novo sredstvo proti peronospori na trtah in proti drugim glivičnim in živalskim škodljivcem na vseh rastlinah, stane kg za ude 3 K 40 vinarjev. (Glej spis »Melior« v »Kmetovalcu« št. 11. z dne 15. junija 1915.)
Salojidin (natrijev tiosulfat) proti grozdni plesnobi namesto žveplove moke, stane K 1'20 kg. Glede rabe natrijevega tiosulfata opozarjamo na spis »Sredstva proti plesnobi« v prvi štev. »Kmetovalca«.
Fenolftaleinov reagenčni popir, ki se rabi pri napravi trsnega škropiva, pola po 1 K.
Rafija (extra Majunga) po K 25'60 kg. Rafija se oddaja le v celih snopih po približno poldrug kg.
Trokarji so po 8 K komad. Požiralnikove cevi in trokarji služijo v to, da se napenjanje govedi hitro in zanesljivo odstrani.
Napajalnike za teleta iz pocinjene pločevine oddaja družba po 15 K.
Požiralnikove cevi z dvojno tkano cevko za goved z gobčnim lesom po K 29"—, z žično cevko za goved št. 3466 po K 15'—.
Mlečne cevi iz kosti, štev. 3561 po K 1'40.
Klajno apno, 38—42 °/0, precipitirano (ne žgano) ima družba zopet v zalogi in ga oddaja kg po 96 h.
Bernadotov vinomer (vinsko tehtnico) za hitro določanje alkohola v vinu mrzlim potom. Cena temu vi-nomeru je 12 K ter je denar pri naročitvi naprej poslati.
Antiavit v varstvo setev pšenice^ turščice, graha, grašice, travnih in deteljnih, vrtnih in gozdnih semen vseh vrst pred poljskimi vranami, vrabci, kokošmi, golobi, fazani itd. si je družba zopet nabavila. Osminka kile v dvanajstih litrih vode raztopljenega antiavita zadostuje za impregniranje 130 kg setve ter se razpošilja kot vzorec brez vrednosti. Glede uporabe antiavita opozarjamo na spis »Odvračanje škode po vranah« v »Kmetovalcu« št. 2. z dne 15. marca 1914. Naroča naj se pravočasno pred časom setve, t. j. približno 15. februarja ali 15. septembra. Antiavit se dobi v zaklopnicah po 1 kg za 18 K, V2 kg za K 8'50, 1/i kg za K 4'50, V8 kg za K 2'60, 50 g za K 1'40.
E p o n i t, s katerim se vzame vinu vsak zoprn okus ali duh, bodisi po gnilobi, plesnivcu, po sodu, grenkobi itd. Kg eponita stane 6 K brez poštnine in zavoja. Množine eponita po 10 dkg se pošilja za 70 vinarjev s poštnino in zavojem vred kot vzorec brez vrednosti in je denar naprej poslati.
C. kr. kmetijska družba je dala naslednja gospodarska navodila posebej ponatisniti iz .Kmetovalca'in jih oddaja po 20 h vsak komad.
9a
Denar aH znamke je treba ob naročitvi naprej poslati.
Zakaj vino črni, kaj je temu vzrok in kako se odpomore. Zakaj vino rjavi in kako se odpomore.
Rak na sadnem drevju. Gnojenje vinogradov. Kako se iz gnilega grozdja napravi dobro in stanovitno vino. Ciste drože in njih raba v kletarstvu.
Izbira ameriških trtnih podlog. Navodilo, kako je spravljati in razpošiljati namizno sadje. Kakose pravilno ravna z vinsko posodo.
Rastlina in njeno življenje. Krmljenje z oljnimi tropinami. Voluhar, kako živi ter s čim in kako se zatira. Čiščenje in precejanje vina. Bradavice pri domačih živalih. Kisli črviček.
Zeleno ali suho cepljenje trt. Resna beseda vinogradnikom ob trgatvi.
O bistvu alkoholnega vrenja
(kipenja) in o rabi čistih drož pri pridelovanju vina. Vnetje vimena ali volčič na vimenu.
Kaj je popek in kako se pravilno ravna s popkom novorojenih živali. Zavrelka.
Kako uničujemo miši in podgane.
Trtna plesnoba.
Kako se napravlja stanoviten
sadjevec.
36. Nova naredba kranjske c. kr. deželne vlade glede zvrševanja rezarstva.
38.	Vinske napake, kako se jih je ogibati in kako se popravijo, kadar so nastale.
39.	Mazanje trt z zeleno galico.
41.	Močno krmilo .ribja moka" kot pospeševalno sredstvo za rast in pitanje prašičev.
42.	Kržljavost ali okrnjenost trt.
43.	Dolžnost vzdrževanja ograj v obrambo kulturnih zemljišč pred škodo po živini, ki se pase.
44.	Napenjanje govedi.
45.	Kaj je presnavljanje v živalskem telesu?
46.	Kaj so bradavice (gobe) in kako jih odpravimo?
47.	Diamalt, dober pripomoček pri peki.
48.	Kožni izpuščaji pri prašičih.
49.	Bolezni na grozdju.
50.	Izdelovanje mila za dom.
51.	Zdravljenje kužnih bolezni s cepljenjem.
52.	Sredstva proti trtni plesnobi.
53.	Kteri način zelenega cepljenja trt je najbolj priporočljiv.
54.	Nove zakonske določbe o sporih pri kupčiji z živino.
55.	Konserviranje sadja brez sladkorja.
56.	Kako živi žitni molj in kako se pokončuje.
57.	Snetjavost pri žitu.
ase
Kmetovalci!
Ena poglavitnih vojnih dolžnosti za vsakega kmetovalca v zaledju je, da sedaj kolikor mogoče veliko pridela. Da ,pa doseže kar najboljše žetve in dobre kakovosti, v to je gnojenje s kalijem:
ijnitom ali kalijevo soljo
Kalijeva solna gnojila šele izkoriščajo v zemlji se nahajajoče dušičnate in fosforove snovi.
Priporočati je, da si jih vsak pravočasno priskrbi.
Na j oh je vzeti za srednje gnojenje 300% kajnita (jeseni ali zgodaj spomladi) ali 100 kg 40 ®/o kalijeve soli (za spomladno gnojenje). Cene in pogoje poizvedeti je pri vseh kmetijskih družbah in trgovcih z umetnimi gnojili. Pojasnila o uporabi vseh umetnih gnojil daje zastonj
Landwirtsch. Auskunftsstelle des Kalisyndikats
Wien, 1, Schauflergasse 6.
ali pa
Franc Mulec v Gradcu
(Graz) Felii Dahnplatz 6.

/
Mala naznanila.
Za vsako besedo je naprej plačati 6 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Vsak ud c. kr. kmetijske družbe more na leto brezplačno prijaviti eno štirlvrstno objavo, tičoco se gospodarskega prometa. Upravništvo ne prevzame posredovanja.
Tli HI ptnc tipaj« R. Luckmann.
I UUI IDIUO prej 1. Le UM nasl. t Ljubljani na Martinovi (Ahacljevi) cesti 10 po najvišjih cenah raznovrstna zeliftča, suho cvetje (suhe rože), lipovo cvetje, korenine, lubje in semena. Kdor si hoče s pridnim nabiranjem zagotoviti dober zaslužek, naj zahteva pojasnila pri imenovani tvrdki.	80
f.rhplp tudi v A.—Ž. panjih, med in itoaek IUSUbIb, kupuje I. N. Babnik, Dravlje, p. St. Vid pri Ljubljani._151
MpHlI iztočnega, garantirano pristno čebeine-iiluUU ga, kupi vetjo množino in prosi tozadevnih ponudb s ceno Franc Oblak, Sv. Gregor, pošta Orntnek, Dolenjsko._166
aH pa že očiščenega kupi A. Sušnik, Ljubljana Za-167
Medu v satovju
loška c. 21.
Panilno bntlio od 50-400 l vsebine, tudi po-rarilllt tlUUJIS cinjene, decimalne tehtnice, mlatilnice, vrtne mline za čistenje mlačenega žita v treh velikostih, kot so na Koroškem navadni, dalje geplje transmisije itd. priporoča in razpošilja J. Božič v Dolini, pošta Grafenstein, Koroško. 186
Decimalna tehtnica
županu v Sadražici.	200
letom ali po teletu. M. Ropret, Bohinjska Bela.
201
r nticbi noe istrijanski brak, bel z rumenimi IlUVani ptja, ušesi, l</t leta star, dober gonjač, se proda, lakob Koncilija, Soteska št. 14., p. Straža.
202
lepega, močnega, dve leti starega imam _ B| naprodaj. Marija Trampuš, posestnica na Seničici pri Medvodah.	203
Unnionniri I Radi pomankanja krme in odsot-nUIIJErCJul! nosti moških se proda 19 mesecev star žrebec Cena zmerna. Marija Pokom, Zab-nica. št. 44, p. Škofjaloka.	204
Plemenskega biha,
mesecev starega kupi Janez Znidaršič, Podcerkev št. 3., Stari trg pri Rakeku.	205
rmiliann tnnin dveletno, zelo močno 100 kom-LEpijEnD TF5JB, 50 kron, enoletno, 100 kom-45 kron, šmarnica necepljena 100 kom. 30 kron, prodaja Anto« Slodnjak, trtničar, pošta Završlnci pri Ptuju, Štajersko.	206
Naprodaj imam lepa drevesca
češnje, jabolkove in hruškove i pritlikavce vseh dobrih vrst. Jesensko presajenje se prične meseca oktobra Naroči se lahko pismeno ali ustmeno pri Jakobu Pintar, sadjerejcu pri Sv. Tomažu, pošta Škofjaloka, Gorenjsko.	207
Pet živali naprodaj blV\,kr£Xi iv,
pomankanja krme. Natančneje podatke pri Ivanu Potočnik, Dobračevo, p. Žiri.	208
Divji hostanj m želod
kupuje
Deželno mesto za krmila
ki išče zato nakupovalcev po deželi.
Nakupovalec ima prevzeti divji kostanj in želod v zrelem in suhem stanju, ga na svojo nevarnost shraniti in varovati pred vsako pokvaro, dokler ga Deželno mesto za krmila ne prevzame. Imeti mora pripravne, zračne in suhe prostore za shrambo. Nakupovalec mora voditi natančne zapiske o prevzetih množinah in plačanih cenah, kateri zapiski morajo biti na vpogled Deželnemu mestu za krmila in Centrali za krmila.
Divji kostanj v popolnoma suhem, zrelem in zdravem stanju se plačuje po 30 K 100 kg, premalo suho blago primeroma nižje. Želod se plačuje tudi v popolnoma suhem stanju po 70 K 100 kg< nesuh primeroma nižje. Kostanj in želod se ne sme klatiti, ampak le dozorela po tleh nabirati. Kostanj in želod prevzame po potrebi Deželno mesto za krmila na bližnji postaji in ga plačuje, naloženega v vagone, kostanj po 35 K in želod po 75 K 100 kg
Nakupovalci naj se priglase do 30. oktobra pri	(50)
Deželnem mestu za krmila v Ljubljani
Turjaški trg št. 3, I. nadstropje. |
Kmetijsko društvo v Vipavi
išče
spretnega sodarja :: inhletarja ::
v eni osebi za takojšni nastop službe. Ponudbe s spričevali je vposlati omenjenemu društvu. (48)
Nahup gozdne rese.
Deželno mesto za krmila kupuje
reso (vresje)
in plačuje 100 kg po 10 K.
Resa mora biti rezana od tal, da ni preveč lesnata in vezana v šope (butarce), da se lahko naklada; dalje mora biti suha in očiščena peska in prsti.	(49)
Nakupovalci, ki želijo reso prevzemati in dobaviti na bližnji železnični postaji, naj se priglasijo pri Deželnemu mestu za krmila v Ljubljani, Turjaški trg št. 3, kjer dobe vsa potrebna pojasnila.
Gospodarska zveza v Ljubljani
Dunajska cesta — Bavarski dvor.
(3)
Oeliha zalogo vsakovrstnih poljedeljshih strojev
iz naJslavifejSih avstrijskih tovarn.
Zastopstvo zo parne kotle znanih tiornic „8Et5l8".
Trtne škropilnice --
Korona, Mars, Hero, Leda, Danubia.
Stroj za beljenje in škropilnica za sadno drevje
za|beUenje z apnenlm beležem, karbolinejem itd.
prodaja po najnižjih tvorniSklh cenah	(10)
IG. HELLER, II8, SchrotzbergstrassB 1.