ZA IZBOLJŠANJE LISTA Nttn Tak. M 'VliiNiril^alii Vaa h* bvtto- GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. ★ CHATHJE OPOZARJAMO, da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam bosta mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poškilim j o. TELEPHONE: CHelsea 3--1242 entered ma Seeeod CUm .Matter September 21st, 1903 at the Feet Office M New York. N. Odder Act ef Congvtae el March 3rd, 1879 ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 282. — Stev. 282. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 6, 1938- -TOREK, 6. DECEMBRA, 1938 * Volume XLVI. — Letnik XLVI. HRVATJE SE BODO VZTRAJNO BORIU ZA AVTONOMIJO VLADIMIR MAČEK ZATRJUJE, DA JE STOJADINOVIČEVA STRANKA BREZ ČVRSTE IN ZDRAVE PODLAGE Dr. Vladimir Maček zahteva brezpogojno avtonomijo za Hrvatjsko. — Ne glede na izid volitev se hrvatski poslanci ne bodo udeleževali sej v narodni »kugaščm. — Napačne demokracije umirajo. ZAGREB, Jugoslavija, 5. decembra. — Dr. Vladimir Maček, voditelj hrvatske kmetske stranke in načelnik opozicijske koalicije, čije namen je pri volitvah v nedeljo strmoglaviti ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinoviča, je rekel nčkem časnikarskemu poročevalcu, da se 'bodo Hrvatje že dalje borili za popolno avtonomijo, ne glede na to, kakšen izid bodo imele volitve. Toda Hrvatje svojih izvoljenih poslancev ne bodo poslali v narodno skupščino, dokler ni postavljena nova jugoslovanska ustava. Dr. Maček, ki je govoril hrvatsko po tolmaču, je povdarjal, da je potrebna popolna avtonomija v notranjih zadevah Hrvatske in da sedanjega položaja na Cehoslovaškem ni treba jemati za zgled. Kar se tiče Cehoslovaške," je rekel dr. Maček, "je za mene zelo težko dati določno mnenje, kajti še nič ni bilo jasno določeno. Po poročilih, ki jih prejemam, so še vedno nasprotja v mišljenju med Cehi in Slovaki. "'Najboljši model pa bi bilo razmerje med Avstrijo in Madžarsko pod dvojno monarhijo pred svetovno vojno. Imeti želimo dve državi, srbsko in hrvatsko, in sicer notranje, tako da bi imeli skupno samo vnanje zadeve, carino in narodno obram-l>o. Obe državi pa bi imeli posebej notranjo policijsko silo in parlament. Delegacije obeh parlamentov bi se mogle sestajati, da razpravljajo o skupnih zadevah naroda. Bo pa tudi narodni kabinet, sestavljen iz zastopnikov vsake notranje vlade in bi obravnaval skupne zadeve, kot so n. pr. vnanje zadeve. "Druge narodne skupine, kot Slovenci, Črnogorci, Macedonci in Madžari v Vojvodini, morajo o tem vprašanju sami odločiti. "StojadinoviČeva stranka, Jugoslovanska radikalna zveza, je umeten stvor in vsled t ega se ž njo ni mogoče pogajati, ker nima zdrave podlage. — Stojadinovič govori o sporazumu s Hrvati samo zaradi volilne kampanje. "'Hrvatje ne bodo šli v narodno skupščino ako zmagamo, ali pa podležemo II. decembra. Zahtevamo novo ustavo in če bi bil knez Pavle dovolj dalekoviden, bi dovolil svofcodne volitve za ustavno narodno skupščino ter bi odstranil vse sedanje zmešnjave. Za to sem kneza Pavleta že mnogokrat prosil in nazadnje jeseni. Vsakikat, kadar pem bil v avdijenci pri njem, sem rekel, da mora biti sedanja diktatorska vlada odpravljena." Dr. Maček se je posmehoval zatrdilu ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, da bodo letošnje volitve na svobodni in liberalni podlagi. "Najboljši dokaz, da volitve ne bodo na liberalni podlagi," je nadaljeval, "je vest, ki sem jo ravnokar prpjel iz Primosetena v Dalmaciji, da so o-rožniki ubili pet ljudi, ki so mirno šli domov s shoda. Ravnokar sem tudi prejel poročilo z Srema blizu Beograda, da je bilo aretiranih več kandidatov opozicije, četudi postava določa, da 1 5 dni ped volitvami ne sme nikdo biti aretiran iz političnih razlogov. "Za svojo avtonomijo se bomo borili z vsemi sredstvi, ki so nam na razpolago in bomo z borbo nadaljevali, dokler ne zmagamo. "Prav rad bi videl povečan angleški in francoski vpliv na Balkanu, toda Jugoslavija bo navezana Demonstracije proti Lahom v Tunisu VLADA SKUŠA PREPREČITI VELIK ŠTRAJK V Franciji prete s stavko vsi mornariški delavci. Bivši mornariški mini-ster je odpotoval v Ha« vre. PARIZ, Francija, 3. dec. — Francoska vlada je poslala v Havre bivšega mornariškega ministra Leona Mevera z naro-, čilom, naj skuša poravnati stavko tamkajšnjih mornariških delavcev. Francoska linija je odpustila iz službe 1200 mornarjev in delavcev, vsled česar so vsi francoski mornariški delavci za pretil i s stavko. Francoski delavski voditelj Jouhaux je ministrskemu predsedniku Daladieru odločno povedal, da delavstvo ne bo trpelo njegovih nasilnih odredb. V Pariz so prišli iz Havre zastopniki 6000 štrajkarjev ter se posvetovali z voditelji Delavske konfederacije. PARIZ, Francija, 5. dec. — Mornarji Francoske parobrc-dne družbe se ne zmenijo za vladne odredbe in nadaljujejo Bvojo stavko, ker je bilo 60 nj: hovih tovarišev odslovljenih. Navzlic teaiu, da jih je vlada postavila pod vojaško oblast, je ostalo na stavki 1500 pristaniških delavcev in 1500 mornarjev parnika Norman-die. V stavki je tudi 2000 mornarjev na parnikih Paris in lie de France. Vse mornarje je odpustila Francoska parobrodna družba na odredbo mornariškega ministra Louisa de Chappede-laine. Normandie je imela odpeljati iz Havre v soboto. Stavka mornarjev se je pričela, ko je bilo odslovljenih 60 mornarjev, ki so se udeležili splošne stavke v sredo. Stavkarji so sklenili, da pošljejo v Pariz delegacijo, da razpravlja o položaju z delavsko konfederacijo. Industrij9iki položaj po celi deželi pa je tekom tedna bil le malo izpremenjen. POZDRAVI ZA NEWY0RŠK0 RAZSTAVO Zastopniki sedem na j-stih narodov bodo pozdravili svetovno razstavo. — V imenu Jugoslavije b o govoril knez Pavle. Z Novim letom se bodo pričeli pozdravi 17 narodov za veliko svetovno razstavo v New Yorku. Vladarji in državnik: raznih držav bodo poslali svoje pozdrave, katere bo slišati vsako nedeljo od 1.30 do 2 popoldne po postajali WEAF, WABC in WOR. Razvrstitev teh pozdravov je naslednja: Francija 1. januarja; govoril bo predsednik Albert Le-brun; 8. januarja Irska; 15, januarja Danska, govoril bo kralj Kristjan; 22. januarja Holand^ka; govorila bo kraljica Viljetnina; 29. januarja Rusija; 5. februarja Kanada; 12 februarja Romunska, govoril bo kralj Karol. 19. februarja Norveška, govori kralj Haakon; 26. februarja, Belgija, govori kralj Leopold; 5. marca Jugoslavija, govori reg ent knez Pavle; 12._marca Italija, govori kralj Viktor Emanuel; 19. marca Madžarska; 26. mar ca Poljska; 2. aprila Japonska; 9. aprila iŠvedska; 16. a-prila Brazilija ^in 23. aprila Anglija. Razstava bo otvorjena v nedeljo 30. aprila in bodo govorili ameriški državniki, ki bodo v svojih govorih poslali svoje pozdrave 62. državam, ki bodo zastopane na razstavi. NOV AMERIŠKI PARNIK United States Lines bodo zgradile zastavno ladjo, ki bo največja, kar jih je bilo kdaj zgrajenih v Ameriki. Imenovala se bo "America" ter bo imela 30,000 ton. Stroški so preračunani na $15,759,000. Leta 1940 bo nastopila svojo prvo vožnjo. ZASTOPNIKI SUDETSHH NEMCEV V RAJHSTAGU REIOHENBERG, Nemčija, 5. dec. — V sudetskem ozemlju je bilo izvoljenih danes 35 po- slancev, ki bodo zastopali su-detske Nemoe v rajhstagu. Vsi so vneti Hitlerjevi pristaši. ria Nemčijo, ako na njo pozabijo evropske demokracije. Ce se Anglija in Francija ne boste zmenili za nas, tedaj bomo prav gotpvo v nemškem političnem in gospodarskem krogu. Demokracij a ni mrtva, samo naspačne demokracije umirajo Prave demokracije, kot so Anglija, Danska, Švedska in Švica, žive in bodo živele, ker niso napačne. Glede Francije pa je težko povedati, kaj se tam dogaja. \/ tem oziru ne maram izraziti svojega mnenja, toda upam, da bo Francija ostala demokratska. In Jugoslavija? No, v njej ni bilo nikdar demokracije, zaradi tega tudi ne more razpasti.** t NAPETOST MED ITALIJO IN FRANCIJO Ce prej ne, se bo spomladi pojavila resna kriza. Nemčija bo najbrž podpirala Francijo v njenem sporu z Italijo. PARIZ, Francija, 5. dec.— Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da se bo pojavila do spomladi resna kriza med Italijo in Francijo. Že sedaj je napetost tako velika, da se splošno govori o neizogibni vojni. Italija bo najbrž zahtevala zase otok Korziko ter francosko provinco Tunizijo v Afriki. Prejšnji teden so poslanci v italijanski poslanski zbornici kričali, da sta Korzika in Tu-nija italijanska lastnina in da nima Francija (io tega ozemlja nobene pravice. — Kriza se bo pojavila zaradi ozemlja -o*b Sredozem skem morju, — je rekel neki vladni uradnik. To se bo zgodilo spomladi. Bivši ministrski predsednik Joseph Caillaux, ki velja za enega* najvplivnejših francoskih državnikov, je dejal: — Svetovna javnost mora razumeti, da se ;bomo borili za našo državo do zadnje kaplje krvi. To, kar imamo, smo si priborili s krvjo, žrtvami in z denarjem. — V Italiji je završalo, in v Italiji so se pojavile zahteve po naši zemlji, ko je bila Francija pred generalnim štrajkorn. Toda če bi Italijani vedeli, kako se bo generalni štrajk končal, bi v italijanski poslanski zbornidi ne bila izgovorjene take zahteve. Ako bo nastal med Italijo in Francijo resen spor, bo Nemčija potegnila s Francijo, ne pa z Italijo. V Ajaccio, glavnem mesti Korzike, so se vršile velike protiitalijanske demonstracije: Demonstrantje so kričali: — Proč z ^Mussolinijem! Proč z Italijo! Mi živimo z Francijo in smo pripravljeni za Francijo umreti! EDEN NA POTU V AMERIKO DEMONSTRANTI SO SE BORILI S POLICIJO IN RAZBIJALI OKNA TUNIS, Tunisia, 5. decembra.—V Tunizu, glavne mmestu francoskega Tuniza, je proti Italiji demonstriralo 500 francoskih naseljecev in prišlo je do velikih izgredov in prelivanja krvi. ZA VLADNEGA URADMA SE JE IZDAJAL BUFFALO, N. Y, 3. dec. — Tukaj so aretirali 38 letnega Williama Bakerja, ki se je izdajal za uradnika zvezne vlade, dočim v resnici ni bil še nikdar v vladni službi. Sodnik mu je prisodil od 1 do 5 let ječe. MLADA ŽENA ŽRTEV MORILCA PITTSBURGH, Pa., 3. dec. — Ko so šli davi delavci na delo, so našli na praznem lotu truplo 281etne Mildred Pakush. Pozneje je coroner dognal, da je bila posiljena. Na truplu je bilo nad 50 vbod l ja je v in vgri-zov. BOMBARDIRANJE BARCELONE Policija je napravila red šole po mnogih spopadih, v katerih je bilo ranjenih neznano število demonstrantov. Demonstranti so v neko italijansko knjigarno vdrli sko/i okno. Knjige in časopise so zmetali na ulico, kjer so jih demonstranti raztrgali. V italijanskem turističnem uradu so razbili šipe na oknih. Demonstranti so vdrli tudi v urad italijanske parobro-dne družbe in v uredništvo lista Fascista Unione. Tekom demonstracij je bilo aretiranih 15 oseb. Demonstracije so se pričele le z malo ljudi, toda postajale se vedno večje in slednjič so demonstranti v dolgih vrstab 'korakali pc» mestu. Med demonstranti je bilo največ Francozov, Korzičanov in Tunizijcev; Arabci so hoteli .prirediti velike demonstracije pred italijanskim konzulatom, toda oblasti so jim odsvetovale. Po ulicah je i*ilo slišati klice "Živeia Francija!" in "D HKNDAVE, Francija, 4. de- n z Italijo!" Močna policijska 111 hro M n nt ^»»-i « U« ! * v • _ > ^ cembra. — Fašistični bombni ki skoro vsak dan napadajo Barcelono, toda protizračni topovi so jih vedno odgnali, prodno so mogli napraviti kako škodo. Vojaški položaj je neizpre-menjen. Vse fronte počivajo. MASARYKOV SIN BO OBISKAL AMERIKO straža je preprečila naskok na italijanski konzulat. Vse italijanske napise razbili in raztrgali. Demonstracije so pričeli navzlic strogi prepovedi oblasti. AJAOCIO, Korzika, 5. dec. — S klici 44Živela Francija!" in "Ubijte Mussolinija" je 30,000 Korzičanov obkolilo i-talijanski konzulat in so protestirali proti Italiji, ki zahteva za sebe Korziko, rojstni kraj cesarja Napoleona. Demonstranti so na več krajih prebili policijski kordon. Mnogo oseb je bilo ranjenih. LONDON, Anglija, 4. dec. — Zaradi stavke mornarjev na {parniku Normandie, se je bivši angleški vnanji minister Anthony Eden s svojo ženo in svojim spremstvom odpeljal iz Southapaptona s parnikom A-quitania. Zato bo prišel v New York, mesto v četrtek, v petek dopoldne. * Istega dne bo govoril na kongresu ameriška industrije v New Yorku v hotelu Waldorf Astoria. Mogoče pa je, da bo Edena za časa njegovega bivanja v Zdr. državah ministrski predsednik Chamberlain imenoval za poslanika v Washington)!. VOJVODINJA NAJ NOSI VOL NENE NOGAVICE SYDNEY, Avstralija, 4. de žensk bo pozvala vojvodinjo iz Kenta, ženo novega avstral skega governerja, naj nosi volnene nogavice. Governerjeva žena se zna baje med Angležinjami najbolj elegantno oblačiti. Če bo v pošte vala poziv avstralskih žensk ali ne, se seveda ne ve. Avstralke poudarjajo, da je volna poglavitna industrija Avstralije. LONDON, Anglija, 5. dec.— Jon Masarvk, čehoslovaški poslanik v Londonu ter sin prvega predsednika Čehoslovaške, bo 1. januarja resigniral. Nato bo obiskal Združene države, kjer ima več sorodnikov ter se .Demonstranti pa niso skušali slednjič zastalno naselil v An-[ vdreti v italijanski konzulat, gliji. V svojo domovino se ne ki se nahaja izven mesta. bo več vrnil. ■ I Af .. , . , Množica je skozi dve uri s psovkami obmetavala italijanskega konzula. Množica se je nato razšla, policija pa je za-stražila konzulat. ______BL, ________^ __ ... iMed korakanjem po ulicah eembra. — Zveza avstralski u so demonstranti razbili več o- ken na italijanskih trgovinah. Demonstracije »pa so se vršile tudi na mnogih drugih krajih otoka. Po mestih so imeli zborovanja, na katerih so sprejeli resolucije, ki zahtevajo, da Korzika ostane pod Francijo. Neka resolucija pravi: "Ponosni smo, da so se naši predniki borili za svojo svobodo ter izjavljamo, da Korzika ni bila pikdar italijanska, temveč samo francoska. Zato izjavljamo, da na našem otoku ne bo ni-fcdar druga zastava kot "francoska." ^lllM!lM1,,Hl||hi|ll"'l(|»|h|{|HII^|.|!||!llll|| ....................................................... Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dnevnik v Amerik. "G EX g HXBjOFBA"—NewYoxS — ■.....I.........————i- ■-'- ■ I "GLAS NARODA" fvoia or Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corpora tloa) Fmak Pro-Meat J. Lupaba, Sec. Pto<* bnBini— «* corporation ud tddraoei of above officer«: 214 WK8T 18tk HTSfiKT NEW YORK, N. li. i 45th Year laauBD mvmsLT DAT HXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Adrertiaemeat cn Agreen.6ot Za celo ifcto velja Ust lu Kanads ...... m Ajseriko Za New York sa celo leto . . $7 0u Za uol leta - as rit pol teta ........ Za četrt leU........ ........f3/lU • • ...... |UK! Zh loosematvo aa celo leto .. »7..«U Za pol leta ................$3.60 Subscription Yearly -OLA8 NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZKMfil NEDEU 'N PRAZNIKOV iiUfi NARODA-, XI« WEST Itlfc STREET, NEW YORK. N 1 TELEPHONE: CBdan X—\ZAZ IS ^ .^viy^, *, M**mnmil *> PrloMujeJo. Denar u naro&Uno Ito JEET^ POalUat, » """V 0rder Prl "I^emembi kraje naro*- TUDI ZDRU2ENE DR2AVE V K v ropi jo hilo do zadnjega š<* nekaj držav, ki so zasledovale politiko miru in sprave ter so smatrale oboroževanje za nekaj nesmiselnega in nepotrebnega. To svojo politiko so pa morale opustiti, kajti v>h,u miroljubnim državam preti n-im nevarnost od fašističnih diktatur. SIieno je z Združenimi e tam- dne januarja, se bo pečul s predlogami glede o jačenja jnaiei iske vojne sile na kopnem, na morju in v zraku. V zvezi s tem je treba poudariti, da nima Amerika nobenih osvojevalnib namenov, kot jih imata v Evropi naprimer Xemeija in Italija. Združene države se bodo oborožile le v obrambne svrlie, kot je naprimer tudi Sovjetska unija le v o-'brambne s vrhe -del z vilami najprej 10-letnega Pavla, ki je takoj izdihnil, poleni je pa navalil na 12-letnega Dragoslava in mu iprebodel z vilami trebuh, da je tudi izdihnil. Smrtno je ranil še 16-let-no Mirjano in 6-letno Paunko. Končno je zažgal /damo pri hiši in pobegnil. Sosedje so pa požar pravočasno pogasili. Podivjani Milorad je presedel že S let v ječi, ker je hotel ubiti svojega soseda. Orožniki so našli zločinca na'polju napol mrtvega. V roki jo držal britev, katero si je bil prerezal vnvt. Bil je. že v agoniji. V ozadju zhčina je njiva, zaradi "katero sta bila brata sprta. Zena umorila moža in soseda. V Kuli pri Novem Sadu je neka ženska te dni zagrešila > t rasen zločin. Kmet Rado Krajec se je spri s svojo sosedo Tlono Kii-manovo. Med prepi-1 oni je Kirmanova pograbila sekiro, ga dvakrat usekala po glavi ter ga tako nevarno ranila, da je v novosadski bolnišnici umrl. To nr prvi umor te nasilne ženske. Kirmanova je namreč leta 1934 prav tako nbila svojega moža, toda ker je imela tri male otroke, je bila ohsojenn samo na dve leti ječe. Bila pa je izpuščena že otrokom. Na materine klice je ^kočila^Savka iz postelje in se jela ruvati z zločincem. Le-ta je -pa potegnil nož in ji prerezal na stegnu. Potem je napadel z nožun mater in jo 6-krat zabodel. Končno je ranil še ma- po 14 mesecih iz zapora. Leta |0 Trifko, potem Vpa ipobegnH 1937 pa je svojega priležnika I skozi okno. Savka je izkrvavela v navalu j* ze polila z raztopino sode, in ga nevarno ranila. To-gotno žensko, ki je sedaj ubila soseda zaradi malenkosti, so dali za zapahe. V /smrt zaradi trdovrat-nosti staršev. Najbogatejša rodbina hanaš-kega mesta Mokri na je rodbina Milana Nova'ka. Novak je imel 24-letno hčerko Nino, ki je bila za ljubi ju a v nadzornika železniške proge Radovana Hudiča. Hotela sta se poročiti, toda Nenini starši s tem niso bili zadovoljni. Zato je dekle sklenilo pobegniti od staršev in poročiti se skrivaj. To je tudi storila. S svojim izvoljencem ie hotela oditi k njegovim staršem po blagoslov. Ko sta prišla pred hišo. ie pa prišel mimo nevestin oče. Šel je mimo. ne da in umrla, njena mati pa leži težko ranjena v bolnišnici. ŽENA — VRAG. Portugalska TM>licija je «h1-kiiia afero z umorom, ki spominja na zločine Marije Bec-kerjeve, zastrupijevalke iz Lie-gea. V ulici Faures sta imela zakonca Oonrenaujeva majhno točilnico, ki so jo ljudje mnogo posečali. Lastnik Jean Court milu je 'bil -4-0 let star, njegova žena Elizabeta pa .'»4 letna. Zakon, v katerem sta se rodila dva otroka, ni bil posebno »srečen. Pnfti konerz oktobra je Jean Conrenau nenadno umrl. Zdravnik, ki je opravil mrtvaški pregled, ni ugotovil nič posebnega in je odredil pokop. Nekoliko dni pozneje je pre- Peter • • • • Zgaga Maznanilo ~ * - v Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1939 izide sredi decembra meseca. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar bc posebno dobrodošel tistim, ki nameravajo prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v New Yorku, ker mu bo dodana v prilogi panorama svetovne razstave v New Yorku. Vseboval bo tudi natančen zemljevid mesta New Yorka. Označeni bodol . ' . . . . ,. . . .. . , 'drugem. Kdo bi vedno o poli- vse zanimivosti mesta, kot: mu- • ■« »nvt™ :t,kl govoril... Po volilnom dnevu sta se srečala prijatelja na blatni ee »ti. Deževalo je curkoma in vlekel je oster severni veter. — Ali ni to svinjarija 1 — je (reke I prvi drugemu. — Ah, -pomeniva se o čem bi se ozrl na hčer. To je oh- hordeauški policijski ravna-čiitliivo Nino tako razblinilo, j tf '.i anonimno pismo, ki mu je da ie odhitela v očetovo hišo,;sporočajo, da Conrenau vendar- le oriniteia snela s »stene lovsko nw:ko in «e i' čez nekaj nr Sin ubil očeta. nili so, da jo je pobrala akutna* srčna s labost. V resnici je bi-} la ipa stvar dingačna. Elizabe-j ta, ki je bila tedaj št- neporoče-i ,, , c • i -i i • i -i i unor« na, .se je bila zaljubila v nekega'. - je e ni umrl naravne smrti. 2e-u strel i la v glavo. V silnih mu ' n;i spravila s poti s r»o- kah i«- z neka i nr Izdihnila.11101"-!0 svojega ljubimca. Eli- jzjrbeto so nato stroiro zaslišali. Sprva se je .obnašala kot žalujoča vdova, ko j»a ie morala od-V vasi Tovariščevo v Bački govai iati na čedalje težja in je kmet Vai*a Antie sporočil o- neprijetna vprašanja, je na-orožnikom, da se je njegov SO- zadnje priznala, da je s--o|eua idrii oče Miliš obesil. Orožniki moža na nasvet nekega Camou-pa so kmalu dognali, da je'sin ja, ki stanuje v isti hiši, za- obesil očeta in zato so sina za- j strupi la. Pi tem ni kazala no-! luati prepovedala" v^top "v"lnVo, pri«. Oee j n sin se nista razu-i benega po-Hbnega kesa. Ko so so jf, "hotela hči maščevati Ha- . ( amouja aretirali so ugotovili naslednje podrobnosti: Camou in Elizabeta sta že po prvem srečanju ugajala drug j . r/ . , ................'""■» (jiiiiKTOiu ftn ditugeniiu. /ena je svojega mo-|materi v več rlozah, dokler ni za pogostoma nagovarjala, naj stara žena po desetih dneh bi se ločila, da bi mogla mimo živeti s Camoujem, toda mofž ni hotel o tem ničt^ar slišati. TiJiko sta Elizabeta in Camou žeji, cerkve, gledališča, parki, i itd. Ta zemljevid je tiskan v j več barvah. Cena koledarja. Človek se nikoli ne čudi te ostane ista kot prejšnja leta: mi,» ne zna tega, kar zna 50 centov. Poštnina plačana. 'Irngi, pač pa strmi nad nežna Zaradi stroškov za takovrstno »jem drugega, ki ne zna tega, delo smo bili primorani tiska- zna on. ti samo omejeno število. Zato- i rej ga naročite še danes. - j Krjž ^ ,v hm| .|ovpk ^ in Naročite ga lahko pri zastopal- L. „e zna opraviti najnava<1. k.h tega hsta, ah pa nara/.|nejsi|l j'*1 klicala plumbarja. ., „ i .. t- -rJ .. ' "i Dolgo časa je ni bilo. nen zlocm na vwti. A Beliriu; ^ . • ... . zr> ,< i - .Končno je pa prišla m mu re na juKnem Fraiituiskiim kjer je prej živela, je njena mati isto tako nenadno umrla. Me- njegovo nenadno smrt. Pofioija pa je ugotovi ima Conrenau jeva še en neke [maroškega vojaka in ker mu je — Si že utrujen, revež, kaj ne? No, zdaj ti pa ni potreba eč tiščati. — Torej je prišel pluuibar? — Ne, plumbar pravi, da ue priti, toda v podstrešju začelo goreti. Zločin iz seksualnih nagibov. N' davno ji bil storjen v Al-pašinem mestu pri Sarajevu krvav zločin iz seksualnih nagibov. V !i*fšo vdove Marije Sučur je udri neznanec, in jel vdovi vsiljevati svojo ljubezen. Vdova *e mu je uprla. Toda neznanec jo je dejanski napadel. Z materjo je spala 8-letna hčerka Trifka, na drugi postelji pa mou, kakor se je imenoval vo- Naša veličina ni v tem, nikoli ne pademo, temveč da v jak, ji je nekega dne izročil za-i. , ... , , -- i. ? .4. 1- . , .tem, da se vedno dvignemo, ka aojcek digitamna in zverinska!. , , ur; ^1.1,... * * jdarkoli pademo, lici nj oklevala, primešati ga 1 Svoboda je nekaj, kar si 1110-priboriti vgli ono matematično in strogo določenega trajanja je zapiral razgled. Tudi ^la.l skrajno mejo, da so še zado- zaloge. Vsaka prošnja za večji se je o«*l»šal bolj in bolj. Nihče stovali za prehrano in da so, kos bi bila -zaman in tudi pre- mi ni ponudil jesti. Vedno hkrati jamčili, da. bo mati s jx^na. Rezanje kruha ji je šlo (bolj mi je šlo na jok. Vrhu kruhom izhajala do nove peke j tako spretno in hitro izpod rok, | vsega me je še solnce pokoče ta pa je l>iln vedno na strogo da sem v trenutku, ko sem se / petjih popoldne. Ko j0jmitkov unedel vse njene neiz-iti na kosila. Platno kakor 'prosne mere in red. Pred dnevi so našli v nekem budimpecštanslkem parku nezavestno preprosto oblečeno sta-i*t.jšo ženo. Spravili so jo v bolnišnico, 'kjer so ugotovili, da se je bila zastrupila". Iz papirjev, ki so jih našli ipri njej, je meta yda ostane Marija še na-j dalje kot služkinja v njegovi hiši. Otroka je arhitekt adop- bilo razvidno, da gre za 52-let- j tiral — pripovedoval je povsod no služkinjo Marijo Jancsoje- J da je otrok sin neke njegove vo. Pri njej so našli tudi pis- |omo stanovali preden sme. se preselili v Vevče. Kamnarjevi gospo-ei pa smo joobstopili in čakali,"dje, pa tudi dekle in oba hlap-kdaj 1k) z, loparjem spodnesla,ca, Peter in Franc, so me imeli loparjem jemala čudovito dehteče vroče hlebce iz peči, otro mati hlelxVk, ki ga je zgnetla iz testa nastrpanega po mevtr-gi. Mladega kruha nam ni dajala, r;aj cel hb'ibee za sedem otrok ne bi nič zalege!, |e od hlolnika smo dobili vsak en koščok. Dopoldne ob desetih in po- želo radi. Najbrž v šali so mej povabili, naj .pridem drugi dan v Zadobrovo na senožet. kamor bodo prišli kosit. Povabilo sem vzel za res. Prosil sem mamo, da mi dovoli ta izlet. Ker je poznala dobra hlapca Franca in Petra, mi je dovolila, in tudi poldne ob štirih smo jo obsto-|to. da smem prenočiti pri ko-pili v polkrogu. Na levi naj- v j«^ rtruo vr-',pa bi se moral vrniti domov, sti: Lojze, Štefka. Johan. Fran-j 1)opole držala matere zajtf07r,0ve na senožet i na Savi. * J- nastop,la le ,z ljubo-.p^,^, wm *011ožeti od »iirmnosti al. pa zato, da ,zpo1- Sinartnc^ do Zaloga in nazaj n. vrzel, ki b. nastal zarad. iska| jn poizvedoval po-Kam- liarjevih koscih. Že dolgo po-"tem, ko je v posavskih cerkvah lne. sem ves upe-naletel na kosce, ki so pravkar v senci grma leno vstajali od kosila. Veselo Roze, ki je že odšla kot najstarejša od hiše. Ta red in število otrok v polkrogu sta se ^ hranila vee let. fe je h, eas, han jn 0^nlili z llienoj, potem pa so lici, se je mati s hleJw»em kruha, naslonjenim na prsi, ozrla TT -rr Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za $ 2.GO ....................Din. 100 * 4X1 ....................Din. 200 $ 7.20 ....................Din. ToO fll.flO ....................Din. 500 »22JIO ....................Din. 1000 3H4.50 ....................Din. 2000 V Italijo: Zh f flL30 ....................Lir 100 t 12.— ....................Lir 200 $ 2».— ....................lib 600 $ 07.— ....................Lir 1000 $112.50 ....................Ur 2000 9197.— ....................Ur 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE spremembi GORI ALI DOLI t. • • - win. - • t zgan^ mmimi, Jik ali Unh, t mjk | tovsuajm*^ nujna naka1 ila izvrdu. ajemo PO ca BLK LETTER za runu BINO fl— S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY o ga našli pri njej in ki je bilo naslovljeno nanj, je odkrila svojo skrivnost. i njima ^e je razvila ljubezen. Odjiotovala sta v inozemstvo prilšlo do sporov in sorodniki so vložili.tožbo, da bi se oporo- Tedaj se je vsa stvar preobrnila. Mladi mož jc pohitel čim je prejel pililo, v bolnišnico in prosil mater odpuščanja. Dal jo je prepeljati v neki sanato rij. Sedaj je Marija .Tanesoje-va e izven nevarnosti. Tn ko bo popolnoma zdrava, se ho vr-niH k svoemn >inti. ki bo .veljal sedaj tudi javno za nje-karieri in tako sta se sporazn-isamo četrtino imetja, gospodi- nega sina. in ko sta se vrnila, je Marija j k« razveljavila. To je Marijo rodila sina. Arhitekt se je ho- Jancsojevo malo zanimale — tel ž njo poročiti, toda dekle je to odklonilo. Bala se je. da bi toda proti njej se ie p*'stavil tudi nje lastni sin, ki ni mogel to utegnilo škodovati njegovi j razumeti, da mu je oče zapustil Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. leta starosti. ČLANSTVO; 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. ^ Dfii^i uilllil>>^ l]lif)llli«||^ spisi: A UN'S NEW AMERICAN 1N1KKI KKTKK. — Trda vez. -J7U islrau« Cena $1.10 IJCna knjiga za Nein<*e in za oue. ki ho uem-tČioe zmožni. AMERIKA IN AMERi&ANCI. Spisal Ker. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezauo O lila i»osamezui.j drŽav; priseljevanje Slovencev ; njihova drufitva ln druaa avroune ustanove. Bogato Hustrlrarjo. Cena $5.00 ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezanr Cena $2.00 BURSKA VOJSKA. 95 strani. Cena 40c BODOČI DRŽAVLJANI naj oaret* kajiiico — "How to beg—e a citizen of to« United States'. V tej knjig! so vsa pojsmlia In zako- ij1 ca naseljenr Cena 35c* BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BKEZPOSELNK. 75 strani. Cena 35c. DENAR. Splssl dr. Kari EngUS. i!36 strani Denarni problem Je celo zapleten in težaven ln ga nI mogoče vtoritl vsakomur jasnoga. Pisatelj, ki je zna d ieSki narodno-gosiiodar-dkl strokovnjak, je rasSiril bvo.'» delo tako. da bo slnžl.o slehernemu kot orlentatei s(>ls o denarju. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Fran jo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznifc bolezni in zdravljenje; slike. DO ORH1DA DO B1TOLJA. 1«« »tranl. Zanimiv potopis s slikami Matih krajev naie stare domovine, ki so Slovencem le malo ■nanL Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart. 143 stranL S sllkai^' Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Poljudni spisi o naravoslovju in avezdoanao-stvu. Cena 50c. KOKO&IEREJA. SesUvll ValeiUn Razinger, 04 stranL Sena tidoves .... JS9 Brofi. ..... JS KRATKA SRBSKA GRA£*TKA. 68 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. TOV IN SRBOV. W strani. HRVA- Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani. >. Ves. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU, ni str. Cena 50c. KUBIČNA RAČUN1CA. Trda vek 144 ^' Navodila sa lzračunanje okroglega, /tarna*-ta in tesanega lesa. Cena 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša ln praktična ibirka navodil sa kuhinjo in dom. ' Cena 50c. MATERIJA ta BKBRGIJA. Spisal dr. Lavo Cer» melj. 8 slikami. 190 stran* Nauk o atomih, molekullb ln elektronih. Poljudno pisana razpravs o lvieaku uoderas Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Cena: broš. *L25, vez. $1.50 Cena $1.25 MJLJSKAR8TV0. Spisal Anton Pave. 8 108 strani. Knjiga aa mlekarje ln ljoblteljo mlekarstva sploh. Cena $1.00 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. NA KOI', lit l/.t.MItCV Mil »irnnl Foljudeu najsevernejšega iiartitla na svetu. (ciegove £ege in uavaUe. Cena 40c. NAftK ^iKOI)IJIVE ŽIVALI v PODOBI in BE-SKDI. Opisal Fran Krjave.-, L'L'I strani. BroS. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. Ii58 strani. Vez... Kujiga je namenjena v prri vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo »»r železni! varstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAK. Trije deli: lUJ, 141. IX! strani. Cena mehko vez Poljuden ln nataneen opis odkrlHa novega sveta. Spis se fita kakor zanimiva povest ter Je sestavljen im» najboljših virih. Cena 50c- t'KAKTlCM RAflNAK. Tnis ve*. liOl str... Priročna kujižh-a, ki vsebuje vse, kar Je pri nakuitii in prodaji iK>trehno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki ne ho£*» wzuaniti a glavnimi Cr.auil sodobna filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal Ur. Ivan Prijatelj. 41'i strani. V knjigi so opisani predhodniki in idejni ute- meljitclji te avojevratuc »iiske struje. Cena $1.50 SPOMINI, {oflsb: Jože Lavtiiar.) ^43 strani. V tej kuJid obuja na3 znani potoplsee Kopalk i.avtižnr s|M»mine na svoJm brezštevilna ^o- tovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. cena broš. Cena 50c. 8LOV.-ANGLEŠKI IN ANGLESKO-SLOVKN- slovar. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica knjige vsebuje uemfiko-slo- K venski slovar in kratko slovnico slovanskega ln nemške aa jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena 75c. (JMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe. cena bros. Cena 50c. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka sanimivlh ln kratkočasnih spretno- Y sti; burke in Šaljivi poskusi; vedeževalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena $L45 VODNIKI IN PREROKI. 1^8 strani. Knjiga je izSla v založbi Vodnikove droihe ter vsebuje življenjepise moi. ki so s svojim V delom privedli slovenski narod »■ aqienjstva V svobodo. Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Zanimivosti is ruske zgodovine ln natančen opis vojafike republike sapo roških kozakov. Cena 00c. ZDRAVILNA ŽELI&ČA. 62 strani. _ _ Cena *50c. VERNE nvŠE V VTCAH Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Oeaa.. Jt Eden najboUJHh spisov francoskega mojstra, vseta is naSega kmetakega življenja. VOLK SPOKORNIK Tria ves.. ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA .Ltf M0 L "A 8 NABDD A"—New Tor* Tuesday, December 6, 1938 SLOVENE (YUGOSIiAVy DAILY iii^Sifliiitiiiwiii^^ OGROMNO LETALO ROMAN IZ ŽIVLJENJA 113 ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL t. G. Oče in sin se spogledale, nato pa pogledata gospo Rrigi-to. Vsi pa dbeiMhijejo prisotnost duha signore Katarilne. Xato pa odločno pravi Herman Falkner. 4' Nemogoče je tako znamenje lodfct ran it i, ne da bi po njih ostala kaka sled. In take sledi ni vfdeti na nogi mlade dame. Na noben način ne more nastopiti ded&čine Rudolfa1 Strasserja, dokler n; na nogi tega znamenja. Sicer pa hočem signoro posvarti, da nam .naj ne pripoveduje več nobenih pravljic. Prav^. dedinja s tem znamenjem je tukaj. Prosim, Werner, pripel j ■ jo v sobo." Werner odide, marikiza in Elena pa v strabu strmite za njim. Werner pripelje X>agmar, ki ni nič manj »bleda im zbegana, kot napačna dedinja. Markiza in Elean glasno krrknete, ko nenadoma zagle-nate Daginar. Markiza se hoče vreči ma njo. Se zadnjega i sredstva se hoče pnshržiti. iZ dvignjenimi rokami se obrne I k Dagmar in pravi hripavim glasom: 44Elena, moj ubogi otrok, kako pa prideš sem? Saj si V Curtiss-Wright tovarni v St. Louisu grade letalo, ki bo baje prekašalo vse dosedanje. V vendar bolraa, Elena, kaj si napravila v svoji neumnosti?"] prostoru, ki ga vidite na sliki, bodo kabine, Werner pa stopi med vojo nevesto in markizo. "Ne preblizu, signora; go.ipica Dagmar sedaj pokazala majhno znamenje na svoji nogi, ki 'bo dokazalo, da je ona prava dedinja." Dagmar sezuje čevelj, nogavico je že prej sezula. In postavivši svojo desno nogo na blazino, gleda markizo z velikimi, resnimi očm;. 44Nehaj, teta Katarina, zapletati se v laži, kajti s tem si l»oš svoj položaj še poslabšala. Hvala Bogu, da se ti je tvoja strašna zarota proti meni ponesrečila in bila sem rešena ujetništva, V katero si me ti vrgla. Elena je bila tukaj kmalu -poznana za nepravo dedinjo, niti tega malega znmenja ni bilo treba, kajti v svoj: domovini imam prijatelje, ki ho me boljše poznali, kot po *te mislili. Werner Falkner je p riišel v Italijo, da ibi vas razkrinkal in me reišil. Marietti ni treba prav Ničesar očitati, bila je pazljiva in zvesta, toda Werner Falkner je prepleza! /.id in jo je nato prisilil, da je vse prignala. Toda ponudila se je, da prevzame na sebe vso krivdo; rajše hoče v ječo, kot pa da bi vas zadela kaka kazen. Torej je prav nič ne dolžite; vam je trmasto vdana in bi me tudi umorila, a ko bi mogla s tem pomagati." Mati in hči ste sedaj prepričani, da ste izgubili igro. Klena naglo obuje nogavico in čevelj ter ihte stopi poleg svoje matere ki * sovražnimi očmi gleda Dagmar. Niti markiza, niti Elena, ne more izpregovoriti t* sede. Herman FaHtne* pa sedaj zopet poprime besedo ter se obrne na markizo in njeno hčer. "Sedaj ste prepričani, da je vajina igra izgubljena in sedaj vaju vprašam, ako hočete sprejeti velikodušnost gospi-ce S transe rje ve, ki me je prosila, da vaju ne izročim sodišču, ker se ji zdi, da je to dolžna spominu na svojega strica. V tem slučaju bi vaju moral prositi, da takoj pospravite -svoje stvari in da še danes odpotujete. Drugače pa vaju moram pustiti kot s leparki zapreti." Markiza in Elena se prestrašeno »pogledate. Toda ponos signore Katarine se še enkrat povspe: "Nikdo se ne to upal markize Consistelli vreči v ječo " sikne skozi zobe. * 4 4 Pri nas ni ntkake razlike, ako je zločinec mark i j, ali pa potepuh. Poleg tega pa niste markiza, temveč signora Stras->er. In samo zato. ker nosite Strasserjevo ime, vas varuje pred kaznijo, ki ste .10 zaslužili. Sedaj pa prosim, da odidete in pospravite svoje itvari v kovčege in vaju pri tem ne bomo nadlegovali." Mark iza še enkrat jezno pogleda Dagmar, nato pa prime Kleno za roko in jo vleče iz sobe. Dagmar zaihti in pade Wemerju v objem. 44O, kako strašno je to! Za vse zaklade sveta ne bi tako stala pred kakim človekom, kot ste stali pred nami!" Werner jo poljubi in jo pomirjevalno boža po laseh. "Predrago arce, še kaj hujšega ste ■zaslužili." Dagmar pa proseče pogleda Werner je v ega očeta. 44Dragi oče, nekaj denarja jima boš dal, ker vem, da ste v potrebi in morebiti še nimate denarja za vožnjo domov. Ali ne «*mem določiti, da jima je izplačana kaka vsota?" Stari gospod se nasmeje in jo poboža po licu. "To seveda moreš, samo odloči. Toda mogoče raj£e prepustiš meni, da določim vsoto, ker se bojim rta bi ti v tem slučaju odločila lahkomišljeno. In markiza pred vsem ne sme priti na misel, da more izkoriščati tvojo dobroto, drugače te bo navijala brez prestanka. Za obe bomo kupi/i vozne listke do Florenc * in jim bomo poleg tega še izplačali pet tisoč mark. S tem j v tvrdko Stras-ser in Sin. Rad bi te predstavil vsem tvojim p odložnim kot pravo dedinjo. Tn ko w bo to izvršilo, te bo Werner peljal k svoji materi, ki te željno priča km je." (Dalja orUmdniiA) pojavljale tudi finančne težko-če. V prvi polovici avgusta bo zopet nekaj kritičnih dni. Med letom bo umrlo več vodilnih mož ki pa so ita'k svojo vlogo že doigrali. Bodoči prezident Češkoslovaške ne bo več imel p\'t tov nega pomena. Usoda Nemčije je skoraj v KRETANJE PARN1KOV SHIPPING NEW.«? 7. decembra : Coute di Saroia v Oenua Hamburg v Hamburg 10. decembra: Normandie v Havre A<|iiltiinin v Cherbourg 13. decembra: Bremeu v Bremen 14. decembra : New York v Hamburg Hex v (ieuua 16. decembra : Queen Mary v Cherbourg 17. decembra : Paris v Havre "JI. decembra: Hausa v Hamburg 2(1. decembra: NormnmUe v Havre VAŽNO ZA NAROČNIKE Us Poleg uaslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skuSate naročui-no pravočasno (»oravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali jo pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati Um; drujre naselbine, kjer je kaj uašib rojakov naseljenih. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo za plačano naročnino. napovedani važnejši dogodki v v (znamenju .dobre zvezde. Po- celoti zapopadena v usodi n je- letu 1939. Njen avtor je prerokoval tudi dogodke tekočega leta in marsikaj se je zgodilo točno tako, kakor je bil napovedal. O letu 1939 pravi, da bo v splošnem nemirno, polno negotovosti. Pordtdice jesenskih dogodkov in iz njih izvirajoče izpremem.be evropskega zemljevida se bodo poznale v politiki in gospodarstvu vse Evrope najmanj še leto dni. Socialni nemiri dosežejo v prihodnjem letu v Evropi višek. V zapadliih državah te izpremem-be ne bodo ostale brez globolyih pretresov. Komunizem so bo izpremenil v nov politični po-kret. Politika bo zonet na višku, toda poenostavljena. Poseben razmah rc obeta zakonodaji za zfvščito družine, rut pravičnosti bo sicer potisnjen k tlom .toda pravičnost sama pride v mnogih primerih bolj do veljave kakor doklej. V letu 1939 sklenjene zakonske zveze ne bodo posebno srečne in ljubezen v njih ne bo igrala glavno vlogo. Pač pa se obetajo trgovini in industriji zlati časi. V mnogih krajih bo treba za obe šele ustvariti nove pogoje. Svetu tudi ne bo prizanešeno glede hudih epidemij. Zlasti hripa bo silno razsajala na zapadu Evrope. Prevladovale bodo bolezni glave in živcev. Na Evropo se počasi vali val drasrmie. ki iiig. John Povfte Virginia, Frank Hrratleb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Waghw. L. Chumps N'EllRASKA: Omaha. P. Broderlrk KEW YOKK- Brooklyn. Anthony Svet Gowanda. Karl Stmistia v*«i|a Frmnk Mul« OHIO: Barberlon, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek. Chu. Kar-linger, Jacob Resnlk, Jo1'" Slapnik Olrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton Klkeil OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Brought on, Anton Ipaveo Conemaugh, J. Brezovec Coverdale in okoUca, Mrs. Ivaua Kupo Ik Export, Louis Supanili Farrell. Jerry Okorn Forest City, Math H ami d Fr. BhxJnikar Greenshurg, Frank Novak IIomiT City, Fr. Fereix-bak Jobnstown, John Polanta Krayn, Ant. TauželJ Luzerne, Frank Bulloch Midway, Jouu Žust Pittsburgh in okolica, Philip Progar steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Srhlfrer West Newton, Joseph Jovan...... WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr. Skok Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Ko prihajala do velmve v konsolidaciji nove ( Vškoslovaške. Afaj oibeta v prvi polovici zopet 14 težkih dnli negotovosti in silne napetosti. SpIp pozneje ?p bo pokazal vzrok, toda v zadnjem hiipu se bo država izognila nevarnosti. Vse leto bo iz- Oharlotte je ljubila Francoi-sa, ko je bil še mlad,-reven študent in ji je bilo zelo tPŽko, da je bil tako nestalen do ženskega spola. Nekega dne je izgubila živce. Planila je s samokresom v roki v njegovo sobo, zaklenila vrata in zavpila: 'Poročiš se z mano ali pa bo tvojega življenja konec. Na mestu te ustrelim, če mi takoj ne daiš pritrdi'] np bespde!' Francois je videl, da se Charlotte ne šali in tako se ie rajtSi odločil za zakon ž njo, nego za prehit- narobe, zakon med Blancovnim | pot» gnil Johnson listek iz žepa je eden najbolj sn čnih v Fran- in tedaj se je Mi-r Ciiblionova ciji. Blanc ki je postal po za .-iugi odločnosti in razumnosti na glas zasniejala. "Prihajate trideset let prepozno.'* je deja-svoje žene imovit veletrgovec la. "Ta li^t.-k sem napisala in imel nikoli prilike, da hi sej pred trides* tiimi leti in ker ni zavoljo tega zakona kesal. A'bilo odziva, «em ostala samica." Johnson se je malo čudil prepečencu, ki se je držiil toliko let, malo pa tudi svoji smoli. Stara dama pa je vzela zgodbo z vesele strani in je John son a povabila, naj ostane nekoliko dni nje gost. Pri tej priliki se ie seznanil z njeno 25-letno nečakinjo in se je ž njo poročil. polnjeno z živahno diplomatsko ro potovanje na oni svet. Čl nedelavnostjo. Vmes se bodo pa vek bi si mislil, da bo takšen šele sedaj, za srebrno poroko je povedni, kako sta se prav za prav poročila. Na kakšen čuden načdn se včasih oklenejo zakoni, nam kaže tudi zgodba angleškega mornarja K. Johnsona, ki je v vrečici s prcpečtneem našel ženit-no ponudbo. Neka gospodična Mar}' Crpbbonova, ki je delala v tovarni za prepečenec v Južnem Walesu, je položila v to vrečico listek, na kater« m je bilo brati, da se želi poročiti s plavolasim mornarjem. Stara je 21 let in živi v majhni hiši. ki jo je natančno opisala. Johnson je w,el dopust, da bi obiskal poredno gospodično v Južnem Walesu. Res je našel njeno hišo, bil je pa precej presenečen, ko je Velik o pozornost so zbudili pr» d nekoliko leti v listih veliki oglas nekega ju gos lov. milijonarja. ki >e je hotel poročiti z najlepšo rjavko Jugoslavije. Prejel je več tisoč ponudb in vse je bilo radovedno, katero si bo izbral. Toda milijonar ni prišel več do tega, da bi ta pisma prebral, kajti med tem se je bil zagledal v neko pla- v lastniici srečal častito, sivo- volasko in jo je že po treh dneh laso matrono, ki ga je zagotav-' vzel za ženo. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo Se vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — •i. KNJIGARNA "GLAS NARODA* Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK