Izhajajo 1. in 15. vgacega meseca. Ceua jim je za celo leto 1 gld,, za pol leta 50 kr, — Naročnino in dopise sprejeima J. Krajec v Novem mestu.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plača aa dvostopno petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarsko stvari.
Ka,j pravijo Francozi o ameriških trtah in kako uaiii je njih skušinje vporabitl?
(Tfi spis umu sprejeli iia odlnćno zalitfivfiíijft, veiiflar mii pridejali primerne opnin)«. Vredii.)
B]ag-oro(ini g'ospod Anton (if; 1'r e ti s - C o fí-nado, C. k. miiiisterijalni svetovalec v liečii, je lia ukíiz visoccf^'a c. kr. poljedelskega ministerstva niinolo [lolelje ))oloval po ranniii vinovodiiiii krajili Fj'aiieije ter si jp og-Iedat slai'e, še obstoječe vinograde, kakor tudi [love, zasajene z aitieriskimi trsi Vse kar je videl in slisal, je vestno zapisal in tudi sostavil oiisirno poi'oeilo visokemu miiii-stenstvu. To porořilo je prejela tudi kmetijska podruiinica v Kostanjevici, iii h îega bocem ca-stitim hralcem „l^ol. Novic" podati kratek posnetek kolikor se mi zdi, da bi posebno po trlni uši prizadete Poletijfe rei- zanimala. Ne bom opisoval, kako se je nesrečna iis iz Amerike na Francosko in od tod po di'ugili krajih Kvro[)e zanesla, tudi ne, kako se plodi in živi. Povedati le liočem, kakor sem vže v napisu omenil, kaj so ))Ovef]aH
Francozje, ki imajo vže večletne sku.^inje, gospodu ministerijalnemu svetovalen o iiovili, pa tudi o Starili vinogradih.
Gotovo je, da se nekatere vrste ameriških trt ne ustrašijo uši, ter da prav dohro rastejo in rodijo; pa !e tedaj, če jim vgajajo !la in pod-nelije; ako tega ni, se posn.íé v malo letih. Kar svet zadeva, je skušinja pokazala, da v globoki, rahli, rodoviti, ne presuhi, pa tndi ne premokri zemlji rudečkaste barve, to je v dobrem ilovnatem svetu, vse vrste ameriških trt vspevajo; se ve, da ene hoij druge manj. (Take zemlje, katera bi bila rahla rudeČkasta ilovica paČ [li na svetu, torej kam trte saditi? Vred.) V plitvi zemlji pa, ki ne doseže vsaj 50 cm glohočine, posebno pa Še, če je apiieiia, ne stori dobro nobena do zdaj ziiaiiib tujih trt.
Iz povedanega je razvidno, da .se ameriški vinogradi ne bodo mogli n.Tpraviii povsod, kjer so naše domaČe trte Še prav dobro storile. Iz ravno tega vzroka sadijo in narejajo Francozi nove vinograde po ravninah, kjer poprej vinogradov ni bilo, poprejšitje gorice se z amerikau-
Donin^^i vrt.
Bpiitaift N. ft.
(Dalje.)
Vrt smo razdelili na štiri velike grede, na katerih hočemo raznovrstno zelenjavo pridelovati A te grede moramo predeliti še na posamezne oddelke pravokotne ali podolgaste oblike, med katerimi se naredé ozke steze. Na piTÍ veliki gredi vtegue biti prostor za kacih aest, sedem ali osem oddelkov. Na te močno gnojene oddelke bi djaii zgodnjo kolerabo in vmes glavnato salato, za njo poletno endivjo in v jeseni na isti prostor še zimsko salato. Na drugi oddelek prve grede bi djali zelje, na tretji in četrti karliol, na peti zeleno, na šesti kumare, na sedim' olirovt itd.
Druga velilta greda ima lehko enako veliko oddelkov, ki pa niso bili letos na novo gnojeni. Tukaj gor pridejo salata za seme in pozneje na isti prostor čebula, pesa, korenje, retkev in krom-
pir. Na prostor, kjer smo pridelali zgodnji krompir, retkev, salato, pride lahko še drugi sadež, n. pr. drobnjak (šnitleh) in navadna rejia. Fri tretji veliki gredi napravimo ravno tako več oddelkov Tii greda ni bila že dve leti dobro gnojena, zato vrzinio nekoliko mešanca na njo, kedar smo jo obdelali. Tukaj gor bodemo posejali zgodnji iižol, zgodnji grah, špinačo, fižol koînik (vmes salato), grali za seme in raznovrstno zelenjad, od katere bodemo seme pridelali. Kadar smo med letom en sad porabili ii. pr. zg<»dnji fižol in grah, posadimo na isti prostor endivijo ali křij tacega.
Zastran pridelovanja semena naj povemo, da se v nekaterili krajih ne splača s tem se pečati, ker zgubi seme sčasoma svojo prvotno vrednost. To velja posebno o kapusovem semenu. (Je imamo na vrtu tudi četrto gredo, porabimo jo za gpargelje, ako smo prijatelji tej zelenjadi. Košček iste grede odločimo še za jagode, zakaj ta dva sadeža ostaneta več let na tistem prostoru, vendar jagode na enem in isteoi mestu čez štiri leta menda ne
kami ne xasajaio. Kjer je bilo na Francoskem tudi mnogo goric s prav plitvo zemljo (po 20 do 30 cm) in kjer so bila tla bolj ali manj apnena, so te gorice zdaj gole. Domařc trte ukonča uš, a za ameriške trte iii svet sposoben. Enako se bo godilo tudi pri nas. Mai'sikatera, do zdaj prav dobra gorica, bo morala ostati prazna, Že se ne bo porai:iila v kakov drug namen. Delajo se sicer posknšinje z nekaterimi vrstami ameriških trt tudi po apneni zemlji, ali se bo pa kiij doseglo, bo ëele prihodnost pokazala.
Mnogo se je vže poskusevalo in opazovalo kakoina tbi vgiijajo tej ali oni vrsti araenškili trt ; vendar se to še ni nobenemu posrečilo, da bi z gotovostjo zamogel reci: ta nli ona vrsta bo rasla in rorlila na tem ali tem svetu. To pa trudoljiibnih in neunioniili Francozov nikakor ne oplasi. Oni poskuša,]© z raznimi vrstami toliko casa, da. se prepričajo, katera bo ona, za novi vinograd odlofenem svetu najbolj vspevala; tiste se potem drže.
Tako bo treba tndi pri nas mnogo, mnogo poskusati. Marsikatera poskušinja iio spodletela, a zato venrlar ne obupati. Kdor bo vstrajen in b(» delal z razumom, bo gotovo preje ali pozneje pravo trto pogodil. Ali ker naši kmetje nimajo na razpolaganje tisočakov za velike posknšinje, treba bo poskušati v malem, da ne bo škoda velika, če se poskušinja ponesreči. Kdor bo tedaj kupil nekoliko stotin riparije, yorkmadeji'e, solonis, naj nikar ne misli, da je že gotovo, da bo vinograd imel ; znabiti se njegov svet ne bo prilegal nobeni. .Vli ker je ameriških trt, še mnogo vrst, bo moral poskusiti še z drugimi. Država in dežela pa boste morale skrbeti, da se bodo tudi
lahko dobile razne vrste. (Na deželni kmetijski šoli na Grmu imajo vže jako obširne nasaditve ameriških trt. Vred.)
Ameriške trle imajo, iz prej navedenih vzrokov, Še celo na Francoskem mnogo nasprotnikov; ali ker druge gotove pomoči ni, se je treba oprijeti tiste, ki je; Če rudi je delo sitno, težavno in drago. Marsikateri Francoz je vtaknil po več tisočakov v novi vinograd, od katerega si je obe-čal, zaraiii znane posebiie rodovitno.^ii ameriških trt, lepe ilohodke, pa nada je splavala po vodi, ker v malo letih so bile trte vže suiie. To jih pa ni oplaííilo. Zopet se je lotil dela in posku-šenj, dokler se mu je posrečilo najti vrsto trt, ki na tistem svetu dobro vspevajo.
Gosp. de Pretiš pravi, da malo imajo Francozje sveta, na katerem amerikanke dolij'o vs))evajo ; še manj pa je takih vrst teh trt, ki so za francoski svet primerne. fSveta malo, trt še manj ; to je čudno. Vredn.) Kako bo pa pri nas, bo pokazala skušnja.
Francozi so s prvega sadili na,jvee take ameriške trte, ki rodijo rabljivo grozdje; od leta lB80 pa so se poprijel! večinoma le takih trt, na katere se dajo z vspehom cepiti domače. To so pa storili zato, ker so se prepričali, da od same ob sebi rodeČih amerikatik ne dobijo tako žlahtnega vina, kakor so nm bili poprej navajeni. Ker pa hočejo imeti izvrstno blago, zato so se poprijeli požlahtnovanja amerikank z dobrimi domačimi trtami. Tako se meni zdi, da bo tudi pri nas. Zdaj vse povprašuje po rodečih amerikankah, ker se boje cepljenja; vendar bo pa gotovo (Ti Vred.) tudi pri nas ljudstvo kmalu seglo bo boljih domačih vrstah in amerikanke bodo le za podlago.
(Konec prih.)
rodé več. Za tako imenovane flišavine dobimo kmalu kakošen prostorček. Te so: petršiij, ma-jaron, por, paradižnik, janež, kumin, meta, žaj-beij in melisa.
Spregovorimo zdaj besedo o pridelovanji posameznih zelenjadnili rastlin. Karfijolo .sejemo najprvo v gorko gredo, kjer jo enkrat presadimo in potlej Še le na prosto prenesemo. Karfijole potrebujejo prav veliko gnoja in veliko vode, kateri naj se gnojnica primeša, V nekaterih krajih s kariijolom kar nič ne opravijo ; to pa zato ne, ker ga posade v takih krajih, kjer ni nič sence in kjer mu premalo ^gnojé, premalo zalivajo in premalo osipavajo. Če ga [la na ta način gleštamo, kakor smo povedali, obnesel se bo vsaj pritlični karfijol, gotovo v tistih krajih, ki niso preveč mrzli,
Glavnatega zelja je več vrst; so zgodnje in pozne vr.ste. Prve vrste moramo sejati že marca ali aprila mesca. Pozno ali zimsko zelje naj sadimo pred mesecem junijem. Pred zeljem
in med zeljem pride lehko na isto gredo retkvica ali salata ali kaj druzega, ki'kmalii dorase. Zelje naj se skorej tako dobro glešta, kakor karfijol.
K oj o rabe so samo mlade in hitro zrasle dobre. Z njimi naj se tako ravna, kakor s zeljem in karfijolom. Poleg dobre zemlje potrebujejo veliko vode, sicer postanejo lesnate, Kolerabe lahko sejemo vsake tri tedne, da imamo celo poletje do.sta niladih; sajenke se lahko posadé tudi med zelje. Ce hočemo že zgodaj spomladi špinačo imeti, vsejmo jo že jeseni. Poleti pa ne raste navadna špinača. Takrat ])0sejm0 novo seelandsko špinačo. Seme te Špinače namočimo dan poprej, potem jo pa sejmo pozno jeseni ali spomladi na grede tako kakor navadno špinačo. Tudi seitte pridelujemo takisto. Za rabo režemo listje te spínače po večkrat na isti rastlini. Ta špinača potrebuje zelo dobro gnojene zemlje, ker je ena sama rastlina zeló močna ter svoje veje zelo na široko razteza, zato se mora ta rastlina jako narazen sejati.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Kranjski c. kr. fleželni šolski svet seje nedavno o tem posvetoval, kar je vlaiii želel deželni zbor g-ledé slovenskega u ě ne g-a jezika na Ijnbljiniskeni učitelj i.sÈi in na on-dotni realki. Časniki nam pa ne ]torocajo, ali se je ta visoka, Slovencem sicer naklonjena šolska f^osjioska pridružila sklepom deželnega icbora, da Iji se vec predmetov na teh šolali iièilo v slovenščini.
V	Gorici je malo Nemcev, vendar bodo ustanovili s pomočjo nemškei^fa „sulferajna" nemííko solo. Kdaj bodenio Slovenci mo^li tako skrbeti za svoje otroke po nemških in laskih mestih, kakor Gradec, Maribor, Celovec itd.
V" tržaški okolici silijo v slovenske šole italijanščino, nad čemur se ondotiiî Slovenci brez vspelia pritožujejo pri krivičnih Italijanih.
V	Pulju v Istri se odpre nova nemška gimnazija, pa iiit.i eden slovaiiskili jezikov se ne bode na njej učil; — dasi je v Istri dve tretjini Slovanov. Žalostno!
Štajerski Slovenci so v vseh okraiih, kjer so bili kandidate postavili, zmagali pri Toiitvi v deželni zbor; bili so pa izvoljeni sledeči odlični možje; V lírežieah .ložef Jerman, v Celji Mihael V o s n j a k i ii dr. J o ž e f S e i' [i e c, v Lj ntomeru H r. Ivan Dečko; v Mariboru d r. Franc Radiij in Franc Robič; v Pluji dr. Fr. Jiirtela; v Slov Gradci dr. Iv. Lipoid.
Na Koroškem se pridno pripravljajo za volilni boj, ki liode v avgustu. „Slovensko katoliško drnštvn" je Imelo vže tretji obilno obiskovani shod. Tudi snujejo vrli slovenski Korošci kaj piidno
kmetske posojilnice. „Družba sv. Mohorja" je kupila za svoje potrel)e, za tiskarno, knjigoveznico in shrambo svojih knjig prostorno iiišo. Za svoje obilne stroške pa potrebuje novcev; zato želi, da bi veliko Slovencev pristopilo v to prekoristno družbo kot dosmrtni udje, ki plačajo enkrat za vselej 15 gld.
Na Salcburškem, kjer imttjo tudi volitve v deželni zbor, se je novi škof odločno izjavil za katoliško-konservativno stranko in [ji zb. tisto nemško katoližko, ki bi se rada liberalcem približala.
Na Tirolskem je Stopii v pokoj cesarski namestnik liaron Vid man, kije bil v liberalni dnbi ministra Auerspei'ga na Kranjskem deželni predsednik, Menda se Tirolci ne bodo jokali za njim, kakor se mi nismo.
Na Nloravskem so postavili Mladočehi veliko kandidatov pri volitvi v državni zbor, volitve so bile včeiaj.
V	Sleziji so se začeli tudi Slovani (Obi in Poljaki) gibati, kar Nemce v glaviiem mestu zeló jezi.
V	delegacijah, ki so se v liudapegti do konca junija posvetovale o potrebah naše skuptie vojske, o liosni in Hercegovini, nastal je bil velik hrup, ko se je bil vojni minister izrazil, da bi utegnili za Avstrijo časi nastopiti, da bode Ireba še 120 milijonov več dati za vojsko. Ko je ljudstvo avstrijsko to slišalo, bilo je tudi splošno mi'mranje, češ, za vojsko bode šel „zadnji groš in zadnji mož". Bog daj, da se kaj takošnega ne vrosniči, in da bi se stroški za vojsko ne zvišali, ampak znižali. Pa kedo je tenm kriv, da ec ziihteva vedno več? Naša zaveznica „preljuba" Nemčija. Francozoin je ugrabila dve lepi deželi, da. si ji obrani mora biti oborožena do ušes, —
Korenje zraste po navadi preveč skupaj in se večkrat ne niore kar nič odebeliti. Temu lahko opomoremo; zmešajmo seme popred z drobnim peskom ali z zemljo, postavimo ga v posodi tri dni na gorak kraj in še le jiotlej posejmo to le mešanico naravnost na proste grede v vrste; posamezne vrste naj bodo precej narazen, da je mogoče pleti je. Od spomladi do junija lahko vsak mesec z nova korenje posejemo, da ga imamo večki'at svežega.
Zeleno sejemo v zaprto gredo, ki pa ne sme biti preveč gorka. Kadar zeleno na prosto presejamo, jo pikiranio, to je koreninico prikrajšamo, in potlej jo proti koncu maja na proste grede presajamo precej narazen. Zalivati jo je Ireba z vodo in gnojnico, Meseca avgusta nekoliko odkopljemo gomolje in jim trebimo stranske korenine.
PeterŠilj imamo zavoljo perja in zavoljo koreninic. Posejemo ga tako kakor korenje, ven-
dar le, na jako majhen prostorček, ker se ])eter-šilja dosti ne potrebuje. Ker se je že pripetilo, da se je miSjek vzel namesto petršilja, zato naj se seje tiste vrste petršilj, ki ima kodraste (ali kravžaste) peijlče. Da imamo petršilj tudi za zimsko rabo, deniiBO ga v kakoŠen lonec ali v zaboj ali pa v pesek v kleti.
Mesečna r e t k v i c a potrebuje rahle zemlje, pa ne mara za sveži ali frišni gnoj. Za njo zadostujejo le majhni oddelki na gredi. Zgodaj spomladi so dobre. V vročem poletji postanejo lesnate in puhle, in tiste, ki smo jih vsejali avgusta, so zopet dobre. Razen teh malih retkvic imamo še druge velike retkve, čriie in bele, katere tako obdelujemo, kakor korenje.
Enako delamo tudi z rudečo peso, ki je kaj priljubljena jed v salati. Nekateri z njenim sokom vino barvajo.
(Dalje prihodnjič.)
z njo vred tudi mi in drugi. V delegacijali je skupili linančni minister Kala.] povedal, da se razmere T Bosni in Merceg-ovi iii vedno zbolj-šujejo in da zlasti šolstvo lepo napreduje.
Od 15. junija naprej je zeló znižana cena po državnih železnicah Po Oj^erskiii prog-ah je pa že nekaj mescev posebno nizka cena, zlasti za daljne vožnje. Naia južna želejinica pa, po kateri se zlasti Slovenci vozimo, ima pa se znii-rom visoke tarife — in jih menda misli tU(ÍÍ obdržati, ako bode šlo.
Presvitli cesar so potrdili postavo o dolenjski železnici.
Kaj je novega po širokem svetu?
Srbi so hoteli Av,atriji hrbet obrniri; a ko je Avstrija se izrazila, da vteg'nejo le Srlii Avstrije bolj potrebovati kakor na robe, pokazali so oni zopet prijaznejše lice, vendar prepira še ni konec, dasi je razburjenost močno })0:tehala.
Nemčija bode dobila orl Angdeiiev otok 11 el-g^oland v Severnem morji za lo, ker je prepustila Angležem nekatere pravice do pridobljenih dežel v Afriki, ('.Mnjhnt otok Helgoland, ki je znan tudi tnarsikaterenin bivšemu vojaku iz Šlez-vig-lIolšlaj[iske vojske 1. 1864, je važen za vojno mornarstvo.J — Nemëija dobi zopet novo vojno po.stavo, ])o kateri bodo še veřja bremena ijiidslvu naložena, vse za to, da bi le močnejša bila od Francozov.
Na Spanjskem je kolera. V 14. vaseh je zbolelo do "lo. junija oseb, umrlo pa 112. Države, posebno tudi naša, so napravile vse mogočo, da se ta grozna bolezen ne razširi čez Spanjske meje.
Rusija ostro postopa zoper jnde v svojih zahodnih deželah. Ima pač prav. Manj prav pa ifna, da še vedno stavi zapreke porazumljenja z sv. očetom.
Turki se zdaj niso plačali svoje vojne odškodnine Rusom, ki so jih bili pred 13 leti potolkli.
Piše se nam:
Iz Šent-]erneja. — Od maogih strani, naše mile dežete bilo je vže brati, kako letos na polji lepo kaže. Tadi pri nas imamo letos po polji tako lepo žito, da ga stari ljudje lepšega ne pomnijo. Ees hvala Bogu; Polje nam daje kruh, travniki dajo klajo za živino, in vinogradi prijetno ia veselo pijačo in denar, ie ne bo trtna oš vse uničila? — Dobri Bog nam je spomladi skorej vsaki dan poâiljal dežja, in tako je vse prav lepo odganjalo in rastlo. Sadje je poaebno lepo cvelo, pa — češenj je nekaj, tudi jabolk bode sem ter tje, hrnSek in čeěpelj pa ěe za surove jesti zelo m&lo. Žito je pa tako izvrstno, da ga je veselje
videti. Ječmen je vže požet. Drago žito lepo zori. Želeti bi bilo, da bi ljudje bolj seme íistili, ter sejali dobro čisto žito.
Po njivah 80 obilo lepe detelje nakosili in jo spravili. Sedaj pa po travnikih kosijo. Lepa mrva je tam, kjer ni preveč v močvirnih krajih. Mi imamo peščeni svet t j, njive od Šent-Jerneja proti Hojam, Grobljam, Stari doljni vasi itd. — Pod temi vasmi so pa travniki, pa v takih močvirnih ravninah, da se Bog usmili! Koliko lepe in tudi dobre mrve bi se lahko pridelalo, ko bi posestniki teh ogromnih prostorov dali rove (grabne) izkopati, in bi po »jih vodo odpeljali v bližajo Krko. Zakaj po Ljobijanskem moSvirju tako lepa krma raste, zaradi tega, ker so rove naredili, vodo odpeljali, in to delo Še zmiraj odpravljajo. Pridela se boljši krma in tudi veČ, Kjer je obilo krme, se lahko redi veČ živine, je več gaoja, bolj žito raste, dobi se veliko denarja, ni toraj revščine, Prav pridno naj bi tudi čitali knjigo „Umno kmetovanje in gospodarstvo" na svitlo da!a C, k. kmetijska družba kranjska, o napravi rodovitnega posestva itd. Tudi naj bi kmetovalci prav v obilnem številu pristopili k c. kr, kmetijski družbi ; marljivo prebirali izvrstni Časopis „Kmetovalec" ter vse svoje polje, travnike, vinograde itd. obdelovali po teh naukih.
Zelo bi ustregel oni ëlove'c, ki hi hotel v „Dol. Novicah" pf)piîatt, kako, kje in kedaj naj močvirnate travnike izbolšujejo naši ljudje. Posebno lahko bi oni strokovnjak to atoriti zamogel, kateri je tudi onim na Ljubljanskem močvirju svetoval, da 80 si tako svoje močvirje v prid obrnili in ga tako rodovitnega naredili,
Tndi jaz imam štiri travnike v tistem kraju, pa vže več let se hudujem zakaj si ne zboljšamo teh travnikov. Jeden sam ne zamore veliko ali pa celo nič storiti. Izmislil sem si to pot, zna-bitl bi to kaj npljivalo tudi na druge soposest-nike. Naj kateri strokovnjak, kateremu so naši travniki pod Rojami proti Drami, Št. Jakobu in Grrobljam zuani, to reč opiše in nasvetuje, kako naj storé, da bodo lahko imeli boljše travnike in več dobre krme
Zmiraj je slišati, davki so veliki, vse želi in zahteva boljših plač, pa kje jemati, da hi se vse to zamoglo dobiti in plačevati? Velikokrat mi je na misli, pa vselej nisem pri volji, da bi tudi povedal, kjer se tudi čuje, bodisi v deželnem, državnem zboru ali tudi po drugih družbah in odborih, kako hi se kmetu ali deželam pomagalo?
Prav lahko ! Podučiti kmeta, da bo pravilno obdeloval svoje polje, travnike, gojzde, vinograde, ter tudi skrbeti, da bo svoje pridelke stroškom primerno prodajal. Ako ho pšenica po 1 gld. 80 kr. do 1 gld. 90 kr. stari mernik, mu gotovo ne ho pomagano. Vse pridelke naj oni, ki take kupa-
jejo, drago plaSujejo, pa bo kmetu takoj poma gano. — Meao naj bo drago, kateri ga bo hotel jesti, naj ga pa plaSa. Beli kruh, žemtje, naj bodo drage, ravno tako pišeta, priboha itd, ; bote Tideli, kako hitro se bode kmetu pomagalo. To uganko bi jaz tako reSii! Še veliko misel 7 prid kmetovalca imam na umu, pa naj bo za zdaj, če bodo začeli vse pridelke dražje plačevati kmetovalcu, bom pa Še katerikrat kaj zapisal. — Sedaj b sklepu za letoSnji pridelek: Bog daj svoj blagoslovi	J. S. H.
(Smo vže taki ljudje, da plačamo, kar moramo. Od drugodi naj ne prihajajo pridelki — pa se bodo nagemu kmetn drago plačevali domači, — sicer gotovo ne,	VredniStvo.)
Iz Šmarjete. — Dné 22. jnnija umrl je naâ mnogozasluženi in občespotiovani vodja Ěole g. Janez Kaliger. Pogreb je bil 24. jnnija prav slovesen. Pred 9. uro zbralo se j» obilo šolske mladine, velika množica vernih faranov je prišla, da bi svojemu dobremu gospodu zadnjo čast ska-zali. Sjbratov gospodov učiteljev in učiteljic je bilo priâlo 21. Točno ob 9. uri dopoldne pride prečastita duhovščina v cerkveni opravi. Zronovi tužno in milo 'zapo}6 in na vsih pričujočih bila je videti žalost. Ko je Čast. duhovščina opravila molitve pred rakvijo, zapeli so gg. učitelji „Blagor mn", zelo ganljivo. Nato ae je sprevod podal v cerkev. Tam je bila slovesna peta maSa z asistenco, pri kateri so zopet gg. učitelji kaj izborno peli. Po končani sv, ma5i so spregovorili g. župnik nekoliko besedi o ranjcem, oamreč, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo obče ljubljenega ia zelo spoštovanega gosp. Janeza Kalingerja voditelja tuk. šole po kratki bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče y 70. letu svoje starosti v večnost poklicati. — Težavno je podučevanje šol-Bke mladine, zelo nehvaležno se večkrat plačuje to delo, pa on je zmiraj voljno in vdano opravljal in podučeval ljubo šolsko mladino. Priporočali so otrokom in tudi odraslim ljudem, naj molijo za njega, ker vsakdo potrebuje pomoči, in nobeden ni angelj na svetu in brez grííba itd. Žal mi je, in težko ga bomo pogrešali, ker je nad 27 let prav dobro cerkveno petje vodil in lepo orgljal, kakor tudi vse dolžnosti v šoli, cerkvi in zunaj teh vedno zvesto opravljal. "Večkrat so ga videli, posebno zadnje leta, da je hodil v cerkev molit in počastit sv. Rešnje telo itd. Še več lepih čednosti so o njem povedali, ter ga v molitev in T spomin priporočali. Po odpeti ^Libera" so nesli truplo na pokopališče, ves čas je bil čuti glasen Jok. — Ka to so 6e gg. učitelji z obema gg. ka-pelanoma t. j. domačim in iz Sr. Petra, skupaj ganljivo zapeli „Jamica tiha''. Tako smo opravili še druge molitve in ga izročili materi zemlji ter mu želeli : Večni mir in pokoj !
Raujki je bil rojen leta 1821 v Stopičah. Šolal se je v Radoifjvem, ker ni nadalje študiral je bil orgljavec, kakor njegov oČe. Prva ilužba je bila v Hmjah ; potem vefi let v Prečini, nato zopet v Hinjah. Od tam je šel leta 1852 v Idrijo. Izdelal je eno leto učit. tečaja izvrstno. Bil takoj leta 1853 v jeseni v StopiČe dekretiran, ker je njegov oče áel v pokoj vsled starostt, bi! tam blizo deset let. Nato je bil prestavljen v Šmar-jeto, tukaj je celih 27 do 28 let prav marljivo podučeval šolsko mladino in vodil cerkveno petje ter orgijanje. Ko so cecilijauske pesmi začeli drugod popevati, se je tudi on takoj tega poprijel in pridno uril. Soli je bil vsikd&r prijazen, učiteljem vedno naklonjen. S faraui, duhovščino je ž vel v lepem miru in edinosti. Rad je podučeval o s&djereji bodisi šolske dečke, ali odrasle. Drevesca je po fari razdajal, ki v slavo Božjo in v razveseljtvanje in v hasek rastejo, in bodo àe dolgo v trajen spomin blagega moža. Mnogo je tndi dobrega storil^ kar pa vse Bogvé! —Tako je prt-nunulo dolgo plodonosno življenja vrlega slovenskega uiitelja, kojemu a temi skromnimi vrsticami stavimo vsi tovariši mali spo'Jienik 3 srčno ž«ljo; „Da vidioao se nad zpezdami!"
J. S. H.
Iz Laknic. — Sedaj imamo, hvala Bogu, seno vže spravljeno in tudi dosti ga je. Samo nas Bog varuj nesreče posebno pred ognjem. Bilo je dné 20. junija zvečer ob 8. uri, ko eera videl strašni požar v čučji Mlaki pri Škocjanu, kakor sem pozneje zvedel k areči ni drmega zgorelo kakor dvojni kozolec, ki je bil poln sena in ječmena. Ogenj zatrosili so baje sami delavci, ki so gori spali in tobak žgali. Nekateri paglovc ima to grdo navado, namesto da bi molil Očenaš za srečen večer, si napravi pipo tobaka ia se vsede brez vse skrbi v seno in čvrsto poganja goste dime v zrak, — kakor da bi sedel v sredi vrta pod košato jablano. Toraj gospodarji, dobro pazite posebno zdaj o mlačvi, da ne bodo vaši mlatiči žgaU tobaka na podu, ker iz male iskrice se ti zna napraviti veliko ^rjavice!
Iz Krškega. — (Naše mestne potrebe.) • Marsikaj se pri nas na bolje obrača ; mt^sto pridobiva vedno lepše lice, Čeravno je še marsikaj želeti. Imamo res vže dve hiralnici; eno oskrbuje grof Auersperg, drugo občina. Prva je bolj slabo upravljena, druga pa, ustanovljena po blagem ranjkem Hočevarju, bode vže imela potrebna sredstva, da se bode dostojno vredila. Imeli bodemo poleg bogato oskrbljene šole tudi lepo okinčane cerkve. Ali kljubu temu nas še skli marsikatera rana. Na Trški gori se bojimo za lepo cerkev, da se jej ne bi strop s streho vred podrl, da ne bi razpadla, kakor je hiša sredi mesta, ki je bil« prideljena cerkvi sv. Jožefa, V meatu imamo le
en sam vodnjak; nam manjka kanalov po m^stu, nimamo nobene javne velike tehtnice itd. Bolnišnice bi tudi zeló potrebovali ; zlasti za slučaj kake razširjajoče nalezljive bolezni Nimamo nobene mestne hiše za občinsko in mestno pisarno. „Staro âolo" naj hi občina aH mesto za svoje potrebe kapila; ali Še bolje: Stara šola, ki je v skritem kota našega meeta, naj bi se prodala, in mesto nje knpila primeroa biša sredi mesta za občinsko pisarno.
DomaČe Testi.
(f Umrl) je doé 16. junija v tukajšnem frančiškanskem samostanu P. Kegalat Stam-zer. — Rojen je bil na Mirni dné 27. oktobra 1821. Obiskoval je tukajšno gimnadjo in stopil leta 1843. v frančiškanski red, Y mašnika je bil posvečen 26. decemb. 1844, leta. Po doveršenih šolah je bil nekaj časa učitelj v samostanski šoli T Gorici. Potem so ga predstojniki poslali na vseučilišče v Inomost, ko je izvršil vseučilišče, učil je nekaj let na gimnaziji v Pazinu. Leta 1859 je bil od predstojnikov poslan na novomeško gimnazijo. Bil je jako spreten in ljubeznjiv učitelj, in kot takega ga ima gotovo vsaki njegov učenec v blagem spominu. Nekaj let potem ko je postala gimnazija državna, izstopil je iz službe. — Hajni pa je bil tudi pravi izgUd redovnika in mož po božji volji. Lepega pogreba so se vdeležili vsi stanovi v posebno obilnem številu,
(f Umrl) je č. g. L Mar o It, župnik pri sv. Križu pri Litiji.
(Letošnji poučni izlet) učencev deželnega zavoda na Grmu bil je dné 25. in 26. t. m. na grajŠčini Rakovnik in Mokronog. Kaj veČ o tem T prihodnji številki.
(Grda navada) je pri nekaterih ljudeh, da ne pusté cvetlic na grobišču v miru ter jih trgajo in tako poškodujejo mnogokrat lepe cvetke. V reanici bilo bi želeti, da bi vsakdo pustil cvetlice v miru na grobiSČih, katere hvaležni še živeči svojim ranjcem zasajajo. Odtrgana cvetka gotovo kmalu odvene in treba jo je proč vreči, kdor to stori, nema nikakega haska, paČ pa zeló uža-losti onega, kateri jih neguje, posebno na posvečenem kraju.
(Toča) je padala v pondeljek 23. junija okolo Rake in Št. Jerneja, Močno je pchila v Šmarjeti, Šempetru in Brusnicah. V Poljauicah pa se je utrgal oblak ter storil veliko škodo.
(Velik požar,) V Dragovanji vasi pri čmomlji nastal je due 17. t, m. dopoludue ob 11. uri, ko so bili ljudje vsi na polji, velik požar. Vsa vas bila je kmalu v ognji in še le proti večeru posrečilo se je ndušiti požar. Vrlo gasilno društvo iz Črnomlja je pri tej priliki pokazalo
svojo izborno izvežbanost in delalo z vztrajnostjo, vsega priznanja vredno. Pogorelo je 14 hiŠ z gospodarskimi poslopji, zgorelo je tudi nekaj živine in Tsa krma Zažgaí| so zopet otroci, ki so ae igrali z žveplenkami. Škode je nekda do 50.000 gl. Beda je velika, Izmej pcgorelcev jih je'bilo le pet zavarovanih. Nabirajo se darovi za nesrečnike. Presvitli cesar so pogorelcem darovali 1000 gld.
(Posojilnica v Crnomlji,) registrovaná zadruga z neomejeno /avezo, znižala je dolžnikom od 1. julija t, 1. naprej od 6V2% na 6%, ulagateljem pa plaíuje kot dosedaj po 57o.
(Šolske novice.) Uradne učiteljske skupščine bodo letos: v Litiji 30. julija, v Krškem 6. avgusta. V Č nomlji, Metliki, Dragatušu, Pod-zemlji in v Loškem potoku je razpisanih tcč učiteljskih služeb po 500, 450 in 400 gld, — Šolsko leto se bode v krškem okraju končalo letos 14 dni poprej in novo zopet 14 dni poprej začelo kakor lansko leto. Šolsko leto 1890/91 bode pa končalo že 31, julija in putlef pričeto 15. septembra, toiaj istočasno s srednjimi šolami,
(Naša dobrotnica) gospa Hočevarje va je o priliki svojega odlikovanja pogostila meščansko gardo, požarno brambo in Šolsko mladino. Radovljiški šoli je darovala 100 gld. za nakup harmonija,
(Očitna zahvala,) Prohlagorojena goapa Jos. Hočevarjeva je povodom svojega odlikovanja pogostila tudi meščanske učence, za kar ae v imenu mladine toplo zahvalim. L Lapajne, šolski ravoateîj. V KrSkem, 25 junija 1890.
(Zahvala.) Gospodična Elizabeta fîtariha iz Črnomlja, zdaj bivajoča v Bradfordu v Severnej Ameriki, poslala je novo ustanovljeni mestni godbi v Ćrnomlji podporo treh dolarjev. — Vrli domo-rodkinji, ki je s tem dejanski pokazala svojo ne-venljiro ljubezen rodnemu kraju, zahvaljuje se odbor mestne godbe v Črnomlji na temu daru naj-topleje. Bog jo poživi v daljnem kraju, in ji daj Obiluo posnemo.
(Lov) se bode dajal v zakup 2. julija v cesarski vrbini pri Krškem, 3. julija v mokrono-škem, 5. julija v krškem okraju.
(Nesreče.) Pri spravljanji sena, katerega so letos ljudje kaj veliko doWli, zgodili ste se v krgki okolici v kratkem dve veliki nesreči. Hlapec g. M. Kelharja je pal pod težak seneni voz, ki se je zvrnil v grabeo, kjer je bilo dokaj vode. Voz ga je potlačil in voda vduSila, tako da so mrtvega izpod voza izvlekli. — Pri Leskovcu je pa 8 senenega voza, na katerem se je žrd zlomila, padel neki Arh, ki se je pri tem tako poškodoval, da je kmalu dušo izdihnil.
(Našim gg. trgovcem in obrtnikom.) V zadnjem lista „Dol. Nov." sem čital o pritožbah radi nemških naslovov, koje prileplajo neka-
teri naěi trgoTci in obrtoiki na svoje prodajalnice. To me je napotilo, da si v dana-mjeia listu dovo-Ijnjem spregovoriti o drugem žalostnem slučaju, ki se nahaja pri naših trgovcih. Da ne bodem torej dolgo opisoval, rečem naravnost, da lepa krščanska Davada, prazaovati nedelje in praznike, Že do sedaj pri njih nima nobene prave veljave. Vprašam Vas, gospodje, koliko več dobička imate od tega, ko Ijndje celi popoldan po vaših proda-jalnicah pohajajo, ter le malo ali celo nič ne ku pijo, ali zadržujejo pa pri tem Vas, in sami sebe od službe božje. Koliko jih pride le iz dolzega časa, ali ker se jim ne ljubi h kršóanakemu nauku iti, v Vase prodajalce si s prebiranjem in premetavanjem različnega blaga evojo slabo voljo vednt in odganjat. Kedor si misli kaj nakupiti, kupi si lahko dopoldne ali kakovi delavni dan, ostali čas pa naj pusti gg. trgovcem v počitek, po katerem, ako ne sami, pa tembolj hrepene njihovi pomočniki ali posli. — (Postavo zoper to imamo — žali Bog, da se ne gleda na to, da bi se apolnovala! Vredn.)
(V Kočevju v Gornjem Zdihovem) je storil dvaindvajsetletni mladenič grozen zlcčin : Zalezaval je dalje časa neko dekle. Ker se mu je izogibala |o ustreli v srce 'i samokresom na polju vpričo druzih delavk. Morilec se je sam naznanil okrajnemu scdišču Kočevskemu.
(„Slovensko petje v preteklih dobah**) imenuje se lepa knjiga g. Fr, Rakuše, nadučitelja pri sv. Bolfanku pošta Središče na Štajerskem, ki se dobiva v vsaki knjigarni. Stane nevezana 80 kr.
Kazne vesli.
*	(Dvajset dni brez hrane.) Zaderaki „Nar. List" objavlja nastopni dogodek: Dne 18. maja pasla je blizo Lastve v Tlereegovini trinajstletna Vida Medigović ovoe in koze in ae jej nek kozliček zgubi. Drugi pastirji so dekletu pretili, da doma povedo, da je kozlička izgabiia. Dekle je iz strahú, da bi je ne tepli, pustilo éedo in zbežalo v gore Pastroviči. Dvaj Bet dni ni nihče in ničesar zvedel o dekletu. Dne 7. t. m. je našel neki Sava Gjurov dekle v zapuščenem tarnam zadruge Medigović v gorah. Dekle je biio popolnoma onemoglo in že blizo arorti. Gjurov jo poklical pomoĚ iu prinesli so dekle v Lastvo, k njenemu strijen Miti Medigoviću, kjer so jej hitro postregli-Ostudi je dekle slabo in jo trese mrzlica, vendar je upanje, da okreva. Nesrečniea pripoveduje, da ves čas ni druzega uživala, kakor vodo. Prve tri ali Štiri dni mučil jo je glad, pozneje je pa popolnoma izgubila Čut za glad, earao noge so se jej jelo tresti in polagoma jej odpovedovati, tako da že več dni poprej, kot so jo naali, ni mogla niti po vodo.
*	(Kisla smrt.) Nas verne Slovence pobira navadno greuka smrt; dunajski zidar Janez Prachers-torťer pa je sklenil ločiti se iz tega avetá — kisle smrti. Na veliko kad, polno jesiha, načrkal je tri križe in pa črke svojega imena J. P. potem se do
srajce slečen notri vlegel, kjer so ga našli drugo jutro utopljenega.
Listnica uredništva.
Q. J. S. r D Ne moremo eprajeti, ker CBin re£ ni ZDfttlft in ne mnranto prepiru netiti.
Sejmoví na Dolenjskem:
v juliju; 1 v Ûrnomlji; 4. v Krskem in Velikem Gabra; 5 v Vidmu poleg Krke; 7. v Novem Mestu; 10. v Žnžemperku; 12. v Trebnjem; 14. v Vinici; 15. v Metliki; 22. v Uinab; 25 v Veliki Loki; 28. v Lukovcu, Kostanjevici in Smartnem pri Litiji; 26- v Leskoveu in Visojigori; 28. v Toplicah ; 30. v Dobrnčah-
[ia3]
^AHYAX^A.
Podpisano predstojništvo izreka najtoplejáo /abvalo za obilno udeležbo pri pogrebu umrlega gospoda
. ^egatata Stamzer-ja,
pron^sOrja s {»nkuji,
mil. g. prosta, vsem p. i. gg. dabovnom, gimn. profesorjem, uraduikom si, uradov, si- uniformirani meščanski strajii iu godbi, dijakom pevcem iu vseom si. občinstvu, ki so skazali zadnjo čast blagemu pokojniku. Še enkrat: „Bog plati!"
Novomesto, dnć 18. junija 1890,
Predstojništvo franč. samostana.
ZAHVALA.
Za obilne dokaze prijateljskega sočutja mej boleznijo in ob smerti našega nepozabljivega soproga, oziroma očeta in brata, gospoda
Janeza Kaliger-ja,
voditelja So!« t ŠiDiirjdU,
izrekamo vsem Čaat. prijateljem in znancem, posebno častiti dniiovščini in častitinu gg. učiteljem in učiteljici za mnogobrojno spremstvo, najtop-lejso zalivalo.
[13?!	Žalujači zaostal).
Josip Ferovšek,
bukvovez v ííovem mestu,
uljudno naznanja, da je svojo bukvoveznico preselil v lastno hišo št- 1Ô5 pod kapiteljsko eer-k vi jo, terse priporoča aa obil» naročila, iu obljubuje pri nizki ceni natančno in dobro postrežtio. — Ob enem se svojim blagim dobrotnikom, v moji bolezni prav srčno zahvaljujem.	[13B—ij
Loterijske srečke.
Trst 14. junija	38 49 88	64	11
Gradec 21. „	56 42 70	46	72
Trst 28. „	69 16	59	62
Oznanilo.
[135-1]
Kune, Malnerič.
JerâinovIÈ,
rBTnatelj,
r
m'
Posojilnica v Črnomlji, registrovaná zadruga z nscmejens zavezo, znižalti je dolžuikom od 1. julija t 1. naprej obresti ttd 672%	vlagateljem pa
plačevalK bode hot doaedaj po 5%.
Posojilnica v (Srnoinlji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, dné 18 junija 1890.
J za C. kr. državne uradnike
izdeluje natanko po predpisu ter se SS- državnim uradnikotu priporoéa	j
[ÍÍ7-4]
Fotograf Gombos iz Celja,
deluje v Novomestu do 4. julija, ter se priporoča za obiloa naročila. Ik Novega mesta gre potem v Toplice, kjer se bo le malo Ëasa mudil. — Ker ima uajnnvejaa arcdstva, zamore pri lepem in slabem vre-menn najčistejše iii najboljae podobe delati. Tudi otroke s posebno spretnostjo fotografuje.	[136]
mm
v Ttplicsh poleg Novega mesta je na prodaj hiša 7, nsnjarijo iu hlevom. Zraven je tudi nekaj zemljišča. — Več o tem povó
Erker,
(130—21	Postil ČcrnioSnif pri líoíeiji.
Jako cena mlatilnica z vso pripravo.
Ker 86 bodo masinske priprave razširile, je na poBtatvn Klovevž (KlingenfeJs) pri Šmarjeti na Dolenjskem na prodaj v najboljšem stanu dobro ohranjena stalna (stabilna) mlatilnica. Vsa priprava obstoji iz 22 palcev široke mlatilne mašine 8 streealceni slame in z reto, iz plačila (GOpel) z zvoncem za 2—4 živino, u fabrike Clayton in S eb tittle worth na Dunaju za 250 gld. — Praia naj ee pri oskrbniátvu imcDOvane graščine, kjer se tudi lahko pogleda imenovana mlatilnica.	[118—2]
1 tlslarni in kajiiarni
J. Krajec v Novem mestu
je ravno na svitlo priSIo:
Anton Weiss,
liroiflSlt moj-t-r T lludolfovim. ^^
^	Cenike različnih, k uniformi spada- ^
£ jočih stvari pošiljam na zahtavanjs franco. ^
(8kedeD,j) v jako dobrem staon, 14»» dolg in 8wí širok se proda iz l^roste roko. Več o tem pove Nace Murn mizar v Kandijl.	1133]
ože Špelko, v Podgori it 35. Tira Prečna, da
svojo cegelnico na vi?, let t iiujtm ali jo pa tudi proda,. — Ve?, se izvé pri lastniku,	[117—3]
V Kandiji pri Novomestu je iz proste roke
cisto nova In^a ^
J
----- — . ------- ^^
in druga poslopja na proda]. Tudi je zraven zemljišča za 20 mernikov posetve. — Cena »e iísvé pri lastniku v Kandiji h- št. 49.	[i3i—aj
100 veder izvrstnega vina leta 1887
m
40 veder izvrstnegit vina 1.1888
proda iz proste roke sknpej ti28-2]	Anton Znpančie,
Sttauberg, p, St. Petei: pri Novem mestu.
rostorna obokana štacuna
poleg farne cerkve na Bučki, v katere obližji se ne nahaja nobena prodajalnica, daje se z vso pripravo ter z za 2000 gld., raznovrstnega svežega blaga, obokanim magacinoin, hlevom za dva ksnja, svinjaki, drvarnico in tremi sobami za stanovanjo. iz proste roke na 6 let v najem. — Kdor želi to v najem Tzeti, naj so oglasi pri
(134-1)	Tonetu in Ani Komlanec na Bučki.
Spisi Krištofa Šmida zvezek IX. f Okusno kočevsko pivo
Cena snoptCu mehko vezanemu 30 kr., trdo vezanemu 40 kr.
Narodna biblioteka,
snopia 30 do 34.
Priporočani tudi za àolske darila različne knjige lastne in tuje zaloge.
iz pivovarne g. Peter Jakliča
je pri meni v bogati zalogi v sodeib in bu-teljah po nizki ceni. Priporočam jo gospođom krčmarjem po Dolenjskem.
[1&6-7] Josip Zurc (átembur),
T Kanđiii pri Sovem meatu.
Od^TOTui urednik, izdajatelj iu zfiLužuik 1. Krajec.
Novuniesto. — Natisui! J. Erajec.