23 štev.
v>ige, ■v Ljubljani ,• poiti:
V Ljubljani, četrtek 22 maja 1919.
Ate vitka obsega 6 strani.
I!. leto.
'? -S ;:, ,v .j„.
•»fcl it«; . •'f.tCIi
K 84--, 41' — „ *t ~ 7 ~
%- tJa»&ssom«tvo:
■ &	:-t-	>ra»vtj	.K	‘JV—
••v	• , fet8 „	„	50--
T- §# M ,	„	16'—
■rta tfis**4 ■	■■	»•-
m
« jplMnene »uruAbe hret tttSUjttTe denarja s« »■ morem« oulrhti.
-oittlkl naj
ti Anine
^aksscaloi. ""Š8W_
"utajo po p* •vieru in s-
•r 46 lit "fr#*. stos *» inkit fin.,'m .«%rat popa* ■
v-idiitir« J® ** Stare® trga Štet. M. Stiete* 390. T/pr&TalSfcro je na Marijlseat trga 1	.-.ter. 8. felefo« 3ter. 44- krrrr——
ia vsaM ue
ftUvtl
ZjUtVUj* elj& 40 v'.liwupj«jv..
'fpttt4aaJ«B glitee *M8»>?ažar L &t» a» »aj priloži k* odgovor doptsnioa ati anastka. — Bopbti *»j h® frankinjo. — Rokopisi sa »e vratajc.
Važne konference o ustvaritvi podonavske federacije za Jugoslavijo, Cehoslovaško, Poljsko, Romunsko in Nemško Avstrijo. — Italija nasprotuje federaciji. — Ljenin in Trocki zbežala iz Moskve. — Koroški Nemci prips avljajo plebiscit. — Del Koroške in Štajerske pripade Jugoslaviji.
Nemška obmejna propaganda.
Nemška premija 25.000 kron na Shermana Mi lesa. — Nemci izdali velikanske svote za podkupljenja.
_ Maribor, 21. maja. (Pos. por.)
Prihajajo jasna poročila in do-Ja*J? nasilni in zločinski propagandi k< roških N^mce/ med koroškimi Slovenci. Nemci niSo štedili z denarjem, niso se sramovali nobenega še tako podlega sredstva v dosego svojih namenov. Mobilizirali so tisk, mobilizirali so elemente najnižjih vrst, napeli so vse sile da „osvobode Koroško ‘.
Brezobzirni macchiaveloem nemških nacijonalistov. se jasno razbere jz dveh pisem, pisanih v Celovcu sredi januarja, ozir, začetkom februarja t. 1. na nekega nadporočnika na Koroškem, i-... Kakor znano, je, meseca jaumatja ameriška komisija pod vodstvom podpolkovnika Shermana - 311 les-a, proučevala narodnostne meje na Koroškem. Koroški Nemci, ki že od nekdaj trobijo v svet, da ni nikdo. pod božjim solncem srečnejši ih zadovoljnejši kot koroški Slovenci pod nemškim jarmom (to dokazujejo zlasti zadnji dogodki), tako da se ti zadnji kar ne morejo ločiti od svojiii najboljših prijateljev Nemcev, so se očitno naenkrat zbal«, da bi morda ta ame/ikanska misija ne spoznala in ugotovila resnice. Ponudili so zato naslovljene« v prvem, Vlsmu 25.000 kron kot premijo za Ranitev Hilcsa, ako bi njegova raz-!?dba ne bila ugodna za Nemce, hi se moral izvršiti najuso-0‘ansklh tleh, da se tako zvrne rs sum na Slovence. V drugem pismu Pa ze bridko očitajo naslovljencu, za-al .da ni izvršil umora. Ker ameriška m!s*ja ni ugodila nemški zahtevi, da
MK
se podredi vse slovensko ozemlje na Koroškem nemški upra i, je deželni zbor z vso gotovostjo pričakoval, da bo M i i e s izginil še pred določitvijo demarkacijske dne.
Iz obeh p^sem je razvidno, da so Nemci potrošili velike svote za nemško propagando o priliki potovanja ameriške misije v Velikovcu, Pliberku, Gušlanju, Spodnjem Dravogradu ter za propagando med Vojaštvom. Od zadnje so pričakovali odločilne koristi v konečnih bojih.
Izvirnika obeh pisen, ki sta bili oddani na pošto na jugoslovanskih tleh, da se izogneta obmejni cenzuri, se nahajata v rokah pristojne politične oblasti.
Nemci na Koroškem organizirajo plebiscit.
Nemškutarji na delu.
Jesenice, 21. maja. (Izv. por.) Koroška deželna vlada organizira In pripravlja plebiscit v slovenskem delu Korošfe. Na delu je ves agnačnj aparat. Plebiscit pričakujejo v naj krajšem času.
Pritisk na slovenska županstva. Vse nemške stranice skupno nastopajo.
Jesenice, 19. maja. Okrajno glavarstvu Beljak je pozvalo Id. t. m. župane na seitasek v Rožek. Odvali so se slovenski župani iz Vernberga, Lipe, Logavas in St. Jakoba ter šest županov nemškutarskih občin, iz Beljaka so prišli 4 zastopniki in sicer: 1 soc. dem., I kršč. soc., 1 nemški dem. n dr. Lahovnik. Vzrok sestanka je bilo ljudsko glasovanje. Zastop nik beljaškega glavarstva so tekmo-
vali med seboj v blatenju Srbov in Slovencev in dajali navodila za glasovanje. Opozarjali so Slovence, da nai glasujejo za Nemško Avstrijo, da se s tem izognejo sitnostim, ker Nemci se tudi sili ne bodo umaknili. Lahovnik, renegat, je povdarjal posebno soglasje med koroškimi Nemci in Slovenci, rekoč da je tudi or. Slovenec. Odgovarjal mu je župan iz Lipe in slikal trpljenje internirancev, češ, da je sam bil 14 dni interniran. S tem jih je spravil v hudo zadrego. Izgovarjati ,so se na zatrdilo provizorične koroške deželne vlade, da bodo vri nedolžni financijelno oškodovani za vse telespe in duševne muke. Zahtevali so od županov, naj takoj pričnejo s predpripravami
V nedeljo 18. t. m. so vse tri nemške stranke odpovedale že napovedane politične shode in sklenile, da ■ puste vse priprave za volitev v deželni zbor in da bodo prirejale skupne shode v takt zvanem-mešanem ozemlju, ter pripravljale ljudstvo za glasovanje, Dr. Lahovnik je opozarjal posebno st venske župane, naj zastavijo ves svoj vpliv, da se vojaki odzovejo mobilizaciji in s tem dokažejo skupno voljo, braniti Koroško proti’ Jugoslovanom, če treba s silo. *
% '
*LAD!MIR LEVSTIK.
“T*
93 nadaljevanje.
Ihtenje ji je udarilo v grlo z dušečim kašljem vred ter jo zvilo na kolena. Meta, katero je gnalo srce, da bi zapela gospodični grofovo čast in hvalo. JO je našla, kako si je grebla z bledimi, že polumr-«Skimi prsti v lase in ječala:
* Zakaj se ne da popraviti — Bog, o Bog!... ~akaj r.c utihne glas, ki ponavlja od zore do mraka: ®an!.•. zaman!... zaman!...« bi 6,^ tudi grofove misli, so bile manj vesele, nego se j °Vek S0(h’l po storjenem dobrem dejanju. Komaj 1 lic j*aklen‘l v svojo sobo, že mu je padla krinka rani-, ” ^azal se je zbegan obraz, poln razoča-1 J! brezupja. vaje *,,arnan •’« je stokaj, Skripaje z zobmi in zaritem k aV° V kazine divana, ki je stal v najteanej-brot- °tU sha'nice. »Nič ne pomaga... Nobena do-kot m’ ne pomore, da bi preživel le euo minuto SOvra«t Vek’ ki n>d ne teči od drugih, nobeno si z-n o0’ ,noI?en £relb noben dolg! Tolikanj sem SDomr'; a nTk lužno moralo — in komaj ine ona se V v sn°čnie .tatvine*, že rdim ko zasačen, tresem oi bt Rtal pred sodniki, in čutim v slehernem
^VOlClTi 11
tolažnik^6^kletem Živcu, da nisem vreden biti njen ki haju druži6 y njen° obhčje, vzlic vsej nesreči, zgoli rnn-’ , '- ’ Z“me ni rairu> n' utehe; ostaja mi ^•atka !«J temna, jezna pot... Hvala Bogu, da je
In sredi teh dvomov o sebi se je zavedal, kako mu žari v duši čedalje svetleje, ožarjena z zmerom nežnejšim hrepenenjem, podoba bolne sosede...
»Odtod obotavljanje, izgovori pred samim seboj in odlašanje od dneva do dneva!* si je kimal pobito. »Še davi, ko sern šel od I)ore, sem misli nanjo, vso pot... Saj čudo ni; tiha simpatija, dobrotna in molčeča ljubezen brez želje po izpolnitvi... uuvstvo, pretkano z mislimi na smrt in grob, bi bilo baš pravo zame v, teh dneh pred obračunom... In končno,* je vzkliknil zdajci, »kdo mi ga prepoveduje? Če sem se postavil zoper ,nje‘, jim vendar ne bom priznal v odločilni uri, da imajo prav zoper mene! Ali je dobrota greh? Da bi bilo tistih pettisoč sramota zanjo, ker jih itna iz moje roke - kdo pravi? In če — naj bo... Marija ni zadnje bitje, ki ga oskrurni gorje v svojem hlastanju po tolažbi; srečni žalijo huje, neodpustljiveje. . Toda kaj, ako me vpraša? Ne mogel bi ji lagati'; zdi se, enkrat se ji .sam izpovem. Mogoče je tudi, da pride moja ura, preden ona izdihne... Ali mc bo obsojala... ''zaničevala ?... Gotovo, več ko gotovo ... Naj me! Njeno 'zaničevanje ne bo prvo, ne bo edino, ne poslednje, ki pade na moje srce; vse to mi ne brani biti srečnemu v tem, da sem ji dober. .. da jo ljubim —le priznajmo! Ona ne ve, da imam jaz prav, ne ,oni*... jaz in nihče drugi, 'kljub vsemu in vsem!«
Odleglo mu je. Z nekakšno vdanostjo je začel premišljati, kaj vse Še napravi za njo in kako ji bo izkušal poplačati z dobrim, kar so drugi storili njej in njemu z zlim. Usmiljene sanje so ga obdale
kakor sveži, krepilni zrak £ove pokrajine, v kateri ni bival nikoli dotlej.
»Zdi se, da sama ne upa več zdravja,* je ugibal še na poti k Smučiklasovim. »Toda nemogoče ni; morda jo pregovorim in spravim kam, v sanatorij na jug — saj sredstev ne manjka! Smučiklas ima še dovolj, Grabanec je bogat — med in mleko teče po mojem Kanaanu; pomorem ji z zlatom krivičnikov, in če ni rešitve, jo vsaj osvetim; to naj bo moj izgovor, moja opravičba pred njo, ako napoči dan priznanja... Da, da, nazadnje, tik preden se vse razjasni, pojdem k nji po slovo in na izpoved. Tako lehko bi se spravil odtod, če bi padla ženska solza na mojo'glavo in bi slišal glas: Odpuščam ti... zakaj tvoja ljubezen je bila vendar najboljša; le mi nesrečniki vemo, kaj je ljubezen in dobrota. ..«
Poln hladne trdnosti je stopil v odvetnikov kabinet in sprejel dolgovezno izjavo njegovega sožalja. Smučiklas si je na tihem čestital, videč, kako gine z grofovega obličja užaljenost nad našimi slabimi varnostnimi organi ter se umika prijaznejšemu razpoloženju, na katero je gradil zelo trezne in smelo očrtane račune. Brez dolgih prehodov je omenil da grof ne more ostati »kar tako«, in mu izročil že pripravljeno vsoto, še nekaj večjo.od prvega posojila. Gost se ni dolgo branil, toda poznalo se mu je, kako ga tlači zavest, da mora biti vsled nesrečnih okolnosti v nadlego »tako Šarmantnim ljudem«.
______________________ (Dalje)
tani v stari Avstriji. Tega pa ti sod-jalistični modrijani ne pomislijo, da so vse to posledice izsesavanja Nemcev in Madžarov skozi 4 leta, ko so neusmiljeno rekvtrirali po naš ih krajih, ko so na stotine in tisoče vagonov živeža in na sto tisoče glav živine nasilno pobrali natr in odpeljali v la čenberiko nemško Avs rijo, v Nemčijo in celo na Turško. V Jugoslaviji še ni nič zrasti , kar je lani z r a s 11 o, so nam tudi pobrali in odpeljali in kar nam j e o s t a i o, kar s m o poskrili in rešili, je še vedno boljše in cenejše nego je sedaj v takim hujskačem tako zaželjeni blaženi Nemški Avstriji, kjer stane kilogram masti 100 in več kron, kjer ni krompirja in n e moke. Pri nas ni lakote in tudi ne take brezposelnosti, kakor v1 lačenberški Avstriji. Če toiej govorniki po shodih in zabavljači po oštarijah hujskajo delavstvo, je to dernagoŠtvo. Diaginja torej ne more biti človeku z zdravim razumom vzrok za sovraštvo zoper Jugoslavijo, temveč ie zlobnost in narodno sovraštvo.
Povedali smo že, da je tudi naše uredništvo v Ljubljani ozir. g. Anton Pesek dobil par sličnih anonimnih grozilnih pisem — da do Ljubljanca pordečila in zasmrdela itd. Vidi se, da gre v klasie hujskanje „Napreja“, da bomo dobili mi „psi“ pri »Jugoslaviji*4 brco, da bomo odleteli na luno itd. Posurovelost gotovih ljudi je res neverjetna in Jugoslovanska (!!) soc. demokratska stranka daje takim Ludeni s huj skanjem v svojem oficieinem glasilu „Napreju“ še vzpodbuao. Ali je državno pravaništvo slepo in gluho, ali je že v službi boljševiške faki-naže?! — »Jugoslavijo1* s;:e zaplenili in pobelili, ker se je zavzela za pošteno ime slovenskega vojaštva, ki je bilo na Koroškem ter pokazala na prave krivce —■ koroške ža!o}gre, »Naprej44 pa nemoteno piše in objavlja najostudnejše poživinjene iz druhe ter hujska in daje tako vzpodbudo »ljudem44, ki jim je vseeno, kdo zasede našo zemljo, Nemec ali Itaijan in ki že naprej obetajo, da bodo zavedne Slovence klali kakor svinje.
Opetovano srno pisali, da so v vsaki stranki izrastki, katerih se pa skuša vsaka poštena stranka otresti ter smo opozarjali na take izrastke v koc. dem. stranki, svarili jo pred nemškutarji, a oficlelni organ J SDS. „Naprej“, namesto, da bi bil okrcal te ljudi, jih je še jemal v zaščito ter surovo hujska! zoper nas Imamo dokaze, da se je celo na soc. dem. shodih na Kranjskem in na Štajerskem javno hujskalo zoper naš <ist, kaj in kako se pa hujska po oštarijah, dostojen človek niti povedati ne more.
Gospodje sodrugi, sejete veter, a želi boste vihar, ki bo odnesel in zadušil tudi vas. Nemškuianja vam bo zrasia Čez glavo in posurovelost pre-
vladala vsak preudarek, če ne krenete takoj na druga pota.
Nas pa ne spravijo niti grožnje, da bo Ljubljanca pordečila in zasmrdela; niti, da nas boste klali kakor svinje, niti da nam boste dali brco, da bomo odleteli na luno — 's poti, na kateri smo. Zvesto bomo vztrajali na braniku ter klicali k obrambi naših zatiranih, teptanih obmejnih tj f a * io nn sester, b u d i 1 i b o m I narodno zavest, krepili n a f o dni ponos v n a š e rt ljudstvu ter razkrinka* vali tudi še nadalje naše naj hujše sovražnike —i naše notranje narodne nasprotnike.
Nas ne veže noben gnil kompromis! — S hinavci, brezdomovinci kompromis v sedanjem času
je izdajstvo. O Tugomer, o Tugomer, koiiKokrat se bo še tvoja lahkovernost bridko maščevala nad našim ubogim ljudstvom. — Voditelji naroda, ki v sedanjih bridkih v pravem 1 po_T:e;su besede turških časih ne najdejo besedice obsodbe za naše i notranje sovražnike, temveč sklepajo z njimi še celo kompromise, o vas bo pisala zgodovina še hujšo obsodbo; kakor o Tugomeru.
Ko gre za življenje ali smrt, za s v o b o d o ali suženjstvo, za b s t i a 11 n e-bitš, nas ne bodo rešile k o j' i s t i ali n 'e k o r i s t i te alt one politične stranke, obziri in galantnost, takt' n ost in kompromisi in k sr je še več puhlih fr a*' praznih besedi, ki so pa ‘e izra nemoči, nezmožnosti, strah0' pet:*, a domišljavosti in osebnega *er strankarskega koristolovstva in kori-tarsiva — rešilo nas bo le in edino le narodno navdušenje, pošrtvo-vatnost in pogum, brezobzirnost in jeklena odločnost.
Slovenski narod strni se navdušeno v neustrašen boj zoper svoje zunanje in	notranje so-
vražnike. Premagali smo divje A v a r r? in Hune, P e -soglavce in krvoločne Turke, ohole grajščake in požrešne A v ’s t r i j a n c e pa bomo tudi nadute Neme« in pohlepne Italijane.
Pogum velja, odločnost in trdna volja!
Lastna korist in ljubezen do domovine nam velevata, da podpišemo
državno posojilo.
čez mejo. Vlak. je odhajal. V zadnjem hipu sem ga še dohitel; nisem imel več časa iti po nahrbtnik v svoje stanovanje, edino kovčeg je bil Še pravočasno naložil moj tovariš.
Bilo je 9. vel. travna. Slučajno je peljal en stroj iz Maribora v Vuzenico, drugi vlaki so vozili samo do Vuhred-Marbeka. Ker nikdo ni vedel naslikati pravega položaja, sem se hotel osebno prepričati, kako je s stvarjo, če je Meža prosta in moje stvari še vse na mestu.
Ravno za ovinkom je stala, bila bi neumnost, streljali bi za menoj in me na kratko razdalje gotovo zadeli. Ojunačil sem se in šel naprej, naj pride kar hoče. Povedal sem jim, da sem nemški uradnik iz Maribora, Jugoslovani, ki so me pognaličez mejo in sedaj sem na potu v svojo domovino, na Koroško, v bližino Beljaka. Slovensko kokardo sem še pravočasno skril v žep. Peljali so me k nadporočniku, poveljniku graške visokošolske legije, kjer sem bil zaslišati, če še niso vrgli Štajerci Jugoslovanov iz Maribora, ali prihajajo in kakšna ojačanja. kje se nahajajo v bližini jugoslovanske vojske in kako močna i. t. d. Povedal sem mu seved*a vse narobe. Verjel mi je, izpustil in voščil še srečno pot.
Ko pridem iz gozda pred hišo lesnega trgovca---------------, ki je zave-
den Jugoslovan in je pravočasno po begnsl, ostala je doma samo žena in hčerka, me slednja zapazi in povabi v hišo. Gerentu Werdnigu so požgali skedenj, oropali shrambe, odgnali živino. Trgovino Kaiserjevo so oropali in poškodovali. Pri Aichoizerju so praznovati Nemci in nemčurji „Sieges feiera. Prišla sta na to slavnost celo prejšnji postajni načelnik Bemh-ard in vodja kurilnice Wallner iz Beljaka, Frankfurtarice in rdečo-bele zastave so visele vse vprek, vojaki so metali za kratek čas ročne granate v Dravo. Pokalo ie na vseh koncih in krajih in begalo ubogo prebivalstvo, ki čuti slovensko in ni pobegnilo.
V postajo si nisem upal pogledat, kaj je z mojimi stvarmi. Poslal sem ženo nekega prožnega »adziratelja, ki je bil prej od službe odstavljen, sedaj pa je opravljal zopet službo, naj pogleda, kaj je mojim nahrbtnikom. Ni ga več riašia, vrata vlomljena, stvari pokradene. Kaj mi preostaja. B ez perila in drugih potrebščin za življenje
A. Cerar-Danilo.
Narodno gledališče v Ljubljani proslavi 28. maja 1919. jubilarni večer svojega neumornega člana g. A. Cerar-Danila ob priliki njegovega štiridesetletnega umetniškega delovanja ,	s prireditvijo Schdnherrjeve ko-
medije življenja »Zemlja.44
Anton Cerar-Danilo je bil rojen 11. novembra 1858. v Ljubljani. Obiskoval je šolo pri sv. Jakobu, pozneje pa ljubljansko realko. Kot sedemnajstletni mladenič je nastopil prvikrat na odru v Lo.woodski siroti, igral je uiogo barona Strenwortha. Že ta nje gov prvi nastop je vzbudil pozornost tedanjega vodje slovenskega gledališča Petra Graseliija, ki je videl v njem vsa svojstva igralca. Danilo je bil anga žiran.
Po drugi sezoni njegovega gledališkega delovanja je nastala kriza in gledališče se je zaprlo, ker so vsi igralci odšli. Danilo, ki je čutil v sebi nagon do umetniškega delovanja tud; v težkih časih, je za časa krize nastopal v »Rokodelskem domu.44 Njegov prijatelj, jurist Viktor Eržen, tedanji
neobhodno potrebnih! Kupovati v teh dragih časih ne gre. Skleni! setn, da grem domov. Če sem riskiral tu sem, pa še naprej, domov, na — pri Bel jaku.	(Kcnecprih.)
Sejete veter, a želi boste vihar.
Naš upravnik v Ptuju je preje! sledeče pismo, ki ga poiajemo dobesedno: Ljubljanski pritepenec! Ti na-siineš misliš, da si gospodar od Ptuja. Zdaj še nisi in tudi ne boš taso hitro. Če rhisiiš tako delati tukaj, je boljše za Tebe da pobereš Tvojo Jugoslavijo in greš od kod si prišel, drugače bomo mi tudi enkrat steboj javno naredili, Te bomo tako dolgo tepli da bodo vse hišne številke dru-goč gori, zastopiš nasilneš hujskar, dol s Teboj pri nas neboš imel dolgo sreče ljudi fopati pritepenec posilni, če bi od nas eden prišel v Ljubljano in bi hotel tako pravico imeti ko jo imaš Ti kai naredijo z njim obesijo ga kak so Srbi navajeni. Mi nismo popovski podrepniki tkoko Ti lažnjivec. Nam tudi ni nobeden sovražnik, je Italijan a i i nemec. Naši sovražniki so prve vrste popi, kapitalisti, jezični dohtorji in zdajna vlada, tega hujskači nevidite, da je vsak dan vse dražje odkod je to mi dobro znamo. Prej v vojskinem času ni bil živež tako drag ko je zdaj gdo je tega kriv ? Čas je da bi začele cene padati pa ne zmiraj naraščajo, zato se malo skrbite, pa ne za politiko in vojsko, kaj pa mene skrbi zemlja, katera je zasedena. Delati moramo, smo pod n e m c i ali t a i j a n i Vi jugo-Slovani naprednjaki in Vaša vlada ste se nam dobri skazali kako, bi nam slo, lažnjivci da znaste mi ne damo miru mi bomo volili ne Vi, ki nič ne trpite capini. Pod Avstrijo nam je slabo šlo in pod Srbi pa bo desetkrat slabše, zatorej proč od Srbije mi čemu republiko, tudi ne Tvojega iažnjivega časnika. Zdaj se nam grozijo z prekim sodom le vun z žnjim nesramneži nesramni. Avstrijo šinfate, da jih je toliko bilo nedolžno obsoje nih m ta vlada še je slaoša. Samo pazite kaj boste naredili z naglo sodbo. Vi nas, mi Vas, človek je človek eden ali drugi, ta odstavek lahko daš v Tvoj laž-njivi časopis, da Vas bomo klali kmalu ko svinje kaj si eden prosi, mora dobiti. Vi nas uboge delavce hočete drugoČ trpine imeti, o ne dol z kapitalizmom Živjo boljše-vizen mi smo tudi ljudje ne samo Vi boljši, mi moramo za Vas delati, da Vi frakujete. Zatorej konec hujskarij, če neibo drugače 'posebno z Teboj moramo obračunati pritepenec.
Več ptujčanov.
Original tega pisma smo poslali Deželni vladi v Ljubljani.
Res je, da so cene življenskim potrebščinam sedaj ,v Jugoslaviji narasle, da so sedaj višje, nego so bile
namestnik Jurčiča, ki je že prej spoznal Danilov gledališki talent, ko je še kot dijak v družbi nekega Stauferja igral privatno »Razbojnike44 in druge komade v nemškem jeziku, mu je preskrbel na Dunaju gledališko podporo kneza Windischgraetza — mesečnih 45 gld. Danilo bi moral takoj odpotovati na Dunaj, toda dr. Jož. Stare mu je odsvetoval, da naj raje ostane v Ljubljani. Tudi njegovi prijatelji so ga pregovorili. Tako je o?tal Danilo doma in se popolnoma posvetil svoji umetniški izobrazbi in napredku slovenskega gledališča.
Vkljub slabim gmotnim razmeram je napredoval Da ;i!o vedno bolj. Svoje uloge je predstavljal vedno s čistim umetniškim duhom, ki je oživljal v občinstvu umevanje do lepote in umetnosti r.a odru. Gledališki kritiki tedanje dobe so brez izjeme hvalili njegovo umetniško delovanje. Veliko idealizma in energije je moral imeti Danilo, da je mogel izpopolniti svoj talent, kajti tedanje razmere pri gledališču so bile silno slabe. Tako je dobil Danilo n. pr. po sezoni !. 1882. — kot najboljši igraiec — 9 gld. gaže. Več niso mogli
dati, ker so morali plačati dolgove prejšnjih sezij.
Veliko gledaliških kriz je moral preživeti Danilo, toda nikdar ni obu pal nad svojim poklicom. Kadar je bilo gledališče zaprto, je zbral okoli sebe diletante in prirejal ? njimi predstave. Gostoval je tudi večkrat na Hrvatskem in v Srbiji. Danilo je ostal vseskozi zvest samemu sebi. Ko so odhajali drugi v svet, je ostal on doma, ker je vedel, da je njegovo umetniško delovanje v domovini večjega pomena, kakor pa vsa priznanja v tujini. Ko so se ob zadnji krizi pred vojsko zaprla vrata slovenskega gledališča, je otvoril Danilo »Malo gledal šČe", da ne ostane Ljubljana brez odra in on ne brez kruha. Danilo se je pečal tudi z literaturo in marsikateri njegovih spisov, ki jih je napisal ne kot literat, ampak koi igralec, ostane važen dokument v zgodovini gledaliških kriz.
Danilo je igral in 'še ;gra vse uloge. Cebh 22 let je Igral Hu-bimske uloge. On je povsod, kjer ga potrebujejo. 26 nastopov v mesecu in poleg tega še sodelovanje v opereti ne zmore vsak igralec. Danilo je umet-
nik, ki vstvarja, kateremu je igranje na j odru življenstci poklic. Ko so ga v zadnji sezoni slučajno 'prezrli z angažiranjem, ni spraševal po vzroku te' ».pozabljivosti44, ampaK je pridno delal naprej, kakor rnu je velevala njegova umetniška dolžnost. Danilo ni samo odkritosrčen umetnik, ampak* tudi odprt človek, ki ne pozna laznibf spletkarij za kulisami.
Po dolgih Štiridesetih letih svojega delovanja za razvitek slovenske?« gledališča je dočakai Danilo, da je svoboda jugoslovanske domovine s«' gotovila svobodo tudi nasenu Narod' ne mu gledališču. Nikdar več se 1,0 bodo zaprla vrata našega narodu«#* svetišča, v katerem se vrši 23. W>®l častm večer v proslavo g. Danila-
Slovensko občinstvo, katerer*111 j® g. Danilo preskrbel že toliko ;eP; ur $ svojo umetnostjo, bo gotovo napolnilo na jubilejni večer Operno gl®7 dališče, da poplača dolg hvaležnosti svojemu »Staremu Kremenu". N-
Naše severne meje.
Nemške patrulje izzivajo. — Začetek novih bojev.
Ljubljana, 21. maja. LDU poroča ob deveti t ri dop. iz uradnega vira: Nemške patrule se vsakVdan približujejo našim oostojankam ter jih obstreljujejo s puškami in strojnicami. Naše čete jih preženejo vsakikrat z ognjem. Tako srno 20 t. m. zvečer in ponoči odbili sovražne patrole južno Spodnjega Dravograda pri točki 513 'in pri Sv. Roku. Sovražna artilerija je delovala proti Soboti in Sv. Danijelu v Dravski dolini. V odseku Slovenji Gradec je obstreljevala Št. Janž, Sv. Peter in Sv. Rok. Istotako so Nemci streljali na naše posadke na Ljubelju. Naša artilerija je z uspehom odgovarjala.
Zavednost obmejnih Slovencev. — Slovenski fantje dohajajo k svojim četam.
n Maribor, 21. maja. (Izv. por.) Slovenski mladeniči in možje občine Ceršak ob Muri so pokazali odločrro in javno, da streme po skupni svobodni državi in se zavedajo nevarnosti in resnosti položaja. Pozivu k orožnim vajam so se odzvali polnoštevilno Pod vodstvom mladeniča Hercoga so j skupno, pevajoč narodne pesmi, od- j korakali k svoji četi. Splošno je o pa- j Hti, da je vstal ves slovenski, zeleni Spodnji Štaier na obrambo nove j države.
Vtis poročila o nemško-koroških nasiljih v Parizu.
p, n Belgrad, 21\ maja. (Izv. por.) triasom paTišklh vesti so napravila poročila o tolovajstvih nemških čet na slovenskem Koroškem zelo slab vtis v Parizu. — Nemški vodilni krogi skušajo dokazati, da so povzročeno škodo že poravnali. Kot član nemško-avstrijske delegacije deluje v Parizu znani koroški neregat, bivši potovalni učitelj Schumi, ki je vodilni krivec krvoprelitja na Koroškem.
Gospodarska škoda na Koroškem.
. n Ljubljana, 21. maja. Slovenski kraji r,a Koroškem so gospodarsko povsem uničeni in opustušeni. Samo škodo v velikovškem okraju cenijo na petdeset milijonov kron. Ves velikovški okraj je uničen in izropan.
Mirovna konferenca.
Izročitev mirovne pogodbe Nemški Avstriji.
k LDU Pariz, 21. maja. (DKU) Agence Havas poroča: Kakor se sodi bodo entmtnl mirovni pogoji izropal nemško-avstrijskim poobBsčen-eei* 26. maj A t. I.
Politični pregled.
P Nov poslovnik narodnega Predstavništva. Iz Belgrada javljajo: Minister za konstituanto dr. Albert Kramer je predložil načrt novega poslovnika za Narodno predstavništvo. Poseben od^ek se posvetuje o sestavi tega poslovnika. Za podlago novemu poslovniku bo služil bivši poslovnik srbske narodne skupščine, ki ga pa bodo izpremenili z ozirom na povišano Število mandatov, kakor tudi z ozirom na dosedanje izkušnje v srbski narodni skupščini. Dosedaj so obdelali ^0 paragrafov.
» p Kriza v italijanski delegaciji. Revizija tirolskega vprašanja. LDU
č»u£ano> 20. maja DKU Po poro-in $ Ihanskih listov sta Salandra
demisjma|° RaKtD Pfidala svoi°
jaio ni u vzrolf te8a koraka nava-50 ie očei° tir°Hko vprašanje, ki ker ieh!latra*' za re^en°, revidirati, da si 6 ^dson prišel do spoznanja, §aje “ le v razumevanje pravih udno-J v Meranu vrinila pomota.
Ve P »Hrvatu" — v album. Slo-bratil prav dobro znamo, da naši riin iT Hrvati zelo radi nemškuta-rahi vatska politična javnost rada vencL.06,151^3 imena za pristno slo-
Dusph! *e' Verno> da se je ta tkuga Posebno razpasla tekom vojne. Hrvat
poznal samo: Laibach, Assling,
Loitsch, Adelsberg itd. Toda sedaj — po našem osvobojenju ,Hrvat" za nas reklamira potom plebiscita „Klagen-furt", a „Viliach“ daje Nemcem.
< p Proti priseljenim trgovskimi elementom Zagreb, 21. maja. (Izv. por.) V Osijeku se je tekom zadnjih mesecev naselilo toliko stranskih, tujih trgovcev, večinoma Židov, da je nastala resna nevarnost, da s svoji umazano konkurenco izpodrinejo domače trgovce. Vlada namerava izvesti teme ljito akcijo, da se ti tuji trgovski elementi odstranijo iz države.
Pokrajinske vesti.
kr Iz Kamniške Bistrice. Zelo priljubljen je postal poset Kamniške Bistrice in tamošnja turlstovska koča, ki jo oskrbuje Slovensko Planinsko Društvo, ima vedno mn go obiskovalcev, ki se hočejo okrepiti v tem krasnem gorskem svetu. Tembolj se mora obsojati, da razposajeni mladi ljudje, večinoma so žal iz Ljubljane, v tem kraju gorskega miru uganjajo svoje slabe šale. Pripetilo se je baš v zadnjem času, da so taki mladiči jemali seboj puške, imeli tam kar strelne vaje, poškodovali nasade in ograje ob potih itd. Kamniška meščanska korporacija, ki je lastnik cele Kamniške Bistrice, se upravičeno pritožuje nad takim početjem, ker se s tem vznemirjajo ne samo ljudje, nego tudi divjačina in se dela občutna škoda. Opozarjamo tedaj miadino, ki prihaja na izlete, da naj se vede mirno in dostojno tje in nazai, ker bi bila s cer meščanska korporacija prisiljena, pešpot v Kamniško Bistrico popolnoma zapreti, da se ogne vedno se ponavljajočim poškodbam na drevesih, potih in ograjah. Za naprej se bode proti povzročiteljem vsakršne poškodbe in proti nesmiselnemu streljanju najstroije postopalo in gozdarsko in lovsko osobje ima strog ukaz, nadaljnja pobalinstva z vsemi sredstvi zatreti.
kr Iz sv. Križa na Dolenjskem
se nam poroča: Molčali smo dosti dblgo, toda če je duša enkrat polna, potem mora vzkipeti. Večina naših kmetov je moralo iti za časa mobili zacije leta 1914 k vojakom in so se šele sedaj vrnili domov. Umevno je torej, da so zaostala med tem časom vsa popravila na gospodarskih poslopjih. Za taka popravila nam manjka potreben les in stavili smo naše nade v gozd.io ©skrbništvo v Kostanjevici, da nam ono priskoči na pomoč. Po dolgem moledovanju smo vendar le sprosili, da nam je dalo na razpolago nekaj hrastovega lesa. Upali smo, da se nam izkaže les kje v bližini ceste, toda motili smo se. Oskrbništvo dobro ve, da nam je ranjka Avstrija pobrala skoro vso vprežno živino, zato je dalo za uboge ljudi sekati precej daleč cd dovozne poti in to v takem močvirju, da bodemo ob največji suši gazili krakovško blato do kolena. Seveda za lesnega trgovca, ki plača isto ceno, se je dalo sekati Hk ceste. Težko smo tedaj pričakovali razprodaje za nas določenega lesa. In kaj so storili gospodje okrog oskrbnjjštva ? Razpisali so javno dražbo 1 Umevno je torej, da pri tej razprodaji ni prišel pravi revež, ki ima vso rardrapano bajto in pa številni siromašni pogorele! niti v poštev, ker se niso za-mogii kosati z bogatimi kmeti. Tako je zgrešila ta akcija „za siromake1' docela svoj cilj in zbudila med številnimi siromaki upravičeno ogorčenje. — Ravno isto se nam je zgodilo z oddajanjem travnikov v zakup. Pripominjam, da ima to oskrbništvo v posesti več stotin johov najboljših travnikov. Ker so nam že pii hrastovem lesu napravili tako ogromne izklicne cene, so nam nabili na najemnino še enkrat toliko in rekli, „če vzamete je prav, če ne pa ou3tite, bode šlo pa na dražbo". — Če smo si hoteli obdržati zadnji rep v hlevu, smo morali lepo pritrditi in vzeti deleže travnikov po še enkrat tako vi soki ceni. To da samo dva tipičnejša slučaja „na debelo", kako se pa ravna s posameznimi strankami, o tem za-
enkrat še molčimo. — Kdo naj torej zameri v resnici revnemu in izsesanemu ljudstvu, ako se upravičeno razburja. Vedno se vpije in zabavlja proti naviialcem cen, — kaj poreče toraj deželna vlada, ki trpi, da so njej podrejeni uradi (gozdna oskrb-ništva) najhujši navijalci cen!
kr. Dve gospodični sta se vozili v nedeljo 18. t. m. s prvim vlakom iz Ljubljane v Marib r. Vstopil sem'v Celju na vlak in v oddelku za kurirja sta sedeli ti dve gospodični, po njihovi lastni izjavi — Ljubljančanki! Tudi dva madžarska čifuta sta vstopila in z velikim zanimanjem ogledovala moji sopotnici! Kmalu zgineta obe na hodnik, kjer so se seznanili na ta način da je eden izmed teh dveh Židov ponudil našim damam cigarete. Intimnost je rasla od postaje do postaje, sorazmerno z drdranjem in brzino vlaka. Govorili so seveda n • m š k o! Ko vlak na neki postaji obstoji, čujein besede ene gospodične: .,das ist aber hunds-gemein!" In madžarski čifut si je še bolj potegnil klobukove okraje na obraz! Je gotovo povedai kaj posebno okusnega! Dobrikanje teh dveh parčkov je rasio le naprej. Tako so se tiščati na hodniku skupaj, da ljudje kmalu ne bi mogli ven in notri. Črnemu Židu je zelo ugajala rdečolaska s ščipalmkom; in pozneje on tudi njej! To je dobro da se človek lahko za vogalom skrije! Govoril sem z nekim gospodom, rodom I Hrvatom, ki se je zgraža! nad obnaša- i njem teh dveh gospodičen. Čudno se j mu je zdelo, kakšno simpatijo imata gospodični do teh obrazov. Pač vsak po svojem ; neres, gospodični! Glavno je pač le »Unterhaliung", kakor ste rekli svojemu kavalirju; posebno pa med vožnjo! Gotovo je moralo dobro prijati rdečelasi gospodični tisto — nežno, rahlo tapkanje po nienih zagorelih llčicih! Le tako naprej, gospodični! Takih kavalirjev se vozi dosti po južni železnici. Variatio delectat! Ljudje imajo pa vendar oči in ušesa! Nisem naredil tako, kot je rek.a ena gospodična prijateljici, da naj bo kar tiho, ko je hotela še nekaj odgovarjati na prav umestno pripombo dotičnega gospoda Hrvata, ob izstopu v Mari- j boru. Samo malo več narodnega čuta in zavesti, največ pa ponosa na sebe, da ne bodo tujci z začudjenjem spraševali vaših rojakov, —■ kako to mb- ! goče — in kritikovalf vašega obnašanja. ;
— vaš sopotnik — j
Iz Brežic. V svrho aprovizacije brežiškega okraja je nakupljenih v Banatu 76 vagonov žita in moke, od ka- j terih pride dnevno 24 v Brežice. Na- | kupii je to blago neki Nemec iz Gradca, ki je že svojčas vtihotapljal v zvezi s prejšnim okr. glavarstvom živila iz Hrvaške v Nem. Avstrijo. Čudimo se, da ckr. glavarstvo ni našlo zanesljivega domačega človeka, ki bi prevzel to nalogo in o katerem bi bili lahko mirno prepričani, da bo izvedel to nalogo skozinskoz pošteno. Bati se moramo in smo skoro trdno prepričani, da bo od teh 76 vagonov precejšnje število zdrčalo čez mejo. V tej sumnji nas posebno potrjuje dejstvo, da stoji 14 vagonov že nad teden dni brez vzroka na brežiškem kolodvoru. To da mislili! Opozarjamo okr. glavarstvo, da ilosveii tej akciji kar največjo pažnjo in s:cer pravočasno, obenem pa zahtevamo, da prevzame ta posel v roke naš človek, Nemca pa naj se spodi tja, kamor spada. Vsekakor pa se mu morajo prej še preiskati obisti, morda spada tiček predvsem pod ključ in potem šele v Nem. Avstrijo.
kr. S Štajerskega. Gosp. urednik! Prosim Vas, poizvedite kdaj se bodo izplačale učiteljstvu novo odobrene plače in zaostanki od 1. prosinca. Že par mesecev se nas vleče za nos ter obeta od dne do dne, a denarja ni od nikoder. Neznosna dra ginja nas že obdaja z obupom.
kr »Dijaški dom“ in »Dekliški dom" v PtUju je postavil komisar dr. Senčar pod nadzorstvo gimn. ravnatelja Fr. Vajda. Dijaki in dekleta ostanejo še v obeh zavodih do konca leta, v bodoče pa bota zavoda služila slovenski mladini.
kr Za obratnega vodjo državne železnice Grobelno-Rogatec je Imenovan nadrevident juž. železnice v Mariboru Kitak, zaveden Slovenec.
kr Ulična imena v Ptuju nameravajo v kratkem prekrstiti. Tako bo. dobilo mesto počasi domače iice. Tako bo Ljubljana res zadnja, ki se bo prelevila.
kr Sestanek slovenskih obrtnikov v Ceiju se vrši v četrtek dne 22 t. m. v hotelu »pri Belem volu". Na tem sestanku bo predaval g. Janko Lešničar o pomenu trgovske in obrtne zbornice za slovenske Štajersko. Začetek ob 20. uri.
Dnevne vesti,
dn Izdajo potnih listov za potovanje v neprijateljske, zavezne in neutralne države se je spreminjajoč dosedanje predpise uredilo takole: Po-t« vanje se dovoljuje samo v slučajih, ker je nujnost in potreba dokazana. Točno utemeljene pismene prošnje je vložiti pri okrajnem glavarstvu bivališča, v Ljubljani pri policijskem ravnateljstvu. Te oblasti izvršijo v potrebi in nujnosti tczadevne poizvedbe in pošljejo potem prošnje deželni vladi za Slovenijo v Ljubljani, katera dovoljuje potovanje. Podpis pri dravski divizijski < blasti preskrbi policijsko ravnateljstvo. Na ustmene prošnje se ni mogoče ozirati. Pismene prošnje n;<j oddajajo osebe, ki stanujejo v Ljubljani, ter v občinah Zgornja Šiška, Vič in Moste med 8. in 14. uro na policijskem ravnateljstvu, v Ljubljani, B!eiweisova cesta št. 22, šoba št. 4 v pritličju. Prošnje od oseb, ki nimajo v Ljubljani stalnega bivališča, se na policijskem ravnateljstvu ne more oddati in tam tudi ne reševati, imena tistih, za katere je došlo dovoljenje, za izstavitev pbtnih listov, so razvidna na vratih sobe št. 4 v pritličju policijskega ravnateljstva.
dn Naša nova država stopa v svet z upravičenimi nadami do sijajnega razvoja in blagostanja. Domorodna dolžnost, pa tudi osebni interes vodi vsakogar do tega, da podpira interes naše svobodne kraljevine. Ni se mu treba bati, da bi pri tem naletel na tak zaključek, kakor je bil za Avstrijo vsakemu razsodnemu Človeku jasen že tedaj, ko so nas tedanje državne oblasti z grožnjami in nemogočimi obljubami silile, naj podpisujemo nešteta vojna posojila.
Nimamo torej dvoma, da bo vsakdo, komur sredstva to količkaj dopuščajo, rad posegel po razpisanem 4% državnemu posojilu kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, dokler je še čas.
dn Žalostne razmere pri upravi južne železnice SHS. Kdo je na krmilu, kdo na vodilnih mestih ? Tisti, ki so, prišli že kot taki iz stare Avstrije, vsi okinčani z zlatimi medaljami za avstrijske zasluge. Ti ljudje so imeli dolžnost paziti, če se kruti nemški ukazi rigorozno izvajajo. Gorje Slovencu, če se je le malo pregreš'1. Zgubil je službo in moral je na fronto. Jugoslovani smo b ii tem ljudem ničvredneži, neinirneži, subverzivni elementi, veleizdajalci, zaznamovani s p. v. in p. u. Zato so skrbeli tudi sedanji južnoželezniški funkcijonarji. Na nj.h prsih so se zasvetile zlate kolajne za hrabrost in zasluge, na njih zlatih vratovih pa so zašijale nove zvezdice. Toda Bo ternpora, o moreš!" Nastala je svobodna, demokratična Jugoslavija, v kateri gospodarijo še vedno avsiro-filske korifeje, kontrolorji, i. dr. Kdo je bil v stari Avstriji kot narodni bojevnik zaznamovan s črnimi križci, ta ne more pričakovati od teh ljudi nič dobrega. Prava sreča za nas je bila, da je pretežno večino teh klečeplazcev ob prevratu požrlo obratno nad-zorništvo. ,Ul aliquid fecisse vide-atur", so se v Nemško Avstrijo pristojni uradniki res odslovili, to pa le na odredbo vlade. V mariborskem okolišu se govori izključno samo nemški, drugod pa se še vedno kolikortoliko neničuje. Razmere pri južni železnici zahtevajo takojšno in energično re-meduro!
/
dn Koroški begunci, ki reflekti-rajo na podporo, naj javijo takoj z dopisnico svoj natančen naslov (ime, bivališče, pošto, kraj) Odboru korošk h beguncev v Liubljani, Poljanska c. 4.
dn Prispevki za Koroške begunce. Zavarovalni oddelek za Kranjsko v Ljubljani je izročil podpisanemu uradu dne 17 L m. za koroške begunce znesek 720 K in dne 17. t. m. 420 K 20 vinarjev, kateri znesek je nabrala gdč. Tončka Cotman ra Župnem sokolskem izletu v Polhovem gradcu dne 18. t m. Podpisani urad se v imenu koroških beguncev daro-vateljem In nabiralcem najtopleje zahvaljuje. — Posredovalni urad za begunce v Ljubljani.
dn Gledališki svet. Člani Gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v četrtek, dne 22. t. m. ob 17 v pisarni Matce Slovenske.
Obletr ico smrti bana Jelačiča »o praznovali včeraj v Zaerebu. Njegov spomenik je bil okinčan z venci.
dri Reprezentanca trboveljske premogokopne družbe za območje kraljevine SHS uraduje v Ljubljani, Knaflova ulica 13 (Bleivveisova cesta št. 27).
dn Pegasti legar se zadnji čas zelo širi po Bosni in Hercegovini.
dn Južni železničarji v zasedenem ozemlju. Tržaški italijanski listi poročajo iz Rima: Za železničarje, ki pripadajo južni železnici, ne bo nikakršnih izprememb. južna železnica, ki je v avstro-ogrski monaihiji bila takorekoč avtonomna pod državnim nadzorstvom, bo za sedaj poslovala dalje >n je mogoče, da pri italijanski vladi zmaga nazor, da se ohrani značaj avtonomije, kakor jo je, imela južna železnica pod staro vladavino. Železničarji, ki so pripadali upravi državnih železnic, bodo nadalje opravljali službo pod posameznimi vojaškimi upravami v pokrajini. Za njihovo sistemizacijo se poskrbi obenem s splošno preos-novo železniške službe, ko se stalno določijo meje.
dn Načelnik aprovizačne komisije na zatožni klopi. Pred ljubi, deželnim sodiščem sta se morala zagovarjati Maks Japelj, trgovec in načelnik aprovizačne komisije v Logatcu in Anton Boc z Gline, ker sta prodajala sladkor, namenjen logaški' apro-vizaciji. Maks Japelj je dobil od s ad-korne centrale v Ljubljani za Logatec 700 kg sladkorja po K 315 kg, ki ga je ponudil Bocu v prodajo po 16 K kg. Japelj je priznal svojo krivdo. Zagovarjal se je, da se baje ni upal prepeljati sladkorja v Logatec. Na ta način je zaslužil pri sladkorju 8791 50 K. Anton Boc je dolgoleten Japljev prijatelj. Pomagal mu je pri veriženju sladkorja in zaslužil 1000 K. Sodišče je obsodilo Japlja na tri tedne strogega zapora in na 10.000 K globe Boca pa na 2000 K globe. Svarilen vzgled vsem verižnikom in navijalcem cen, ki se hočejo obogatiti na račun ubogih v času splošnega pomanjkanja.
dn Velike tatvine eraričnega blaga. Dne 19. maja dopoldne je neki službujoči organ opazil, odpeljati iz skladišča „Balkan“ en voz naložen s 17 vrečami ovsa. Ker se je organu stvar sumljiva zdela, je voz ustavil ter zaslišal voznika Aniona Oražma, stanujočega v Bohoričevi ul. Št. 26, kam da vozi omenjeno blago. Vozn ic je bil vidno v hudi zadregi in je le prosil, da se ga izpu-ti, nakar je bil povabljen na policijsko ravnateljstvo. Tu je izpovedal, da vozi blago na račun nekega pr porščaka (Maks Vogel), kateri je prodal nekemu gostiln Čarju v Vodmatu. Izpovedal je nadalje, da je v teku 14 dni že trikrat pripeljal na račun istega od 15 do 30 vreč ovsa k spedicijski tvrdki Ranzinger. Pri kupčiji so bili prizadeti še Franc Berčič, stanujoč na Reseljevi cest. št. 27 in Franc Makovec, stanujoč v Selu. Ker je bilo očividno, da gre za dale-kosežno tatvino na škodo erarja, se je oves zaplenil in zadeva pristojni oblasti naznanila.
dn Velika žepna tatvina. Trgovec I. J. se je pred par dnevi peljal v Zidani most. Komaj je v Ljubljani vstopil v voz II. razreda, v katerem se
ni razen njega nikdo nahajal, je trdno zaspal. Blizu postaje Zalog se je prebudil in opazil, da mu je bil notranji žep suknjiča prerezan in da mu je iz istega bila vkiadena listnica z vsoto čez 10.000 kron z raznimi spisi vred. Trgovec I. J. sumi, posebno, ker se je čutil, ko se vzdramil nenavadno slab in omamljen, da ga je neznanec s kakim srtdstvom omamil, nakar je oa tako trdno zaspal, da ni opazil, ko mu je bil suknjič prerezan in denar vkraden.
dn Razglas o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani.
Novi šolski tečaj na podkovski šoli Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani se 'prične dne 1. julija 1919 Po leg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi biti sprejet v pod-kovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; 2. domovinski list; 3. zadn,e šol sko spričevalo; 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5. nravstveno spričevalo; Sinovi siromašnih staršev, ki hočejo prositi za podporo, naj predložijo tudi ubožni list. Prošnje za sprejem vpodkovsko šolo. naj se do 15. junija 1919 vpošijejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani. Tečaj traja do konca decembra 1919. Kdor napravi skušnjo, more po zakonitih predpisih dobiti patent pod kovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče izvrševati podkovske obrti. Pouk v podkovski šoli je brezplačen; učenci morajo skrbeti le za živež in potrebne šolske knj;ge. Stanovanje imajo učenci v šolskem poslopju. Učenci naj se zgiase dan pred pričetkom tečaja v podkovski šoli v Ljubljani, Poljanska cesta št, 59. Ker je v slovenskih krajih Še vedno premalo v podkovstvu in spoznavanju kopitnih bolezni izučenih kovačev, ter izurjenih oglednikov klavne živine in mesa, naj bi skrbela županstva, da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača in oglednika klavne živine m mesa. Skušnje na podkovski šoli v Ljubljani se bodo vršile dne 28. iri 30. junija t.!., in sicer 28. junija Skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovskega tečaja, 30. junija pa za učence podkovske Sole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj sa pismeno javijo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani do 15. junija t. 1. — Ravnate jstvo podkovske šole Slovenske kmetijske družbe v Ljubljani.
dn Še nekaj o pomanjkanju stanovanj. V Ljubljani obstoja v Hilšerjevi ulici takozvana »uradniška hiša" o kateri bi človek mislil, da je zavetišče za bedno uradništvo, toda temu ni tako. V že omenjeni hiši stanujejo poleg drugih še vedno 4 nem-šjce oziroma nemčurske stranke, od katerih ene sin je še pred kratkim psoval slovenske otroke z „Windische Hunde**. Posebno pri zagrizeni nemški stranki St. v pritličju je nekako zbirališče nemških dam, kjer se dan na dan vleče in psuje čez Slovence in Srbe. Poleg omenjenih pa stanujete v tej hiši tudi dve stranki od katerih ima ena svojo vilo v Rožni dolini, druga pa, ki celo ne pripada uradniškemu stanu, ima lastno posestvo s hišo na Dolenjskem. Čudno se nam le zdi, da g. administrator omenjene hiše, ki je znan kot vesten in zaveden možakar, ničesar ne ukrene in o tej zadevi ne poroča predsedniku konzorcija. Zdramite se gospodje od odbora in storite svojo sveto dolžnost ter pokažite omenjenim strankam pot, kamor slišijo; saj je dosti zavednih slovenskih uradnikov, ki so radi tega primorani stanovati po beznicah in so celo že po več let delničarji omenjene uradniške hiše. — Uradnik.
dn Lepo seje začelo! Ljubljanski judje so sklenili, da si postavijo v Ljubljani svoj tempelj. Za nas ni to bogve kako razveseljivo dejstvo, saj je b.la Slovenija vsaj v tem pogledu skoraj deviška, judovski živelj se radi žilavega odpora narodovega dosedai ni mogel posebno razviti. Kakor pa kažejo vsa znamenja, bo ta šiba božja
udarila tudi nas, ako ne bomo dovolj oprezni in energični. Kot škodljivi lu badarji, ki se pripravijo, da izpodjedo zdravo smrekovo deblo, tako se po malem vtihotaplja tudi med nas ta krivonosi marčes. Ako nam je količkaj za lasten obstoj, se bomo tega otresli — slabi izgledi novejše zgodovine naj nam bodo učitelji. Poglejmo samo države naših slovanskih sorodnikov. Rusija, tak orjak med evropskimi velesilami, leži danes na tleh, onemogla in izsesana od judov. In Poljaki, tem ravno judje delajo največje preglavice, koliko napora bo treba, da se izčistijo, ter rešijo svojo državo, katero so jim judje že enkrat upropastili, Čuje se, da bodo tudi bratje Čehi započeli z energično protijudovsko akcijo, tudi oni se hočejo otresti onega plemena ki ne pozna časti, ne drugih dobrih človeških lastnosti. Zato pa na delo tudi mi! Dolžnost vseh nas je, da se neizprosno borimo proti j. dovski invaziji. Judje pri nas nimajo in ne smejo imeti prostora, njihova dežela je Palestina in tja naj jo poberejo! Vlada naj izda najstrožje odredbe, judje kateri nimajo tu še domovinske oziroma državljanske pravice naj se takoj iz-ženo. Trgovci in obrtniki naj potom svojih organizacij prisilijo o ne, ki so se še pod protekcijo stare Avstrije vrinili med nas, da bodo tu nemogoči in, da odjadrajo. Vsem Slovencem pa veljaj geslo: Ne kupi nič od juda in ne prodaj mu tudi niči
dn Šuftarijal Gotovo se še vsak spominja shodov, katere so pred kratkem sklicali socijalni demokrati pred »Mestni dom“. Tam so javno hujskali in rovarili proti državi, vpili kako hudo je živeti v Jugoslaviji, kakšno, pomanjkanje jc vsepovsod, da grozi lakota in še mnogo drugih bedarij. Med ljudstvom je bilo pomešano vse-polno nemškutarjev, ki so si veselo meli roke ko so slišali klice najetih in med množico poslanih prodanih duš, ki so vpile .Doli z Jugoslavijo" 1 »Jugoslavija nam je mačeha" itd. Gospodje RO C; ji ali se Spominjate odurnih izpadov proti mestni aprovizaciji, ki vam je bila samo sredstvo, da morete nemoteno dati duška svoji brezdomovinski mržnji napram državi, ki je samo slučajno slovanska, ne pa torišče kakih bestijalno-perverznih sovjetov judovskega kova. Besneli ste in se zgražali ravno takrat, ko so se pri vaši .Vojni zvezi" vršile največje sleparije in tatvine. Vi „osrečevalci“ proletarijata, pridigarji krvavega evangelija komunistov, vi ste delali na prevrat države, da pokrijete s tem svoje šuftarije, ki ste jih zagrešili napram trpečim delavcem; v vaših vrstah stoje agitatorji, ki zapeljujejo ljudi k izdajstvu, jih ovirajo, da bi vršili dolžnosti, ki so jih dolžni napram svoji državi: Jesenice, Trbovlje, Vojnik nam kažejo, kam bi nas privedla brezdomovinska in izdajalska politika inter-nacijonale; kakor so sleparili pri »Vojni zvezi“, tako bi storili s pravicami slovenskega naroda — prodali bi jih za par boljševiških rubljev ali za par italijanskih lir!
dn Se ni čuditi. Naša javnost se peča z nerodnostimi pri socijal-demokraški „Vojni zvezi1*. Ljudje se sprašujejo če je kaj tacega mogoče, jaz sem mnenja, da je to moralo priti.
V onih hudih letih, ko je pomanjkanje dosegio svoj višek, sem nekega večera sedel v gostilni pri panju. Pri eni sosčdnih miz je sedela, v nemški družbi, hči znanega socijalnodemo-kraškega hujskača ter se mastila s svinjsko pečenko. Ko je bila prva porcija pospravljena, naroči še eno, a nemalo sem se Čudil, da je bila ta za njenega — psa! Ljudje ali se potem še čudite, da so si razni rdeči „osre-čevalci*1 delavstva sezidali in kupili med vojsko hiše in vile?
dn Nesrečna misel. Čuje se, da je vlada sklenila, da bodo oni ki imajo razna avstrijska odlikovanja, dobi i posebne odpravnine, baje več sto kron.
V slučaju, da bi to bilo res, snm mi oni ki proti takemu razpisanju državnega denarja najodločn^jše prostiramo. Še tega je treba, da bi mi sedaj na-grajab »junaštva'* ki so bila v korist stari gnili Avstriji 1 Sicer pa prosimo
vlado tozadevnega pojasnilu, ne bi bilo tudi slabo zvedeti očeta te skrajno nesrečne misli.
dn Čudne razmere vladajo zadnje čase v ljubljanskem Narodnem domu. Pravijo, da Narodni dom ni več namenjen »narodnim društvom**, marveč »plesom**. Hišnika, ki je zvesto služil dolgo vrsto let, pode sodr.ijskim potom na cesto, Slišimo še marsikaj, kar pride na dan, če odgovorni gospodje v najkrajšem času ne poskrbe za red.
dn Hujskači proti obstoju države SHS. Čuk Anton iz Pevme pri Gorici je bil na 16. t. m. pri južnem kolodvoru o.d vojaške policije aretiran, ker je hujskal tam nahajajoče vojake, kateri so imeli od ti na koroško fronto, da naj nikar ne od:dejo tje ali pa, da naj tam za to sktbe, da pridejo sem Nemci, kateri so naši prijatelji. Čuka izročilo se je deželni sodniji. — Josip Kermelj je bil aretiran in izročen državnemu pravdništvu, ker je vojakom, kateri so se peljali z dolenjsko železnico k orožnim vajam, rekel, da so neumni če se pozivu odzovejo. — Matija Bricelj, pleskar iz B-zovika, je v Ljubljani propagiral misel, da se vpoklicani ne bi odzvali pozivu k orožnim vajam. Ko je prišla patrulja je izginil.
dn Drva, bukova, smrekova, hojeva itd v celem več sto kubičnih metrov bo potrebovalo poštno ravnateljstvo v Ljubljani za zimsko dobo 1919/zO. Ponudbe z natančnimi izmerami itd. loko kolodvor dobavitelja ali’ kolodvor Ljubljana se naj blagovolijo staviti na referenta poštnega komisarja dr. Janžekovič, Ljubljana. Beethovnova ul. št. 7/11, tel. št. 139.
dn Posnemajte. Gojenci in gojenke ter učitelji zasebnega učnega zavoda Josipa Christofa v Ljubljani so darovali telovadnemu društvu »Sokol I." v priliki šolskega izleta dne 10. t. m. na Bled in na sv. Katarino skupni znesek 90 K 20 vin.
dn Mera in vaga v nebes« pomaga pravi star pregovor in vendar se večkrat greši proti tem. Zlasti opozarjamo to pri vinotočih. Steklenice so cementirane, ali malokdaj ti natakarica natoči do črte. Navadno pa Še malo odtoči in večkrat tako, da se pijača pocedi po tleh. Kdo ima potem od tega kaj dobička? Kakor nisi zadovoljen, če bi ti v prodajalni odrezal blaga 96 cm namesto 100, tako tudi ni pošteno, ako se že tako drago vino tako pičlo nataka!
dn Umobolni Polaj Vinko, 29 let star je dne 18. maja 1919 popoldne iz umobolnice na Studer.cu ušel-Nosi siv klobuk, rujav suknjič, temne progaste hlače in čeflje z lesenimi podplati.
dn Našla se je denarnica s
prstanom in nekaj drobiža. Dobi se v našem uredništvu.
Društvene vesti.
dr Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani poziva vse one člane, ki so obiskovali večerne tečaje, da se zgiase v društveni pisarni, v svrho poravnave založene kavcije. Zajedno se prosijo vsi oni, ki so v zaostanku z ukovino, da isto urede.
Narodno gledišče.
Iz gledališke pisarne. V petek, dne 23. maja priredi Narodno gledališče benefični večer v proslavo 40 letnega detovanja na Slovenskem odru gosp Antona Cerarja - Danilo. Slavnostni predstava se bo vršila v operneh1 (bivšem deželnem) gledališču, na katerem je deloval gosp. Daniio vesča^ odkar je bilo otvorjeno do letos, se je drama preselila v svoje prostore-Zasluge gospoda Danila za slovenj dramatično umetnost, kateri je o*,** tudi v najbolj kritičnih časih zve®4 . udan služabnik, so široko znade. 1 priznane. Slavno občinstvo iz Ljubliajj in okolice zato vljudno opozarjamo j1 ta redki, v svojem rodu prvi Ju na slovenskem odru. Vprizoršla se o SchOnherrjeva »Zemlja**. Vstopnice® na prodaj od srede naprej pri dne' blagajni opernega gledališča,
g Uvoz pisarniških potrebščin.
V kompenzacijo pogodbe z Nemško Avstrijo si je zgovoriia viada tudi večjo množino pisarniških potrebščin. Trgovci s tem materiiaiom dobe uvozna dovoljenja pri trgovskem ministrstvu,
g Ne bo več dolgo, ko se odloči v Parizu usoda naše mlade države. Enakovredni bomo stali v vrsti drugih narodov. Priborjeno svobodo pa si bomo mogli tudi utditi.. to se Pravi, postaviti jo na trden gospo-darsivi temelj. Prvi korak h gospodarski osamosvoji je razpis državnega Posojila- Tako ugodne prilike obrekovanja razpoložljivega kapitala ni kazalo zamuditi, zato se odziva naš harod podpisovanju v obiti meri. Da se ustreže tudi tistim, ki dosedaj niso imeli prilike posoji o podpirati, se je podaljšal vok za podpisovanje posojila do 1. junija 1.1. Slovenc*, nožuritese!
4% državni boni in regulacija valute. Ministrski svet je sklenil, da se do ob priliki regulacije valute,
10 je povodom izmenjave kron za di-harje, izplačalo za vsakih >100 K, vplačanih na 4% držav; e bone, po 5 dinarjev več kaxor za ostale krone.
je zlasti važno' za one, ki plačujejo državne bona z gotovim denarjem. Rok plačevanja na 4% državne na*1* podaljšan vsied odredbe finega ministra do 1. junija 1.1
urariCS^ovul in komercijalni ;
Hh cm pri veleindustrijskih podjet-
jm v Sloveniji so po sedemmesečni dooi nove viade še vedno po večini najstrupe ejSi organizatorji germanstva. oe vedno Sede na sigurnih mestih kot nežni varovanci mogočnih zaščitnikov. Mi pa tužno in pohlevno tarnamo, da rimamo in nimamo strokovno izobraženih ljudi, kar je seve *a našo dobro mehko slovansko dušo "eicaj prav vsakdanjega. Udajamo se I obupne resignacije ter ječimo, a to ‘3ko brez vsake potrebe, da se mora celo tujec čuditi naši melanholiji. Sedem mesecev je, kar smo samostojni in ni se še našel ukrep, da bi poslali nekaj naših ljudi v veleindu-strijsko prakso, ki bi gotovo tekom enega leta že toliko pridobili na izkustvih, kot strokovni in trgovski uradniki, kot vsa tujerodna rasa tekom vse kupčijske dobe. Tam v veliki industriji je bodočnost našega poedinca, a Še bolj, našega naroda. Milo se nam stri ob dejstvu, da je pri ,Kranjski industrijski družbi" papirnici „Leykam“, »Trboveljski premogokoprii družbi" ksi1’ sedal	strupenih gadov,
orsm6 doiimo d^ektno sami na lastnih nih ^edem mesecev je že zamuje-turii’ na* ne te^e ^eizrabljjen zlati čas
V naPrei> ker drugače nam do-_ epoha prihodnosti prepozna znanja. Poživljamo naše narodne Predstavitelje, naj se zato vitalno vazno vprašanje takoj zainteresirajo ter ukrenejo potom vlade pri posameznih industrijskih podjetjih, da Pride domač element takoj v industrijsko prakso in to v vseh panogah in mestih.	_js
g Dolgovi bivše avstroogrske monarhije. »Deutsche Tageszeitung" °bjavlja nastopno vest i i pariškega v'fa. katero ji je poslal njen curiški Poročevalec: Kdaj bodo iz oč ii mi-^0vne pogoje nemško avshjski dele-loat35’ .'®2 m g°rovo- ker meje z Ju-N04v'lio še niso natančno določene. državrf*^ave oodo mora'e plačati ene so n J, °°'gove bivše monarhije, ki
,0^»em VZH°’ in, Sifr p° dr
vse vo" •i ^u> doč;m bedo n:1 prtih strrf" ^ ’e ds%°ve samo Nemški Av
narhiien«-(igr'skf- Brodovie biv’e n:o~ Seb'M t\ do zav«2niki razdelili med viji. 1 brodovja pripade Jugosla-
kovane krone. Finančni b"- » . ie izdal naredbo, ki določa kurz krtvo«avs*ro°grske države, kakor tudi bok?r«ua den3‘ia črnogorskega in znm ®,e8a enako z dinarskim kur-eainiA i, da S!‘ bo Pri državnih bla-r0L., za Ysako kovano krono, o/i-
e« dinar V l6V a!i pe per izP,ačal
g Prošnje za izvoz in uvoz blaga. Podpisana podružnica naznanja, da izdaja izvozna in uvozna dovoljenja ".?■ celo kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev glasotn zndnjih odredb samo Centralna uprava za trgovački promet sa inoslranstvom v Beogradu, kamor se naj potom, podpisane podružnice vlagajo tozadevne prošnje,' katerih rešitev bo podpisana podružnica strankam dostavljala. Podružnica Centralne uprave za trgovački promet sa mostranstvom, Ljubljana. (Gospodarsko prehodni urad, Turjaški
frg-) ~_____________________________________
Direktni osebni vlaki Ljubljana— Dunaj.
Z dnem 22. maja 1919 se med
Ljubljano in Dunajem po južni železnici vpelje zopet direktni promet osebnih vlakov tako, da bo vlak 36 a (odhod '7. Ljubljane 10 41, prihod v Maribor 15 04), ki je vozil dosedaj samo do Maribora, vozil is Maribora dalje proti Dunaju (odhod iz Maribora ob 15-40). Iz nasprotne strani bo direktno vozil i Dunaja vlak št- 35 (odhod iz Dunaja ob 21-40). ki preide v Mariboru v vlak št. 35a (odhod iz Maribora ob 1013, prihod v Ljubljano ob 14 51). 5 tem je ustreženo ponovnim željam občinstva, ki mora žez Špilje potovati v inozemstvo in obratno.
Zahtevajte ,,^'ugosiavijo" po vseh gostilnah, kavarnah in brivnicah f
Kulturni pregled.
ki. Koncert. V soboto dne 24. t. m. priredi v veliki dvorani hoteia „Union“ operna pevka gdč Hana firko va-Igorova, bivša članica Narodnega gledališča v Ljubljani, — koncert; na programu ima — poleg drugih — najmodernejše slovenske skladatelje Lajovica, Škrjanca in Ravnika. Na klavirju jo bo spremljala gdč.
G ust a Doubravska, na Češkem dobro znana in splošno priznana kla- \ viristka, ki bo proizvajala tudi nekaj j samostojnih točk. Vstopnice za kon- * cert so v predprodaji v trafiki v Pre- j šernovi urici.	j
-------------------------------j
1 Apro
dn Prodaja amerikanske slanine in masti. Pravkar je došia nova pošiljatev amerikanske slanine in masti, ki utegne biti zadnja. Ker se namerava blago takoj razdeliti, poživljamo vse občine, aprovizacije ter industrijska podjetja, ida se nemudoma ogiase s svojimi potrebščinami pri Vnovčeval-uici za živino ir? mast v Ljubljani. Blago je prvovrstno ter stane 20 K za kg v Ljubljani. Kupnino je treba odšteti pri prevzemu. Pripomnimo, da blago ne pošiljamo pod nobenim pogojem po železnici radi prevelikega rizika, temveč mora vsakdo sani blago prevzeti v Ljubljani in odpraviti.
ovejše vesti.
Mirovni pogoji za Nemško Avstrijo.
Podonavska federacija. — Vojno posojilo orevzajne Nemška Avstrija z Ogrsko. — Deli Koroške in Štajerske se odtrgajo.
LDU C uri h, 21. maja. ČTU Po poročilih nemškega izvora se sodi, da^ bodo obsegali pogoji, ki jih pred-lože Nemški Avstriji nastopne točke: 1. Biezpogojni odstop od zveze z Nemčijo in opustitev vseh priprav na, poznejšo zvezo. 2. Načeino pripravljenost za pristop k podonavski federacij’', pri Čemur ie mišljena za sedaj ie gospodarska in fi .ancijelna skupnost pod nadzorstvom zveze narodov. Politično se Nemška Avs rija nevtralizira. 3. Plačilo znatni vojne odškodnine v zlatu. 5. Prevzetje vojnega posoji L skupin z Ogrsko. 6. Priznanje mej, pri čemer se odtrga od Nemške Avstrije Češka. Moravska, znaten del Slezi j e, j u)mtw Tirolske, Koroške in Štajerske. 7. Ljudsko glasovanje v zapadni Ogrski. 8 Ureditev notranjih razmer po mtencijah enente. — Ako Nemška Avstrija teh pogojev ne bi sprejela, bi ji ementa zaprla dovoz živil »n bi ji naložba toliko finančno breme, da bi dolgo ne mdgla misliti na samostojnost.
Ustvaritev podonavske federacije.
Važne konference dr. Trumbiča z dr. Bertešem in dr. Latnmaschem.
; — Italija proti federaciji. — Gospodarski sporazum med Jugoslavijo, Cehoslo vaško, Romunsko, Pojjsko in Nemško Avstrijo ; LDU Lug2no, 21. maja. (ČTU). i Posebni poročevalec -lista ,Idea Na S	ziomrie	■ v	Parizu piše	svojemu	listu,
1	da so	pogajanja med	dr. Benešem,
dr. L 'Miiiaschem in dr. Triiinbičem. ki jih vodijo angleški diplomati v sirli r. da se ustvari podonavska federacija, uspela že tako daleč, »a j« vsa k čas pričakovati njeno sklenit'!' v St. (•crumiiMi z odobravanjem enlentuih oblasti lzvzemši lu-lije. List pravi, da ho Italija Se v zadnjem trenutku porabila ves svoj vpliv,	da	bi /.ubranila tako	z<i razrite?;	ki	nasprotuje	njenim	inte-
resom.
LDU Lucern, 21. maja. (ČTU). O priliki objave mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo izjavlja „Liseit:“, d t
ne.uš;«;?, sirijski problem kulminira ;
tem, da se ustvari nova država s finančnimi in gospodarskimi pogoji, ki ji bodo omogoča) življenje, to je, da bo mogla eksistirati v gospodarskem sporazumu z čehoslovaško, Romunsko, Poljsko in Jugoslavijo.
Italija zahteva plebiscit za sporno ozemlje Štajerske.
LDU Ž e n e v a, 2 i • maja. (ČTU) ..Journal de Geneve“ javlja: Princ Borghese je naznanil budimpeštanski sovjetski vladi, da smatra Italija vsako okriijenje Ogrske za krivico. Italija se tudi zavzema za ljudsko glasovanje na spornem ozemlju Štajerske. Italija bo daia Nemški Avstriji vsako gospodarstveno svobodo.
Italijanski protesti.
Luzern, 21. maja. (Pes. por.) Italijanski listi ogorčeno protestirajo proti temu, da naj pripade Jugoslaviji del brodovja bivše avstro-ogrske monarhije. Z istim ogorčenjem piše proti jugoslovanski mirovni delegaciji, ki odločno brani naše pravične in utemeljene zahteve glede Maribora, Celovca in Beljaka.	j
Reka.
B d gr a d. 21. ma:a. (Izv. por.) J"ravda“ priobčuje dajše poročilo iz rariza o usodi Reke. Predsednik iSOn. ie odločen, da pripade Reka pod jugoslovansko suverniteto in vztraja s svojim stališčem proti italijanskemu imperija!izmu. Wilson je za ljudsko glasovanje.
Bog naj razsvetli pariške diplomate.
LDU Lugano , 20. maja. (ČTU).
V‘h' anski poročevalec lista „Secola“' javlja, ta je trditev ..Tribune", po kateri je ka di ial Hartmann dosegel po-RT5dovanje papeža, brez vsake podlage. P.:p ;ž Benedikt XV. je kardinalu samo odgovoril, da je zaprosil Boga, naj razsvetli v Parizu zborujoče državnike. Dipfomaiičnih korakov papež ni storil.
Kronski svet in zunanje politični položaj.
Bel g rad, 21. maja. (Izv. aor.) Pod predsedstvom regenta Aleksandra je bi! včeraj kronski svet. Na dnevnem redu so bda vprašanja, ki se tičejo zunanje političnega položaja in položaja na naših mejah.
Državni proračun. — Znaten primanjkljaj.
Belgrad, 2.. maja. (Izv. por.) M nister za finance predloži še tekom
tega tedna Narodnemu predstavništvu proračun za leto 1919/20, ki ukazuje: a) iz dat k j v: 1230 milijonov dinarjev in 1.170 milijonov kron in b) dohodkov: 43š milijonov dinarjev in 1.086 milijonov kroc, toraj c) primanjkljaja 791) milijonov dinarjev in 84 milijonov kron
feoljScviška poplava.
Ljenin In Trocki) zapustila Moskvo. Boljševiki korakajo proti Madžarski.
LDU Moravska Otrova 21. maja. (ČTU) „Gazeta Polska" poroča, da je sedaj škoro vsa Ukrajina zasedena z boljševiškimi četami. Nezasedeni so samo okraji Luck, Rovno, Ostrog in deli okrajev Ž tomir in Ko-vel. Boljševiki'so že prekoračili mejo vzhodne Galicije in se bližajo Tarno-polu. Nameravajo št združiti z Mad žari. Ljenin in Trocki! sta prišla v Kovei. Boljševiki nameravajo očividrso napraviti Ukrajino za središče komunizmu , ker jim v Moskvi že gore tlS pod nogami. V Mošk o ,e izbruhn la revolucija in zato sta Ljenin in Trocki j zbežala.
Železničarska stavka proga Dunaj-Varšava.
LDU Moravska O str o v a, 21. maja. (ČTU) Krakovski listi javljajo, da je na progi Varšava-Dunaj iznova izbruhnila stavka. Po navodilih bolj-ševiških voditeljev so debvci zasedli remize in preprečili s silo vsako delo.
Delavce, ki so na brestskern kolodvoru hoteli delati, so zapodili. Da preprečijo promet, so delavci poizkusih, porušiti tire, kar pa io žeh zniške straže preprečile. Delavci so hoteli ustaviti vlart, ki je vozil francoske generale v Varšavo Ta vlak so obmetavali s kamenjem.
Kurz politike iNemške Avstrije.
LDU Dunaj, 21. maja. (ČTU). „NeuesAciuuhrabendbiatt“ piše: Glavni odsek n .rodne skupščine se sestane danes po plenarni seji, da se posvetuje o vseh zaupnih poročilih, ki jih je poslala mirovna delegacija iz St Germaina — Vsebina teh poročil je nepolitičnim krogom seveda neznana. — Govori se pa, da irnajo neugodne razmere nem.-avstrijskih delegatov, ki to tudi člani nemško-avstrijske narodne skupščine, svoj vzrok v tem. da s s politični Kurz na Dunaju kreče še vedno v stari meri.
Razna poroaSa.
Usoda raških generalov Ruskega in Dimitrijeva
r LDU 3 e r lin 21. maja. (OKU) „Vossische Zeitung" javlja iz Rotterdama: Kakor poroča ,N:e. w_- Rotter-damse! e Courani1*, so naši* na Kav -kazu in sicer na gori Masjuk trupi 115 od boljševikov pi b tih Rusov, med njimi trupli genera ov Ruskega in Radka Dimitrijeva.
Bivši cesar Karol v Švici.
LDU Bern, 21. maja. (DKU) Bivš? cesar Karol se je sinoči priselil v Prangins (kanton Waadt ob Ženevskem jezeru).
izdajatelj in odgovorni Anton Pesek,
Tiska »Zvezna tiskarna* v L;'.rb.v.c
Posiano.*
Vojaško sodišče je bilo ,'veilo proti napor. Mraku sodno preiskavo. Zaslišale so bile vse reiavantne priče in so se vršile temeljile poizvedbe na vse strani. Uspeh je bit ta, da so se očitki de iertacije strahopetno iti itd. izkali biez vsake podlage in je bilo kazensko postopanje glede teh delite tov povsem ustavi j e-r o.
Ljubljana, 16 majnika 1919.
Odvetnik dr. Ivan Lovrenčič.
* Uredništvo ne prevzame za ,Poslana' nobene odgovornosti.
£
Fr od s
■se
JS
Domače platno, blago za ženske in moške obleke, žamet, kamleriki, platno, rjuhe, sukanec, plahte za vozove, odeje za konje, vrči za mast in med, leseni škafi za vodo, ovijalni papir, papirne vrečice za špecerijsko blago, milo za pranje, toaletno milo, praV dober kavni nadomestek, cikorija, čajni esenc z rumom in urugo se ceno prodaja v skladišču »Balkan" L nadstropje. fe!S
Lepa, elegantna kočija na predaj. Ponudbe pod »kočija" na upravništvo lista.
C14
Prodam 5000 komadov rezane strešni: opeke po nizki ceni. Janez Jenko, Javornik, Gorenjsko.	645
8 črne lepe e ta min bluze 1. velikost so »a predaj. Kje, pove upravništo	6i7
Sveža jajca	po 65 vi«
kom- d ima v zalogi Osvald Dobeic, Ljubljana, Martinova cesta i5,	G to
Klasični spisi ter irmzi-kalijo iz sedanje dobe, nad 160 snopičev, so za ICO K samo skupaj naprodaj Mestni trg 12 11 nadstropje.
Proda se: Zidna opeka, ca lcO m- starih dobro o-hranjenih bukovih deščic za tlak ia ca 160 m'«: starih skril za skrilnato streho pri Robertu Smielovvskein mestnem stavbeniku, Rimska c. 2. 399
Prcdarn mlado lepo kravo mlekarico. Martiu Švajger, Letuš, Rečica.
Revmatični. Aparat za termalno in parno kopet, dobro ohranjen, se proda. Najboljše in hitro zdravljenje. Ogleda se v pisarni vinske trgovine: Brata Molan, Glavni trg, Celje.	6C9
u p i se:
'M
Kupi sc večja množina vreč za ogije. Ponudbe na upravo pod „Vreče“. 595
Kupim nli vzamem v najem takoj dobro idočo trgovino ali gostilno. Ponudbe pod „L. 11." postno ležeče, Radovljica/ Gorenjsko.
573 5—i
Vinske sode 50—600 1 vsebine kupim. — Ponudbe na upiavnlštvo pod »Vinski sodi".
Službo.
s
Iščeta so dva vrtalna moj> stra k večjemu vrtalnem« aparatu „Rapld“ z električnim pogonom. Spričeval« potrebna, plača po dogovoru. Sentjaužki premogokof A. Jakil, Krmelj, Doientsko ' 69;
Gospodična, ki je dovršila trgovski tečaj bi rada vstopila v nako pisarno kot praktlkantlnja. Gre tudi brezplačno. Ponudbe pod »Začetnica - na upravo lista.
Trbovljskapremogokop-na družba sprejme proti ta-ko j šn j em u vstop u gosp o di čno zmožno popolnoma stenografije, strojepisja, sloven-kega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Reflektan-tinje zmožne tudi hrvatskega jezika imajo prednost. Predstaviti se je osebno pri'reprezentanci zgoraj omenjene družbe v Ljubljani, Knafljeva i.lica 13 in sicer od 11 - 12 dop. in od :t-5 popoldne.
Dva stavbena risarja se sprejmeta za čas 'gradbenih del pri rudniku v Rajhen-burgu. Reflektantje morajo ■ meti odgovarjajočo prakso pri uporabi graditve in mir-jenju železnice. Tozadevne prošnje je vposlati najpozneje do konca meseca maja na reprezentanco trboveljske premogokopne družbe v Ljubljani, Knaflova ulica 13. Priložiti je prepise izpričeval, navesti je treba v prošnji plačilne pogoje, osebne podatke in reference.
DRVA
i bukova, več vagonov, se ;rodajo posameznim oiije-nalcem ter postavi o v hišo udi n« drobno. Mizarji in itrug-arii done lepa debela iukova četrtna polena v vsaki nnožini. Naslov pove I juge-'.javanski anončni in infor-načnl zavod Beseljalc & tožane, Ljubljana, Frančevo rabrežje 5.	1124
Karbid
v vsaki množini dobavlja Breznik & Fritsch
trgovina z železnino,
Ljubljena, Sv. Petra cesta 17
od l. 5. t. 1. dalje se nahaja trgovina na Francovem nabrežju št. X, poleg trgovine 1. C. Mayer pri frančiškanskem mostu. 991
flajSapše darila mladini
je povest slovenskega dečka
!z pretekle svetovne vojske
DORE
kit
Knjiga‘je lepo ilustrirana ter bo v mestu in na deželi vzbudila veliko zanimanje. Cena vezani knjigi je K 4 Dobiva se v knjigarnah kakor tudi v Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8,
"Zbirko zanimivih povesti *■> in novel z Gorenjskega obsega knjiga:
„3opek
samotarke"
Spisala znana povsod priljubljena ljudska pesnica in pisateljica M. Komanov«
Založila in izdaia
Zvezna knjigarna
v Ljubljani, Marijin trg 8. Cena vezani knjigi K 5-—, broširani K 4*—.	,
Zdravilišče z žveplom
Inske t
(Hrvaško). 947 Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav.
Nov zdravilišč«} hotel. — Električna razsvetljava 1 Starožnano, radioaktivno zdravilišče z žveplom -j- 5S° C. Priporočeno proti: protinu, revmatizmu, išiasu itd. Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, jabolku, prsih, jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Električna masaža. Blatne, ogljeno-kislene in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. Krasna okolica. Novi hoteli.
Moderna oprema. Prospekti zastonj 1 Zdraviliščni zdravnik: Dr. J. Lochert. ;
Pletene torbice
za trg izdeluje in razpošilja v vsaki množini in velikosti Pietaiska šola Str llšče pri Ptuju. Zahtevajte ponudbo. Trgovci dobp popust. 1128
Oferiramo
nielasno krmo K 46
i anene tropi ne K 200 za 100 kg' brez vreč. ‘HUTER & Co., d. z o. z. Medvode. 1129
Ovojni papir
•,gpp|p.*»
-s*
bei in ruj a v, se prode. Oddajo se Je cele bale, oziroma role ali ec vagon. — Pisma pod »Ovojni papir", Ljubljana, poštni predal 74.'
it”
Opozarjamo na brošuro:
M naj se potegne pravična meja med Jugoslavijo in rialijo?1
sr
e)
Spisal prof. F. Seidl. Z euim zemljevidom. Založil odsek za zasedeno ozemlje.
—mr::::- Cena 1 l<rori<p. r-—1 A
Dobiva se po ktajigamab, v upravniltvih »Jugoslavije1* v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ptuju in Novem mestu.
Vabilo I redu,‘Občnemu zboru
mesarske zadruge v Ljubljani
ki se vrši v nedeljo dne 25. maja 1919 ob 10. uri dopoldne v mali dvorani »Mestnega doma".
Vabijo se vsi redni člani ter tudi mesarji iz Ljubljanske okolice.
Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Računsko in blagajniško poročilo.
4. Pristop k društvu „Slov. obrtnikov*.
5. Včianjenje okoliških mesarjev.
6. Določitev zadružnih pristojbin (članarine).
7. Slučajnosti.	v
8. Nedeljski počitek.
Andrej Marčan, t. č, načelnik.
Pisemski papir trajflnejše vrsie
priporoča	,	92
Marija Tičar, Ljubljana
Največja izbira umetniških razglednic
n
I/letniKi m* SSietl!	—
Hotel Mangart na Bledu zopet otverjenf
Vljudno naznanjam,'da sem prevzel
hotel Mangart na Bledu
kjer bodem postregel cenj. gostom z dobro pijačo ter okusnimi mrzlimi in gorkimi jedili. Za prenočišča in bivanje v seziji so na razpolago lepe sobe po zmernih cenah. Priporočam se za mnogobrojni obisk z vsem spoštovanjem	^cržlšnik
bivši dolgoletni restavrator v „Nar. domu" v Ljubljani.
C^i\vev\
^ugeta^VKerV, „v SoW\č'
Svatov.
2.0. maja
Dražba za pline nespuseii. žrebcev na Selu pri LjutP
V torek dne 27. maja 1919 ob lO. bR dopoldne bo v žrebčsrni na Selu pri Ljb^ja_nl javna dražba 10 za plemenitev izločenih državnih žrepcev, 1 žrebeta in 2 Pomenskih kobil.
Dražbe žrebcev in žrebeta se lahko u#" leži vsakdo, posebno se opozarjajo dobri jahači. Stanje žrebcev je prav dobro.
Dražbe obeh plemenskih kobil se smejo udeležiti le konjerejci okrajnih glavarstev ljubljanska okolica, Krško, Novomesto in Kočevje pod običajnimi pogoji, ki so bili objavljeni za dražbo dne 15. aprila 1919.
Državna žrebčarna na Selu pri Ljubljani.
ll8I>ehe in,a.i° oglasi v J UO ij u C dnevnika n Jugoslavija “ I
Ako iščete slu-	kaj naprodaj ozi-
žhe. ali na če II**«. IC; roma }i0gete kaj
žlie, ali pa če
kupiti ali za tedaj iriser
v.Jugoslaviji*
Narodna RiipiM'
Snopič 1 in 2,
Si
l
gmina Hodnika izfefanlsi''
Cena 3 krone.
Natisnila in založila Zveznp tiskarna , v Ljubljani.
Proslavimo spomin Valentina Vodnika s lem, da ga spoznamo l
PžF
Naročite
-"mt
Gosposvetsko polje naše Kosovo!
mu
nw«k<tttuW.Wi.Mr,-- fMpri1 K|VCK.4l»rdt.U\bvtf	' /p
Vmmn^iianhh • .
Dr. Bogu mil Vošnjak:
Poglavje o stari sloyeii.sk
Z epilogom dr. M. ŽupaniČa. ■— iz. angleščine preložil ing. V. Zupanc.
j ne
4S4
V Ljubljani 1919.
ftatlsriila in založila »Zvezna tiskarna" v Ljubljani. ==' Cena 2 kroni.  ■;........................................::
Dr. Vošnjatc, ki je živel ves čas vojske v inozemstvi/, je informiral s tem' spisom e 11 lento o našem ko roškem v p r a ša n j u 'in pokazal, da smo bili Slovenci že od nekdaj demokratičen narod, ki si je sam volil svoje kneze.-Brošuro razširjajte med ljudstvo, v vsako .slovensko družino, v vsako slovensko hišo. Sole, društva i. dr., ki naroče več izvodov, dobe na vsakih 10 izvodov po 1 izvod brezplačno. Koroška je bila naša že od nekdaj in mora biti tudi v bodočel
K
% i
Spoznajmo Koroško save-dajtno se svojih pravic t<° svoje zemiiel _____________