Domovi ima
/* H/& e n* I	M—HO IM E
AM€RI€AN IN SPIRIT mm« IN UNGUAG€ ONLY
KO. 172
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 8, 1966
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€tt
d
ŠTEV. UQV — VOL. LXIV
Senator E. Dirksen bo odločat o usodi zakona
0	civilnih pravicah
Brez njegove pomoči ne bo mogoče zagovornikom zakonskega predloga končati razpravo o njem in priti do glasovanja.
WASHINGTON, D.C. — Senator E. Dirksen bo odločal o Usodi zakona o civilnih pravicah in po tej poti tudi o vprašanju, kako dolgo naj še traja letošnje kongresno zasedanje. V Kongresu je namreč trenutno sledeč političen položaj:
Kongres še ni končal svojega dela, ima še precej zakonskih predlogov, ki bi jih moral izglasovati. Niso pa med njimi vsi nujni, nekateri lahko čakajo na Usedanje v prihodnjem letu. Delo v Kongresu pa lahko zastane radi senatne obstrukcije pro-ii zakonu o civilnih pravicah.
Predstavniški dom je zakon že izglasoval, sedaj ga je pa začel obravnavati senatni plenum. Demokratski senator Hart ima nalogo, da spravi zakon hitro do glasovanja. Hart upa, da bo to tudi dosegel, večina senatorjev hiu pa ne verjame. Demokratski konservativni senatorji se nam-reč pripravljajo na obstrukcijo iu pri tem računajo na nekaj Pomoči od republikanskih senatorjev. Ali bodo dobili to pomoč, ko odvisno od predsednika republikanskega senatnega kluba, ^e bo Dirksen za obstrukcijo, kodo pri njej vsaj nekateri republikanski senatorji na tihem
sodelovali.
Obstrukcijo seveda lahko zlo-nu dvetretjinska večina senatorjev. Te pa demokratje ne spra-viJo skupaj brez republikanske Pomoči. Tu ima pa zopet Dirksen ključ v rokah. Ako bo on za c°nec obstrukcije, se bo najbrže Uabrala potrebna dvetretjinska Večina senatorjev.
Zato so sedaj vse oči kongresnikov in senatorjev uprte v Dir-sena. Ta je sicer že davno po-v^dal, da mu besedilo zakona ni ^seč samo v par točkah, ki zah-evajo ravnopravnost pri odda-lauju stanovanj v novih hišah in ikih stanovanjskih blokih in Je radi tega proti zakonu. Vendar pa ni zaprl čisto vrat do kompromisa. auj pritiskajo namreč liberal-
1	republikanski senatorji, po-j,e ^ davits in Case, naj ne kva-k' 2 °^šanega ugleda republi-j, e stranke z opozicijo proti
onu. Ni torej popolnoma iz-
st^06110’ ne k* Dirksen pri-
trpun- komPromis, ki ga je pa treba šele najti.
Se^°n§resniki in senatorji so ■trn.t a radi takega položaja na cii1 ’ Sal Se mudi na agita-bna’ ae danes ne vedo, kdaj ri ° m°gli iti nanjo. Zato se ši-Rn na ^apitolu misel, naj bi £a ^S1jeS kmalu Pretrgal delo in idei 3 aldeval P° volitvah. Pa ta kor.!! ni ravno Priljubljena med ^^gresnimi politiki.
bo \ ° ŠG zmeraJ ne vemo, kdaj hi a <flec kongresnega zaseda-
seeib v raVno bodo v dveh me-h ze kongresne volitve.
Vremenski prerok pravi:
tem^nCn0 ^ toPlejše. Najvišja temperatura 75.
Gd sedaj pa do konca leta ie še za davke!
TORONTO, Ont. — Znani Globe and Mail je te dni objavil pod gornjim naslovom članek, v katerem ugotavlja, da bo veliko Kanadčanov delalo od tega tedna pa do konca leta samo še za davke. Pravi, da mora večina Kanadčanov delati od 12 mesecev na leto skoraj 4 polne mesece izključno za plačilo raznih davkov.
Od skupnega narodnega dohodka, ki je preračunan na 41.8 bilijona dolarjev, pojde letos za vseh vrst davkov okoli 14.5 bilijonov ali 34.7%. Če se v davke vključi še prispevek za pokojnino, ki ga plačujemo v Ontario in v Quebecu, poraste odstotek za davke od celotnega čistega narodnega dohodka na celo 35.9.
Povprečni Torontčan z ženo in dvema otrokoma, ki zasluži letno $10,000, bo moral letos plačati za vse davke nekako $3,400. Vse, kar bo zaslužil od 29. avgusta pa do konca leta, pojde torej za davke.
Redke države izrabljajo popolnoma federalne podpore za prosveto
WASHINGTON, D.C. — Hud je bil boj, ki je trajal par let, ali naj federacija podpira osnovne in srednje šole. Končno so zmagali zagovorniki podpiranja in federacija je dobila potreben denar. Čudno se pa sliši, da se države ne brigajo dosti za priliko, da bi dobile podpore, kajti le redke so med njimi, ki so izrabile podpore do zadnjega dolarja-
Tako je v lanskem proračunu ostalo neizrabljenih celih $132 milijonov. V federalnem tajništvu za zdravstvo, prosveto in socijalno politiko sedaj iščejo vzrok temu nenavadnemu pojavu, da bi mogli Kongresu predlagati morebitne spremembe v bodočih zakonih o federalnem podpiranju prosvete.
------o-----
Manjši pridelek
RALEIGH, N.C. — Leta 1946 so pridelali še 61 milijonov mernikov sladkega krompirja, leta 1952 pa le še 28 milijonov. Povpraševanje po njem je namreč padlo, četudi ga precej porabi tudi industrija škroba.
Ceste so ie v redu, toda kaj pa vozniki!
Zaradi rastočega števila nesreč na avtomobilskih ve-lecestah Ohia bodo znova preudarili, če brzina 70 milj na uro le ni prevelika.
COLUMBUS, O. — Pretekli torek zjutraj so našteli na cestah države Ohio od petka zvečer ob šestih 39 mrtvih, več kot kdajkoli preje v treh dneh prostih dela. Tudi v vsej deželi je število prometnih nesreč v teh treh dneh doseglo nov rekord — 612. Guv. Ohia J. Rhodes in načelnik Ohio Turnpike komisije J. W. Shocknessy sta ob tolikem številu smrtnih nesreč prišla do zaključka, da je treba celotno vprašanje brzine vožnje znova pretresti. Predložila sta v ta namen posebno študijo.
Tudi polk. R. H. Chiaramonte, poveljnik državne cestne policije, je dejal, da bi bil nov študij problema na mestu. Pri tem je pripomnil: “Veleceste so grajene za brzino 70 milj na uro ..., toda utegne biti več voznikov, kot mi mislimo, ki niso zgrajeni za tako hitro vožnjo.”
Warren C. Nelson, cestni varnostni direktor, je dejal, da je bilo 18 od 39 smrtnih nesreč konec preteklega tedna kriva brzina. Tako je bilo ugotovljeno, da je ženska iz Michigana, ki je zakrivila nesrečo na Turnpike, pri kateri je bilo 9 mrtvih, vozila povprečno 74 milj na uro, v ča-nesreče pa menda celo 80 milj, četudi je imela skrajno izrabljene gume in je lil dež. Če bi le ena od teh okoliščin manjkala, bi bilo 9 ljudi še vedno živih!
Turnpike komisija je zvišala brzino na 70 milj pred dvemi leti, med tem ko je bila preje najvišja dovoljena brzina 65 milj.
¥p!iv novega zakona o vselfevanju se že čnli
WASHINGTON, D.C. — Vpliv novega zakona o vseljevanju se čuti zmeraj bolj od meseca do meseca. Pada število imigrantov iz severne in zahodne Evrope, raste pa število iz južne Evrope in Azije. Prvih 7 mesecev veljave novega zakona je prišlo na primer iz Italije okoli 25,000 vse-Ijencev (lani komaj 9,000); iz Grčije 9,000, lani 2,000; iz Portugalske 9,000, lani 1,700; s Formo-ze 7,000, lani 242. V glavnem prihajajo družinski člani, strokovnih delovnih moči je med njimi malo. Zato pa je padlo število imigrantov iz Kanade od lanskih 40,000 na letošnjih 25,000; iz Anglije od 27.000 na 21,000; iz Zahodne Nemčije od 25,000 na 19,000.
V uradu za vseljevanje mislijo, da bo naval imigrantov družinskih članov začel čez dve leti hitro pojemati. Takrat bo pa treba nekaj sedanjih pogojev za vseljevanje omiliti, kajti pri sedanjih strogih pogojih ne bo toliko imigrantov, kot jih zakon dovoljuje.
PREDSTAVNIŠKI DOM JE ODOBRIL NOVI ZAKON 0 MINIMALNIH ZASLUŽKIH
Včeraj je predstavniški dom zavrnil republikanski predlog za odložitev uvedbe novih minimalnih urnih plač in pristal na besedilo Senata, naj bo nova minimalna urna plača $1.60 uveljavljena leta 1968 in ne leta 1969, kot je Dom prvotno sklenil.
WASHINGTON, D.C. — Včeraj je Predstavniški dom spremeni! svoje stališče in izglasoval, naj nova minimalna plača $1.60 stopi v veljavo že leta 1968 in ne šele leto kasneje. Republikanski kongresnik W. H. Aires iz Ohia je predložil, naj bi bila uvedba novih minimalnih plač odložena kot “zavora inflaciji”. Proti predlogu je nastopil vodnik Doma McCormack, demokrat iz Massachusetts. Dejal je, da je uvedba novih minimalnih plač nujna za utrditev družinskega življenja naroda. Zakonski predlog. kot ga je sestavila konferenca Doma in Senata in ki ga podpirata Bela hiša in organizirano delavstvo, je bil v Domu izglasovan s 183:163 s podporo nekaterih liberalnih republikanskih glasov.
Na Madžarskem več uradno dovoljenih splavov kot rojstev
STRASSBOURG, Fr. — Na prvi Evropski konferenci za prebivalstvo je trdil češki delegat T. Freika, da je bilo 1. 1962 na Madžarskem na 15 splavov samo 12 rojstev.
Dohodek farmarjev poskočil v 2 letih za 100%
WASHINGTON, D.C. — V federalnem tajništvu za kmetijstvo so izračunali, da so farmarji dobili I. 1964 od vsakega akra obdelane zemlje $3.70 čistega dohodka, letos pa $6.60. Zato je tudi poskočila cena naše orne zemlje, ki je vredna približno $170 bilijonov, ra vrednost bo pa gotovo še večja v prihodnjem letu.
Zelo živahno je tudi povpraševanje po rodovitni zemlji; bilo bi pa še večje, ako bi kupci lahko dobivali posojila. Raste tudi cena tiste zemlje, ki bo kdaj prišla vpoštev za stanovanjske stavbe in industrije.
Nove ameriške in korejske čete v Vietnamu
VUNG TAU, J. Viet. — Včeraj se je izkrcalo tu okoli 1,600 ameriških vojakov, pripadnikov 11. konjeniškega polka. Z njihovim prihodom je število ameriških vojakov 7 Južnem Vietnamu preseglo 315,000.
Te dni je pr šlo v Južni Vietnam tudi že 5,)00 mož nove korejske divizije ki šteje preko
Zakonski predlog, ki ga je včeraj izglasoval Predstavniški dom in upajo, da ga bo v par dneh tudi Senat, zvišuje minimalno urno plačo od $1.25 na $1.40 s prihodnjim 1. februarjem, leto kasneje pa na $1.60. To določilo velja za one uposlence, ki jih je kril že dosedanji zakon o minimalnih mezdah. Novi zakon bo vključil še okoli 8 milijonov novih uposlencev, med njimi poljedelske delavce, uslužbence v restavracijah, pralnicah, motelih, hotelih, bolnicah in drugod. Za te bo s 1. februarjem 1967 minimalna plača $1, ki pa se bo nato postopno dvigala.
Glasovanje v Predstavniškem domu je pokazalo, da velika demokratska večina v Domu ni več tako trdna in zanesljh a. Veliko kongresnikov, ki niso posebno gotovi podpore med svojimi volivci, skuša to v zadnjem trenutku okrepiti s tem, da glasujejo, kot smatrajo, da večina volivcev želi ali pa da se glasovanju izognejo, če mislijo, da volivci niso za predlog, administracija pa kljub temu pritiska k glasovanju zanj.
Jemenski ministrski predsednik general El-Amri aretiran
ADEN. — Semkaj je prišla novica, da je bil jemenski ministrski predsednik general El-Amri aretiran. Kdo ga je aretiral, ne vedo. Sumljivo pa je, da se je vrnil pretekli mesec v Sano predsednik republike Al-Salal, hud generalov nasprotnik.
Iz Clevelanda in okolice
Zadušnica—	^
Jutri ob 6.25 bo v cerkvi sv. Frančiška sv. maša za pok. Vincenta Savnika ob 29. obletnici smrti.
Seja—
Društvo Ribnica št. 12 SDZ ima jutri, 9. septembra, ob 7.30 zvečer redno sejo na običajnem kraju. Na dnevnem redu je več važnih stvari.
V bolnici—
Včeraj je bila odpeljana v Woman’š Hospital Mrs. G. Pan-chur s 1258 E. 169 St. Obiski so dovoljeni.
Za stalno—
Za stalno je prišla iz Rese pii Krškem v Združene države ga. Doroteja Babič, hčerka ge. Mihaele Zakrajšek s 6617 Schaefer Avenue, s svojo družino. Naselila se je v Clevelandu. Dobrodošla med nami!
Moskva že zopet rabi stalinistične metode
proti Ameriki
MOSKVA, ZSSR. — Cim bolj ostro nastopa Moskva proti kitajskim komunistom, tem o-strejši jezik rabi — najbrže v duhu aktivne nevtralnosti — proti Ameriki. Sedaj je na primer umik generalnega tajnika Tanta iz ZN porabila za natolce-
18,000 mož. Ostanek bo prišel do konca meseca. S tem se bo število korejskih vojakov v Južnem Vietnamu povzpelo na preko 40,000 mož.
Johnson se po// na agitacijskih potovanjih
CLEVELAND, O. — Predsednik Johnson je že pred 4. julijem obljubil, da bo potem, ko ooneha poletna vročina, ki ljudem ne prizanaša tudi takrat, kadar so na prostem na političnih zborovanjih, hodil po deželi in poslušal narod, kaj mu je najbolj pri srcu. Kaj zve od njega, ne vemo, ker to ne pride v časo-oise. Nekaj pa vendarle lahko sklepamo o tem, kar sliši.
Koncem zadnjega tedna je bil na primer v Detroitu. Tam seveda ni govoril o tem, kako to, da zastaja prodaja avtomobilov, pač pa je skušal unije potolažiti. Unijam se namreč ne zdi prav, da so predsedniku pomagale do take zmage na predsedniških volitvah, sedaj pa ima Kongres tako malo smisla za njihove stare želje, ki jih vsak kongresnik in senator le predobro pozna. Resnici na ljubo je treba priznati, da se je predsednik res trudil tekom leta, da bi pripravil politike na Kapitelu, naj izpolnijo njegove in unijske želje. Pa jih niso. Zato je Johnson samo deloma odgovoren. Ve, da nima sedaj na Kapitolu take veljave,
kot jo je imel takrat, ko še ni imel skrbi za vojskovanje v Vietnamu. Ve torej, da njegov pritisk na senatorje in kongresnike ne more biti več tako učinkovit kot pred par leti. Unije so pa toliko pametne, da tega ne tajijo in mu ne zamerijo, da ne more Kongresa krotiti, kot bi ga gotovo rad.
Zato so bile zadovoljne samo z nekaterimi Johnsonovimi obljubami, na primer: da bo prihodnje leto zopet začel akcijo vprid brisanju “pravice do dela” iz Taft-Hartleyjevega zakona; da se bo potegoval, da dobijo delavci zajamčene letne plače;
kako se misli v)jskovati z draginjo, saj se je dc sedaj temu boju izogibal tudi tan, kjer naša javnost misli, da b: bil to moral storiti.
Na nekem djugem sestanku je predsednik objubil, da bo prihodnje leto skical veliko mednarodno konfe'enco, ki naj obravnava problem pitne in industrijske vode v mednarodnem obsegu. Na kmferenco bo povabljenih nad 00 držav. Sklicanju konference gotovo ne bo nihče ugovarjl, vprašanje pa je, ali se naša j.vnost za to vprašanje res posetao interesira. Do sedaj se oglašao k besedi samo
Sumijo, da je tudi on sedelo-1 vanje, da je Tanta pregnala iz val pri puču proti generalu El- ZN ameriška zagrizenost v viet-Amriju. Baje mislijo poslati ge- namskem vojskovanju. Tako nerala v Egipt, da bo tam Na- vsaj trdi vladni dnevnik Izvest-serju na razpolago. Naser ga pa ja, ki obenem pripominja, da je ne bo častil kot gosta, ampak ga ameriška želja, da naj Tant o-smatral kot jetnika. Na drugi strani je pa cela vrsta vplivnih jemenskih republikancev pisala Naserju, naj se vendar ne meša v jemensko politiko.
stane, le čista hinavščina in nič drugega. Tovariši bodo seveda to natolcevanje smatrali za resnico.
Švicarji se jezijo na napovedovalce vremena
Val ogorčenja je zajel kanton Wallis. Razlog za to je po mnenju in ocenah tamkajšnjega prebivalstva “neodpustljiv odnos” švicarskih uradnih napovedovalcev vremena. “To je naravnost
Zadnje vesti
KONG KONG.— Uradno glasilo Kitajske Komunistične partije v Peipingu “Ljudski dnevnik” je izjavilo, naj “Rdeča garda” ne hodi v tovarne in v poljedelske komune in se tam spušča v razprave, ker bi to lahko oviralo njihovo redno delo.
da se bo boril proti inflaciji, kij tisti, ki so na tm vprašanju ne-je dejansko že “pojedla” velik posredno zainteresirani, del vseh tistih povečanih dohod
kov, ki so jih delavstvu prinesla mezdna pogajanja v zadnjih par letih, itd.
Zborovalci v Detroitu so bili toliko uvidevni, da ga niso spraševali, kako upa vse to doseči v prihodnjem Kongresu, kamor bo po vseh računih prišlo nekaj manj demokratskih kongresnikov, kot jih je sedaj na Kapitolu. Ni ga tudi nihče spraševal,
Na istem shdu je predsednik odkril tudi svje simpatije do malih mest v ;aši deželi, ki se res hitro prazno ali pa vtaplja-jo v večja metna naselja. Na deželi bodo n^gove simpatije gotovo toplo podravljene in bodo demokrato:i pomagale pri volitvah, kakšrh praktičnih u-spehov pa v ter pogledu ne moremo pričakovči-Nerodno za pedsednika pa je,
da mora na vsakem shodu obravnavati tudi zunanjo politiko, ki mu dela dosti skrbi, zato ga pa obdaruje z redkimi uspehi.
Zadnjo nedeljo ga je nepričakovano enostranski govor generala De Gaulla v Kambodži spravil v defenzivo, ki je pa bila v naši javnosti še dosti dobro razumljiva. De Gaulle je namreč napravil to napako, da je zahteval popuščanje samo od Amerike, do-čim okamenelega stališča komunističnih nasprotnikov ni omenil niti z besedo. Zato Johnsonu ni bilo težko, da je DeGaullova izvajanja lahko pobil s preprostimi in prepričljivimi navajanji dejstev. Na njegovo srečo so pa v Peipingu postali še bolj nedostopni za vsakršni razgovor, kar mu samo olajšuje zagovarjanje napovedmi.”
njegove zunanje politike.
Do konca volivne dobe bomo najbrže vsak teden slišali poročila o njegovih političnih agitacijskih govorih. Vse pa kaže, da se bo držal istih predmetov, kot se jih je pretekli teden. Drugače bo govoril samo tam, kjer mu bodo to narekovale lokalne razmere.
• —	- — .	...	1	irj
neverjetno! Nehajte nas trapiti; TOKIO j _ Uradn0 s svojo dom.slj.jo!' je pisal; Kitajske Komunistk',.« par-
tije je danes ostro napadlo sovjetske vodnike, jih nagnalo /. “odpadniki”, “stavkokazi” in “sodelavci z morilskimi roparji” ter zagotovilo, da z njimi ne bo Kitajska nikdar sodelovala.
LONDON, Vel. Brit. — Zambija pritiska na konferenci britske Skupnosti narodov, ki se je tu začela ta teden, na Veliko Britanijo, da bi s silo nastopila proti vladi bele manjšine v Rodeziji. Predsednik britan-■ ske vlade Wilson je to že v preteklosti ponovno odklonil. Upajo, da bo med obemi stališči le še pri šlo do kompromisa, če tudi je Zambija zagrozila z izstopom iz Skupnosti, če ne bo njena zahteva sprejeta.
VARŠAVA, Polj. — Včeraj po razgovoru z ameriškim poslanikom Gronouskim je poslanik rdeče Kitajske izjavil časnikarjem, da bodo Združene države “napravile veliko napako”, če mislijo, da Kitajska ne bo do konca podpirala Severnega Vietnama v njegovem boju proti “ameriškemu imperializmu”. Izjava je ubila upanje na kako možnost razgovorov med Washingto-nom in Peipingom, o kateri je japonski parlamentarni delegaciji komaj pred dvemi dnevi govoril kitajski zunanji minister Chen Yi,
walliški nacionalni svetnik v j žolčnemu pismu švicarskemu I meteorološkemu zavodu.	I
Vaše vremenske napovedi v radiu in v televiziji so prava burka, ki je v Wallisu ne maramo več,” se huduje svetnik Francis Germanier in ugotavlja: “Že tri tedne imamo dan za dnem lepo, naravnost fantastično vreme, vsak dan iznova pa se jezimo ob ugotovitvi, da ste že spet napovedali dež.”
Germanier je poslal prepis svoje pritožbe tudi na notranje ministrstvo s prošnjo, naj tam ‘ napr' vijo konec temu nesmislu”. Walližani ugotavljajo, da postajajo “aprilske šale” vreme-noslovnega urada neprijetne nasploh, še posebej pa spričo dej-; stva, da stanejo precej denarja.
Nacionalni svetnik navaja v svojem pismu, da ima vremeno-slovni urad po letnem proračunu na razpolago 5.6 milijona švicarskih frankov, za kar postreže javnosti “z negativnimi rezultati in z nemogočimi vremenskimi
V pismu švicarskemu zvezne-nu svetu pravi Germanier: “Minilo nas je potrpljenje. Med desetimi napovedmi se ujema kvečjemu ena, pa še ta verjetno po golem naključju. Zavod nas stane dovolj denarja, da smemo od njega zahtevati resno delo. Če pa tega ne zmore, naj raje ne napoveduje več..
Ameriška Doiioviim
"***
6117 St Ciair Ave. — HJEnderion 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ž,a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.09 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
To divjaško stanje v deželi so že začeli izrabljati o-^em zdravju v Vaši vzvišeni popoldan ob pesmi, glasbi
■	1 luff	.
Gostje iz Amerike v
“Baragovi rojstni deželi”
iu uivjasK.u stanje v aezen so ze zaceli izrabljati o-,016™1 zaravju v vast vzvisem Stanki komunistične stranke. Se že na tihem organizirajo službi!” Prisrčno in po domače, in delajo načrte za maščevanje. Zaenkrat so se vrinili v najbolj reakcijonarne organizacije in tam hujskajo proti vsemu in vsem, ne samo komunistom.
Sedanja generalska vlada pa ni dosti močna, da bi mogla ustaviti prelivanje krvi. Sicer pa še ni dognano, ali to res želi. Pred njenimi očmi so še zmeraj trupla pomorjenih generalov, ki zanje še niso poravnani vsi računi.
Tako en račun rodi nov račun, oba sta pa oblita s krvjo.
Ljudem je pa ostalo le še upanje, da bo čas pomiril strasti in pomagal pameti do zmage.
in v
M iltvauški zapiski
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 172 Thurs.y Sept. 8, 1966
Indonezija vulkan strasti
Čeprav pišemo o Indoneziji po časnikarski dolžnosti skoraj tedensko, ker je to dežela z več kot 100 milijoni prebivalcev, ne vemo o njej skoraj ničesar. Znana so nam samo imena nekaterih vodilnih politikov s predsednikom Sukar-nam na čelu, potem pa še Imena par generalov. In to je tudi vse. Kaj pa dela, misli in kako živi navadno ljudstvo, o tem pa viri za televizijo, radio in časopisje povelo le malo. Se omejujejo le na to, da opisujejo dogodke, ki so važni za našo zunanjo politiko, vse druga omenjajo samo tupatam. Tako je skoraj neznano, da je Indonezija postala lani koncem septembra vulkan strasti, ki bruha dnevno samo tragedijo na ta nesrečni narod.
Vso nesrečo, ki je zadela Indonezijo, pripisujejo komunistom z njihovim varuhom Sukarnom na čelu. Človek bi torej sklepal, da je komunizem vir vsega zla. To pa je le deloma res. Razločevati moramo med komunizmom in komunisti. Tudi v Indoneziji se opira komunizem na nauke Marksa, Lenina in ostalih rdečih očakov in prerokov. Toda komunistični nauk sam po sebi ni glavna nesreča za Indonezijo. Veliko več odgovornosti za indonezijsko tragedijo nosi ponašanje indonezijskih komunistov. Niso samo širili komunistične filozofije v svoji domovini, so sproti tudi u-ničevali vse, kar je indonezijskim plemenom sveto in nedotakljivo. Vprizorili so pravo družinsko revolucijo, gledali so, da so sprli očete s sinovi, gazili vse družinske tradicije, dobre in slabe; vse, kar je dobro v indonezijskih šegah in navadah, so naslikali kot zastarelo, reakcijonarno, razbili so duhovno osnovo vaških in plemenskih skupnosti, smešili so dosledno vsak spomin na preteklost. Ker jih je varoval Sukamo, so bili v javnosti nedotakljivi. Proti njim se je pa nabirala podtalno in nagrmadila jeza, pa tudi sovraštvo milijonov Indonezijcev.
Čakala je samo prilike, da izbruhne in kot požar in vihar uniči vse, kar je imelo stike s komunizmom. Komunizem je postal za Indonezijce ne morda Leninova in Mar-ksova filozofija, ampak tudi simbol za vse, kar so delali komunisti tudi proti duhu svoje filozofije. Zato se je v novembru lanskega leta začel val divjaštva proti komunistom, ki se še zmeraj stopnjuje. Šele sedaj je prišlo na dan, da skuša vsakdo pod krinko boja proti komunizmu obračunati tudi s svojimi osebnimi sovražniki, ki so lahko komunisti, lahko pa tudi ne. Tako trpi preganjanje marsikdo, ki je imel kaj malo opravka s komunizmom. Ni to prijetna resnica, pa jo je treba povedati.
Najhujši divjaki proti komunistom so razne organizacije mladih nahujskanih muslimanov, ki so res prepričane, da s svojim divjanjem postopajo v duhu Mohameda in v čast Alahu. Hočejo na vsak način iztrebiti “nevernike”, ki jih identificirajo s komunisti. Pri tem je težko verjetno, da bi bilo v Indoneziji med tremi milijoni komunistov res kar 99 odstotkov prepričanih brezbožnikov. In vendar nosijo pečat nevernikov, ki proti njim besnijo zagrizeni muslimanski protikomunisti, ki ne spoštujejo niti starega človeškega načela, da človeka ne smeš mučiti pred smrtjo, ako je nanjo tako ali tako obsojen.
Sedaj pa je par časnikarjev imelo priliko, da si to divjanje ogledajo od blizu. Kar opisujejo, je na las podobno trpinčenju sovražnikov, kot je bilo v navadi pred stoletji. Glavo je treba odsekati, naj bo meč nabrušen ali skrhan, srp je zopet postal morilno orodje, sekanje udov pred smrtjo ni postalo nekaj nenavadnega. Mrtvih trupel pa velikokrat ne pokopujejo, jih mečejo kar v morje. Na nekaterih otokih niso na primer ribiči hoteli iti ribarit, ker je v vodi plavalo preveč mrličev. Skupni grobovi, kjer leži na stotine žrtev, so postali vsakdanja stvar. Najhujše zločine pa uganjajo posebne ekipe, znane pod imenom “tanin”. Te hodijo ponoči okoli in sistematično praznijo ječe, kjer čaka na svojo usodo na tisoče pripornikov, ki niso prišli pred nobeno sodnijo in samo čakajo na smrt. Samomori so med njimi vsakdanja stvar, mnogi se pa kar oblečejo v bele obleke, da bi s tem pokazali, da so pripravljeni na smrt. Nihče seveda ne sprašuje, kdo je kriv in kdo ni.
Dogajajo se tragični slučaji. Prihajajo domov oficirji, odločni protikomunisti, in morajo ugotoviti, da so njihovi družinski člani vsi pobiti kot komunisti, kar ni res. Kdo bi jim zameril, ako pobesnijo tudi sami in začnejo divje preganjati morilce svojih družin in se ne menijo, ali so bili za ali proti komunizmu. Tako je nedolžna kri že začela vpiti proti nebu.
Tisti Indonezijci, ki so mogli ohraniti hladno kri in hladno pamet, so že prišli do zaključka, da je sedanja državljanska vojna razklala narod na dva dela in ustvarila prepad, ki ga desetletja, morda pa tudi celi rodovi, ne bodo mogli zasuti. Sovraštvo in klic po maščevanju deli indonezijska plemena in ni v Indoneziji človeka z avtoriteto, ki bi mogel uspešno klicati k pameti.
MILWAUKEE, Wis. — Ponovno so se odprla šolska vrata. Kar naenkrat je postalo tako mirno po ulicah, še pred nekaj dnevi je bilo tako živahno in veselo. Mladina se rada glasno pogovarja in glasno zabava. Sedaj vsega tega ni več. Zdi se mi, da šem opazil ne samo nekaj resnih obrazov, ampak tudi žalostnih. Nekateri otroci so prav neradi zavili na tisto pot, ki vodi proti šoli. Resni študentje so se pa kar poprijeli šolskih knjig z neko odločnostjo. Vedo namreč, da brez znanja in šol ne moreš po svetu. Mnogim je danes žal, da so opustili šolo in se oprijeli dela, ker je bilo mogoče dolar tako lahko zaslužiti. Sedaj se kesajo. Naš star pregovor pravi: “Po toči zvoniti je prepozno.” Nekaj jih je našlo toliko korajže in močne volje, da so se vpisali v večerne šole in tako skušajo nadomestiti, kar so v mladih letih zamudili. Začetka šole se posebno starši veselijo. Za nekaj ur se jim bodo ohladila ušesa in dobili bodo nekaj zaželjenega miru, ki so ga prej zastonj iskali. Tako je za vsakega poskrbljeno.
•
Veliko naših vnetih ribičev je zadnjo nedeljo in na Delavski dan izpiralo mreže. Sezona se je približala h koncu. Daši je uradno še poletje in bo še vedno nekaj vročih dni, so tisti ljudje, ki imajo poletne koče ob raznih jezerih, začeli zapirati vrata in se odpravljati domov. Koče bodo sedaj samevale in čakale novega poletja. Le tu in tam se bo kdo še podal na pot, ne toliko, da preživi kak dan v koči in se odpočije, ampak da pregleda, če je vse v redu. Če so pustili tam kake vrednejše stvari, da jih poberejo, da ne bi kdo dobil skušnjav in vlomil misleč, da je tam kaj vrednega. To se je že zgodilo v veliko primerih.
*
Rad se podam med Slovence. Vedno znajo poskrbeti za prijetno zabavo. Zadnjo nedeljo sem
pustiti. Ne vidim rad, da se kdo
joka, če kar naprej izgublja.
*
Na Delavski dan imajo Slovenci iz Milwaukee in okolice romanje na Holy Hill, Wis. To romanje je postalo že del slovenskega življenja. Če bi ga ne bilo, bi nekaj manjkalo. Tega romanja se navadno udeleži veliko ljudi. Letos sem tam srečal ljudi iz Racina, Kenoshe, Chicaga, Jolieta, Sheboygana, West Allisa in seveda Milwaukeeja. To je zares pravo slovensko romanje. Med sv. mašo je pel pevski zbor sv. Janeza Evangelista. Letos je zbor pel pod vodstvom Lea Muškatevca, ker je organist cerkve sv. Janeza Ernest Majhe-nich še vedno na okrevanju po svoji operaciji, ki jo je preč kratkim imel. Zbor je zopet dokazal, da je vreden svojega dobrega imena, ki ga uživa že leta in leta. Vsa čast pevcem. Dobro so se odrezali. Župnik cerkve sv Janeza, ki je maševal, je v kratkem nagovoru razvil misel, kako se Marija izkaže kot zavetnica in pomočnica vsakemu, ki ima zaupanje vanjo. Posebno pa so segle v srce pete litanije Matere božje. Ljudem se je zdelo, da so zopet doma. Litanije so že bolj redka zadeva, še bolj pa pete litanije. S križevim potom popoldne ob pol dveh je bilo uradno romanje zaključeno. Ljudje so z zadovoljstvom odhajali s Sv. Gore. Poseben avtobus je prišel iz Milwaukee. Vsega sku paj lahko računamo, da je bilo okrog 250 - 300 Slovencev na Sv. Gori za to romanje, kar je zelo lepo število. Ko si pogledal po cerkvi, je bilo zelo malo praznega prostora. S spovedovanjem in pri sv. obhajilu je pomagal Father John Prah, karmelit slovenskega pokolenja. Že nekaj let si je v tem času vzel počitnice, da lahko tudi on poveča slovesnost romanja. Naši ljudje, ki hodijo tja na romanje, ga že dobro poznajo.
CLEVELAND, O. — “Družina”, verski list, ki ga izdajajo slovenski škofje v domovini, prinaša v št. 16 od 15. avg. 1.1. pod naslovom “Baragova skupina med nami” daljše poročilo o obisku skupine okrog 50 ameriških romarjev pri sv. očetu in pa v Sloveniji, “Baragovi rojstni deželi”. Obenem prinaša tudi dve sliki teh romarjev, in sicer na naslovni strani sliko “dveh mladih Indijancev (v pristni indijanski narodni noši), bratranca in sestrične, pravnuka tistih Indijancev, ki sta bila nekoč Baragu nekak poštar in sel”, in pa sliko vse skupine, zbrane na stopnicah oltarja sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici. Ker doslej še ni bilo nikjer objavljeno kako poročilo, kako je opravila ta naša ameriška skupina svoj obisk na Slovenskem, zato ponatiskujemo tu tisti del Dru-žininega poročila, ki govori, ka-
razgovoru s prijatelji in znanci. Prijetna s e p t e mbrska nedelja nam bo ostala v prijetnem spo minu na letošnje poletje.
Društvo Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti
„ ______ CLEVELAND, O. — V nede-
Jesen je tu! Odtenki preliva- Ijo, 11. septembra, bomo imeli nja tisočerih barv nas bodo pre- skupno sv. obhajilo pri osmi sv. vzeli. Pridite, sprehodite se, za- maši; zbirali se bomo ob 7.45 v vžijte sveži zrak, občudujte zbiralni dvorani pod cerkvijo, krasne barve — saj to bo slovo odkoder odidemo skupno v cer-— nedelja vas bo pa napolnila s kev. Po maši bo zajtrk in krat-prijetnim občutkom, da ste pre- ka seja v šolski dvorani, živeli vesel popoldan. Zato ne Naši možje in fantje so se pozabite na to septembrsko ne- imenitno zadržali tudi skozi dobo počitnic, redno so zahajali k skunemu obhajilu ter bili v lep zgled celi naselbini; posebno pa so pokazali svojo gorečnost ob priliki 40-ume pobožnosti preteklo nedeljo pri uri molitve, kjer sta vodila slovensko petje
deljo!
S. Vrhovec, ta j.
-o-
Biziljevemu “aio” v spomin
se podal v njihov park. Me je že pr”LTv Zgornjem JlthSanu zammalo, kako kaj .zgleda, Kerjse je ustavi, na s„ Gori gtud. me zadržujejo opravki, ne Ijubljanski naffl[cf Jože( p rem vedno tja kakor bi rad. Je'gatoIk. Tam je hdi preno;ieval b.lo ze nekaj časa, kar sem bil in , Materl ioiji j,
zadnjikrat tank Opazil sem na- mažo nas,ednje jutro. Sv. Gora predek. Od zadnjikrat, ko sem jc tako privIačna toika| da sko.
bil tam, je zrastlo nekaj novih koč. Kakor razumem stvar, so si jih postavili Triglavani kot nekak kraj oddiha. Po dva in dva ^skupaj. Koče imajo sledeči: Franjo Mejač in Janez Limoni, Janez Bambič in Janez Jakuš Frank Mernik in Jože Klemenčič. Dosedaj še niso uživali zaželjenega počitka, bilo je samo delo. Pa drugo leto, če ne letos! Saj še ni vseh dni konec.
Ker je bila zadnja nedelja zelo lepa, četudi malo bolj hladna, se je v triglavskem parku nabrala lepa skupina ljudi, ki niso prišli samo gledat, kako park iz-gleda, ampak so se pomerili v kegljaških tekmah. Prav krepko so se dajali. Še mene so zvabili, da sem se polotil. Pa nisem imel tiste sreče, kot sem pričakoval. Vsi pa tudi ne morejo dobiti. Mora biti nekdo, ki tudi izgubi. Tudi naučil sem se nekaj. Povedali so mi, kako se zbija na ‘plombo” in kako na “rešto”. Videl sem pa, da je največ vredno, če znaš lepo približati. Tam človek največ krogel zgubi in Seveda tudi na štetju. Upam, da bom drugič imel malo več sreče. Malo veselja pa mora človek
raj ne moreš drugače, kakor da se tam ustaviš vsaj za nekaj trenutkov. Sv. Gora je naj višja gora v Wisconsinu. Romanja so zelo olajšana, odkar so dozidali dvigalo s podnožja do vrba. Dve dvigali lahko prepeljeta 50 ljudi naenkrat. Posebno za stare ljudi je velikega pomena. Iz dvigala je le nekaj korak«v po ravnem tako do spodnje kakor do zgornje cerkve.
¥
V roke mi je prišel pozdrav, ki ga je izrekel predstojnik slovenskih frančiškanov v Ameriki Fr. Andrej Svet« kot dobrodošlico ljubljanskemu nadškofu dr. Jožetu Pogačnku. Ker je tako prisrčen, vam ga podajam. Takole pravi: ‘Trevzvišeni gospod nadškof! Frančiškani v Le-montu, slovenska duhovščina in Slovenci v tej ololici smo zelo ponosni in hvaleini, da ste nas obiskali. Upamo, la Vam je Vaš obisk med nami minesel veliko veselih ur med njmi. Boga pro-
STOCKTON, Calif. — Kadar g- Ivan Rigler in g. Victor Moje družinski pogovor nanesel na- die. Med tridnevno pobožnostjo zaj na taboriščna leta v Italiji, češčenja presv. Rešnjega Telesa prav gotovo nismo izpustili ime- je pridigo val Rev. Benedict Ho-na Bizilij. Marsikaj nas je spo- ge, OFM., profesor na bogoslov-minjalo na tega blagega člove- nem semenišču v Lemontu; poka. šaljivost in pipa sta mu bili božnost se je zaključila v torek prirojeni. Pošteno in odkrito je zvečer z mašo, procesijo in bla-povedal, pa če bi se moral za- goslovom. meriti. Bil je zaveden Slovenec, Tudi prihodnja nedelja naj bo le misel na vlakovodjo ga ni ni-1 naša nedelja, ko pride med nas
------j----------- a------„„ ti v času pokojninskih let zapu- veliki Maryknollski misijonar iz
ko so se imeli v “Baragovi rojst- stila. Imel je svoj prav, pa nik- daljne Formoze Rev. Francis - j- a- dar bjj pretrd, da bi popustil, če Rebol. Govoril nam bo tudi na je zagrešil. Bil je jedrnat zna- društveni seji ter poročal zani-čaj, odločen in pošten.	mivosti iz svojega misijonarje-
Kako je bil uren pri žaganju Na med Kitajci. Možje in fant-drv pozimi, da nas ni zeblo. Ka- Ne’ Pridite polnoštevilno na sejo, ko je bil vesel, ko je pripovedo-1 Pr^Pe^P^e svoje znance in prija-val o svoji iznajdbi, da bi se po- tel^e s seboi i:n skušajmo nare-raba olja, s katerim so mazali diti Pred misijonarjem najboljši tečaje koles lokomotiv, zmanj- vtis- Rev- Francis Rebol je brat šala, če bi se njegov načrt pa J dolgoletnega kaplana pri Mariji tentiral. Pa še marsikaj, kar se I Vnebovzeti Rev. Antona Rebola, morda ne spominjam.	ki Je sedaj kaplan pri Sv. Pro-
Danes pa sem obstal, ko sem koPu’ Fred tremi tedni je bila v prečital članek iz našega časopi- Catholic Universe Bulletinu pri
sa. Res, da je dosegel častitljivo °bcena.slika teh dveh bratov-starost, res pa je, da so mu d0J dudlc,vnikov, poleg slike njunih besedno ukradli pokojnino, ka-lStarŠev; to je slika slovenske katera je bila njegova pravica za zvesto delo, ki ga je opravljal v svojem življenju. Slabo je bil plačan, kamor se je vrnil iz taborišča, da bi v miru preživel i-T	--------
preostala leta svojega življenja. INajSV' Imena do zaželienih u rrav gotovo razočaran nad ne-
deželi”, saj vemo, da bo to naše bralce zanimalo. Takole se glasi:
“V nedeljo, dne 25. julija, je “Baragova skupina” pri Ratečah prišla v Jugoslavijo in se spotoma ustavila na Bledu in Brezjah, zvečer pa v Šmartinu pri Kranju, prvem Baragovem kraju. Tu jih je pričakovalo in pospremilo v cerkev kakih 300 ljudi, ki so se seveda še posebej zanimali za oba Indijanca. V kratki pobožnosti so domačini romarjem zapeli slovensko nabožno pesem, nato pa so v slovenskem in angleškem jeziku vsi molili za Baragovo beatifikacijo. Po molitvah je župnik gostom v angleščini razložil, da je bil Baraga od 1. 1824 do 1828 kaplan v šmartinski žujpniji. Opozoril jih je na dva predmeta, ki še danes nanj spominjata: križ na prižnici in slika sv. Alozija na stranskem oltarju, delo Baraga z njegovim lastnoročnim podpisom Romarji so si še posebej ogledali krstni kamen in prižnico, kjer je Baraga tolikokrat oznanjal božjo besedo.”
“Kakor je splošno znano, je Baraga opravil svojo novo mašo pri oltarju sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici. Zato je a-meriških gostom v ponedeljek, dne 25. julija, maševal sam nad škof. Z veliko pobožnostjo so sledili sv. maši in bili pri obhajilu. Po maši jim je stolni župnik na kratko razložil stolnico in njene znamenitosti. Razume se, da so ameriški romarji, zlasti pa mladi Indijanec v obleki vojščakov svojega rodu in indijansko dekle v pisanem okrasju, svojih rojakinj, vzbujali splošno pozornost. Ker je bilo med njimi tudi nekaj slovenskih rojakov, je bil stik brž narejen. Skupina je nato še obiskala Trebnje, Dobrnič in Metliko, kjer je Baraga tako lepo deloval, pa tudi toliko bridkega skusil.”
‘V sredo, dne 27. julija, so odjahali. Čeprav je voditelj msgr. Zryd maševal zgodaj zjutraj, se je nabralo veliko število naših judi. Presenečen in ginjen se je zahvaljeval za pozornost in obljubil, da zopet pride s še bolj številnim spremstvom.”
J. S.
toliške družine, ki je v čast Slo-I vencem po Ameriki.
Vsa čast ^udi našemu duhov-Inemu vodji Father Hobartu, ki |z veliko vnemo vodi Društvo
.	„	. -----jenih u-
spehov. Čeprav irskega pokole-
j. j-civ gupuvu icu-ucaran naa ne- .	.	_	°	^---
poštenim odlokom, se je odločil, l?a’ ?e Father Hobart velik Iju-da odide zadnja leta preživet k Ibitelj slovenskega jezika, v ka-
ictet piczivei K j .	. v	.	.
svojemu sinu inž. Dragotu. *erem se Je ze toliko izpopolnil Kratka doba ga je spremljala v miru in svobodi, ameriška zemlja mu je dala zadnje počivali šče, ker ni našel kraja v rodni domovini.
da z lahkoto mašuje in pridiguje v lepi sloveščini, ki jo mi farani prav z veseljem poslušamo; mogočno in dostojanstveno doni njegovo petje in vsaka njegova
Umrl je Slo venec-begunec I	je VSem razumlJiva; tako
Umrla je številka iz italijanske^^3 ^	^istenta
ac	i •	. za vse leP° m dobro pri fari Ma-
S rh - fpa m SPOmm rije Vnebovzete še nismo imeli,
mut bi 1 V T S.0Pr°f -to smo vsi farani zelo ponosn mu je bila zvesta tovarišica, leL„ •	-r, „ v. . . , .
bom, ljubi dom mu ni hotel iz	B°g ga ZIV1 m blag°-
misli.
^ v	Ljubljanski nadškof dr. Jožef
onca je, ar nas preostale Pogačnik je že v Ameriki, kjer čaka. Končal kot Slovenec, na je že vodil velike slovesnosti v katerega se bo marsikateri be- Lemontu, se udeležil v Chicagu gunski priseljenec spomnil v proslave tisočletnice pokristja-
mo 1 V1'	v	njenja Poljakov ter odšel nato
Njegovim domačim, gospe so- v Ironwood, Mich., kjer so v ne-progi in sinovom Marjanu in deljo, 4. septembra, praznovali inž. Dragu s hčerkico naše glo-| Baragov dan. Ob tej priliki bo
ooko sožalje.
Maks Simončič
-■ 1	' 'U——■ -
Vpisovanje v Slovensko solo v Golfinwoodu
Ustje odpada,.,
CLEVELAND, O. — Vsako leto se pripravlja in zaključuje poletno sezono z jesensko trgatvijo na Slovenski pristali. V nedeljo, 25. septembra, popoldan bo veselo rajanje na veseličnem prostoru pod geslom ‘Vinska trgatev”. Za ta nedeljski popoldan bo igral orkester “Sonet”.
----	Vabimo vse tiste, ki ste nas o-
simo, da bo blagollovil Vase po- biskavali skozi poletje v kopali-tovanje m Vas sečno pripeljal šču in na veseličnem prostoru in nazaj v Ljubljdio med Vaše pa vse tiste, ki nas še niste obi-vernike. Bog Vis ohrani na skali - pridite, poveselite se z mnoga leta v svoj milosti in do- nami in preživite lep jesenski
nadškof Pogačnik obiskal Baragovo deželo, po kateri je svetniški škof Baraga tako junaško o-znanjeval Kristusov evangelij. Nato bo prevzvišeni ljubljanski nadpastir prisostvoval zlati maši, ki jo bo 30. septembra zapel CLEVELAND, O. — Smo v je- v marquettski stolnici škof Tho-seni, ko so se vrata šol odprla. Imaš Noa, ki je dejanski promo-Vse mogoče predmete so si u- tor za prištetje škofa Baraga čenči umislili, da se bodo učili, j blaženim.
Cim bolj je moderno, tem bolj Nadškof dr. J. Pogačnik bo o-
vlece k učenju. Je prav, da so o- biskal tudi Cleveland; 18. sep-
troci čimbolj zaposleni, nimajo tembra bo imel zjutraj pontifi-casa misliti na neumnosti.	kalno sv. mašo pri Sv_ VidU; p0,
Tudi slovenščina je predmet, poldne ob petih pa bo prišel k katerega se lahko učiš in naučiš, J Mariji Vnebovzeti, kjer bo vo-če je količkaj dobre volje. Dom dil pete litanije in blagoslov ter nudi živo govorico, slovenska nato to slovesni sprejem nad-šola pa pisanje in čitanje v slo- škofa v šolskem avditoriju. Vse venskem jeziku. Kdor zna en priprave za dostojen sprejem slovanski jezik, mu je pot od- ljubljanskega nadškofa so v ro-prta še do drugih. Ne zametuj- kah Fathra Hobarta, ki si priza-mo prilike, pač pa izrabimo pri- deva, da organizira vsa cerkve-liko učenja materinega jezika. na društva in da zbere kolikor Prihodnjo nedeljo, 11. septem- mogoče faranov in farank za na-bra, bo vpisovanje v Slovensko stop v narodnih nošah, šolo pri Mariji Vnebovzeti v	Ernest Terpin
Collinwoodu. Vpisovanje bo po	-------o_______
osmi sv. maši do opoldne pod	Globoki vrelec
staro cerkvijo. Naslednjo soboto, BATON ROUGE, La. — Tu so 17. septembra, pa bo pričetek zvrtali enega najglobljih oljnih šolskega pouka ob 9h zjutraj. j vrelcev. Olje so našli šele v glo-Šolski odbor bini 17,183 čevljev.


Družba
sv. Družine
THE HOLY FAMILY SOCIETY
Ustanovljena S3, novembra 1914
’zCmSr Sedež: Jeliet, 11!.
Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR;
^edsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111.
• Podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111.
Podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Rejnik: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. ^aPisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. “iagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M.
Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St,
J0U<*. IH-	......... i....
NADZORNI ODBOR:
*RANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, HI.
“ATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave, Joliet, III.
USEPH SINKOVIČ, 2519 So. Austin Blvd, Cicero 50, 111.
POROTNI ODBOR:
ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA
Direktorica prireditev:
NANCY OWEN
Alu	URADNO GLASILO:
^ENIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. 44103
^ružba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška ska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino.
ta 2r^U<^ '’r®*0 živi jenskih zavarovanj: običajno za celo življepje, žmoi -let Plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in dru-načrt
življenjsko zavarovanje z ozirom na starost:
Do 16. leta, mladinski oddelek	$10,000
Od 17 do 35, odrash oddelek	$15,000
Od 35 do 40, odrasli oddelek	$10,000
Od 41 do 45, odrasli oddelek	$ 2,500
Od 46 dalje	Vse bolniške
Ijj Ea varovan j e za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje;), £ nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije, hzba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh me-ev do 80 let starosti.
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali “heno na glavnega tajnika:
JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434

ih
The	Family ieeieiy Opened Sis Siew
v .	Si@sn@ tMfiee In Joliet
s ^ has been written earlier and a special thanks to the pio-
ahotb^	i138 Passe<^
Non er milestone in its operator thS 9 ^sternal Organization Nnir6 Ca,tholic Families in the q e(^ States of America.
iggg1 Sunday, May the 15th, held’ f ^ecttcation services were
At i°r ^ew H°me Office, sa^ P-m. a High Mass was J°li at St. Joseph’s Church in et' Illinois.
The
W'ivrCelebrant was the Rt-
St. r S^r' butala, the pastor of Assist Se^b S ^tiurch and his two kat}}ants Were> the Reverend Hay^S R°man Malovacich and
lond Dempsey.
Rev. Msgr. Butala
The
tbe year, the Holy Family ' neers with their old continental
foresight and wisdom. They must have sensed, 52 years ago, when they organized the Holy Family Society, that it would some day be recognized throughout this great State and country as one of the finest and most respected Fraternal Organizations.
Fortunate as we were, we have weathered the storm and came back when the odds were unsurmountably against us. Only sheer determination and fortitude, which is our heritage, kept us not only from going out of existence, but to come back fighting stronger. We are thankful to God for the giving to us the wisdom, courage and the strength when we were in need. Consequently this 15th day of May in the year of Our Lord, 1966, we hereby dedicate this building and these grounds for the furtherance and aid to the needy in our Catholic families. May it stand to remind us that there are always those unfortunate who need our help. May we never shirk the responsibility to offer assistance and help to our brothers and sisters in need.
Msgr. Butala, Rev. Fathers, Rev. Aloysius Madic OFM, fellow members of the Supreme Board, members and friends of the Holy Family Society, on behalf of the Holy Family Society of U.S.A., I welcome you to help us celebrate this festive occasion and to visit our Holy Family Society Home.
I thank all of you for helping-in this occasion.
Steve J. Kosar President.
At the concluson of the festivities, there was given away a $25.00 bond, and the fortunate lady was Helen Horwath.
This concluded the dedication services of the New Home Office of the Holy Family Society.
Recording Secretary
ciety ^ Ihe Holy Family So-kiemk - e Supreme Board, the have ^ anC* aR frier ds who
the deri-tenC*eC* service3 I°r Offjc 1Cation of the New Home
Letv G f°fT the H°ly Family So-J 01 U-S.A.
k.fq ehRev- Aloysius Madic, O.-the ac' a beautiful sermon for of th6C7ation and the Blessing lyhat it
e New Home Office and means to the Catholic.
^he Big,
Pr
°hjects which are dedi
ces "Ssing of religious edi-othef ^frate homes
and any
catecf *	....“ — - —
God, L°the honor and glory °i
Gffieg30’ a^So ihe New Home cietv . t^e Holy Family So-VVbich is dedicated to the of the	deceased members
Aft Society for its edification.
^hprem tbe cRurch services, the the b \ Roard and members of Ceeded°+y Family Society pro-to the Home Office
Rdeča Pajska le ni čisto proti razgovorom
Zunanji minister rdeče Kitajske je dejal japonski parlamentarni delegaciji, ki se mudi v Peipingu, da razgovori o Vietnamu le niso izključeni.
TOKIO, Jap. — Pretekli torek je zunanji minister rdeče Kitajske Chen-Yi dejal japonski parlamentarni delegaciji v razgovoru, da rdeča Kitajska ne mara vojne z Združenimi državami in da tudi ne izključuje popolnoma možnosti razgovorov z Washing-tonom o končanju vojne v Vietnamu. Kitajec je dejal, da bi rešitev vietnamskega vprašanja zahtevala umik ameriških čet iz Južnega Vietnama, ni pa rekel, da bi bil to pogoj za sam začetek razgovorov.
Po poročilu poročevalske a-gencije Kyodo je Chen Yi rekel, da je vojna med Kitajsko ih Združenimi državami še vedno možna, da pa to “zavisi od Ame-rikancev”.
Japonskim parlamentarcem je Chen Yi razlagal, da je sedanja “kulturna revolucija” na Kitajskem sredstvo, ki naj zagotovi, da bo kitajski komunizem ostal to, kar je sedaj in se ne bo sprevrgel v revizionizem, kot v Sovjetski zvezi in v Jugoslaviji. O “Rdeči gardi” je Chen Yi dejal, da je v redu, toda o narodni politiki mora odločati vlada, ne pa Rdeča garda. Japonski opazovalci ugibljejo, da je Rdeča garda sredstvo obrambnega ministra gen. Lin Piao, s katerim si hoče zagotoviti popolno oblast v deželi po smrti Mao-Tsetunga.
Papež vidi boljšo bodočnost za litvanske katoličane
RIM, It. — Sv. oče je pisal litvanskemu katoliškemu begunskemu škofu V, Bryzgisu, ki živi in deluje v Chicagu kot vrhovni duhovni voditelj vseh litvanskih beguncev, posebno pismo, ki v njem izraža upanje, da bo katoliška Cerkev v sovjetski Litv.niji kmalu dobila možnost, da ho živela in delala “brez ovir”. Značilno je, da je to pismo objavil tudi vatikanski Osservatore Romano.
Sv. Stolica že ve, kaj bo res na tej novici in kaj lahko pove javnosti. Zato mislijo, da je bil za kulisami dosežen neke vrste tajen “protokol” med njo in Moskvo, ki ureja vsaj par vprašanj, ki se tičejo verskega življenja litvanskih katoličanov. Če je ta domneva blizu resnice, se ne bodo oddahnili samo litvanski katoličani, ampak sploh vsi katoliki v Sovjetski Rusiji, ker bo njihova verska skupnost končno u-radno priznana, čeprav ne javno.
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
V bližini cerkve Marije Vne-bovzete, zelo čista in v dobrem stanju. Ima 4 spalnice. Cena zmerna. Kličite 752-2414.
(x)
V najem
Oddamo 5 sob, na novo doko-rirane, na 5809 Prosser Ave., spodaj. Kličite HI 2-7821.
(x)
Posestvo naprodaj
V Genevi, Ohio, 65 akrov zemlje, približno 11 akrov trte, blizu veleceste. Za pojasnila kličite 449-0137.	(174)
V najem
Oddamo 4 sobe in kopalnico, zgoraj, plinski furnez, mirnim ljudem. Poizve se na 1093 E. 64 St.	—(2,7,8 sept)
Hiše naprodaj
Nova zidana ranch hiša, 3 spalnice, polna klet, velik let, $19.500.
Nova zidana ranch hiša, priključena garaža, 3 spalnice, polna klet. $20,600.
Zidana, dvodružinska duplex hiša, 6-6. 1% kopalnica, blizu vseh udobnosti. $36,900.
UPSON REALTY 499 E. 260 St. RE 1-1070
(174)
Soba se odda
Poštenemu, starejšemu moškemu, čisto in mirno stanovanje, v družini samo ena oseba. Kličite 531-6129.	(173)
Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV 15425 Waterloo Rd.	rV 1-2237
Hiša naprodaj
Zidana z aluminijasto oblogo, enodružinska, 7 sob, 3 garaže, preproge, pri E. 200 St. na lepi ulici. Prodaja lastnik. Kličite 531-5483.
(1,2,8,9 sept)
	Delo za moške & ženske
Ženske dobijo delo	
	MEN OR WOMEN Easy work, no age limit, full or part time, to learn soldering small metal parts. $1.25 per hour to start. ARGEE MEG. INC. 6520 Juniata Ave. (off E. 65 St. & St. Clair) (173)
Išče varuhinjo Vdovec išče varuhinjo za svoje tri majhne otroke, od 3. pop. do 11.30 zvečer, ko je on na delu. Ji ni treba stanovati v hiši. Jo po delu pelje domov. V bližini sv. Vida. Kličite EX 1-8769 do 2. ure pop.	(173)	
	Moški dobijo delo
Snažilko iščemo Srednje starosti za čiščenje uradniškega poslopja. Ob večerih. Kličite 791-7800 ali se oglasite pri nadzorniku na 10300 Carnegie Ave.	(173)	Moški dobi delo Delo dobi pek ali pomočnik, drugi šift. Kličite 831-9392. (173)
	Pomočnika iščemo Za delni čas kadarkoli: zjutraj, popoldne, zvečer ali ob sobotah, za vrtno delo. Kličite IV 6-0800. (173)
Female Help Part time, experienced typist, will train on switchboard. Call 391-0886.	(173)	
	STROJNIKI ZA STROŽČASTE STRUŽNICE (Zunanji in notranji brusači) Prva in druga izmena. V naši tovarni se govore različni jeziki: poljsko, češko, madžarsko, nemško, litvansko in špansko. Dobra plača, stalno delo, obrobne koristi. Pridite k nam, da se pogovorimo. ENCORE MFG. CORP, 4310 Carnegie Ave. (Kličite po 6. uri zvečer Mr. Hutnika 884-8757) (172)
Wanted COOK from 1 P.M. to 8 P.M. also WAITRESS SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (x)	
Assistant bookkeeper High School Graduate, AA Student, Typing, Full Benefits, $70 — 100 a week. OHIO FURNITURE CO. 6321 St. Clair Ave. EN 1-5016 — Mr. Louis (x)	
Skupinsko delo za ženske Lahko delo v elektronski tovarni. Oglasite se na 3311 Perkins Ave. med 10 dop. in 2. pop. (173)	Vozniki taksijev Iščemo voznike za Euclid, Richmond, Willowick. Poln ali delni čas. Slovenski lastnik. VILLAGE DAB 26700 Highland Rd. HI 2-6000 (172)
	Pomivalec posode dobi delo. Izkušen, $2.00 na uro, na zahodni strani. Mora imeti prevozno sredstvo. Angleščina nepotrebna. Za pojasnila kličite 333-5333.	(173)
Iščemo uradnico Za delni čas, izkušeno tipkarico, jo izučimo na telefonski pretikalnici. Kličite 391-0886. (172)	
MACHINISTS
THE CLEVELAND PKECMnC Tool Co.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHmiSTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL CORING MILS
TURRET
LATHES
GAP TURRET LATHES
ENGINE LATHES
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL CONTROLLED f
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer

fr,
°Pen h 6shrne
for
°use. A snack and re-
TartjJ0Tnts were served to the UCiPants.
f'.kl 6 ^ev' Al!°ysius Madic, O,-ing on ed the Church Bless-the tk 1the New Home Office of Tu-°y family Society.
^osarVS the President’h Steve V welcoming address to
\Ve 1Cipants:
1nernnarif1 Sphered here on this 0rable day to pay tribute
Kitajska Rdeča garda
začela divjati na deželi
HONG KONG. — Kakor hitro je mlada kitajska Rdeča garda prišla pod pokroviteljstvo generala Lin Piao, je postala še bolj samozavestna in vdrla na deželo, kjer se s svojimi barbarskimi metodami bori za “kulturno revolucijo”. Na deželi pa ljudje niso z njenim počenjanjem zadovoljni, so se gardi na nekaterih krajih uprli in je prišlo do večjih spopadov, kjer so celo komunisti nastopili proti gardi. Spopadi so naravno še bolj razjezili mlade gardiste, zato so mesta in ulice, kjer so se vršili spopadi, podobna ostankom bojev v državljanski vojni.
Divjanje rdeče garde ima pa že neprijetne posledice. V Kantonu so na primer vlagatelji začeli dvigati svoje vloge iz bank, ker bodo gardisti baje prepovedali obresti kot izrodek kapitalizma. Obmejne straže so pa u-gotovile, da skušajo domačini za vsako ceno bežati na tuje in pri tem od dneva do dneva več tvegajo. Bojijo se, da bo pritisk na beg iz dežele tako hud, da ga redne obmejne čete ne bodo mo-mogle obvladati. Bežijo pa največ kmetje, delavci in študentje.
ODPRTO DNEVNO: V MESTU OD 9:30 DO 5:45, OB PON. IN
MI DAJEMO IN ZAMEN
ČET. DO 9. URE ZV., V PODRUŽNICAH DNEVNO 9:30-9:30 JAVAMO EAGLE ZNAMKE

Prvovrstne, s strojem pralne, antično-satenaste vlačne zavese
36, 45, 54, 63, 72 ali 84 inč dolge 5 čv. široke
$5
par
36, 45, 63 ali 84 inč dolge 10 čv. široke
$10
par
63 ali 84 inč dolge 15 čv. široke
$16
par
Skladna nagubana volanca 60x12” .2.50 vsaka
Krasne draperijske zavese iz rejon antičnega satena v snežno beli barvi z .bogatimi gubami. Trpežne, s strojem pralne. Visijo zelo lepo in dajo vaši sohi očarljiv izgled. Vse prvovrstne kakovosti.
Sprejemamo pismena in telefonična naročila — Kličite CH 1-3070 KLETNI ZA VESNI ODDELEK, V MESTU, NA NEIGHTSU, V PARMATOWNU.
XKYGVE GULBRANSSEN
DEDIŠČINA GOZDA
fc'gyYY'gglg'TY'gYXYY'?
Zdaj pa se je domislila, da pri vseh večernih razgovorih z očetom Dagom o božji besedi, nikoli ni bilo izgovorjeno to ime, in zdelo se ji je skoraj nemogoče, da bi ga mogel kdaj glasno izpregovoriti. In zdaj, zdaj je ostalo, ko je izzvenel krepki, moški glas, ostalo glasno in sveto nekje izven nje ...
Adelajda ni vedela, kako dolgo je tako sedela. Šepet potoka in šumenje vetra v gozdovih sta postala nekam glasna. Sicer pa je bila tišina. Dyignila se je, stopila k postelji, da bi ga pokrila z odejo, ali njene roke so otrple zagrabile v zrak.
Stari Dag Bjorndal je izgovoril svojo zadnjo besedo ...
1
>	ČETRTI DEL
Predno so našli Daga v gozdu, so potekli dnevi in noči; in ko je prišel domov — je bil oče že mrtev.
Dag je dolgo sam ostal v sobi, v kateri je ležal njegov oče na mrtvaškem odru. Pozneje mu je povedala gospodična Kruse-jeva, da je bila tu gospodična Eamarjeva. Obvestili so tudi trgovca Holderja, Adelajdine sorodnike in druge ter jim sporočili, da so priprave za pogreb že v teku. Ko se je okrenil in šel k “stari hiši”, je videla gospodična Krusejeva v njegovih otrplih očeh bleščečo solzo. Tam je ostal vse dni do pogreba in ni prihajal niti na obede. Nihče ni več videl solze v njegovem očesu, ali v njegovem pogledu je bilo nekaj, kot bi si ne vedel pomoči; vsak dan je dolgo ostajal pri očetu in nekdo je trdil, da je vso zadnjo noč presedel pri njem — v temi.
Goste je sprejel nekam duševno odsotno, pozdravil jih je s stiskom roke in nekaj besedami, ali njegov pogled je bil prazen; gostinske dolžnosti je morala prevzeti gospodična Ramarjeva, kajti tudi Adelajda je bila nekam zmedena. Skoraj neprestano je tiho jokala predse in njen obraz je, kadar se je morala pokazati, otrpnil v masko. Le toliko se je zbrala, da je Dagu mimogrede izročila poslednji oče-
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
KENNEL MAN
Perm. Must have own transportation. Apply Sat.-Sun. 2 to 5.
CR 2-0473	in Northbrook.
(173)
t.
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK — No. Marion St. Elegant Victorian. Brk. 4 apts. Commercially zoned lot, 65 x 125. Income $695 monthly. $55,000, Agent	EU 3-5050
(172)
tov pozdrav.
Ko je vse minilo in so gostje odšli, je Dag odšel v gozd, toda proti pričakovanju se je še istega dne vrnil. Potem se je čisto preselil v “staro hišo” in tudi čez dan ostajal v hjej. Le v mraku si ga utegnil srečati zunaj; in če si ga nenadejano srečal, je napravil nate vtis norca. Po postavi in drži je bil kot star možak in neverjetno je spominjal na očeta Daga. Z Adelajdo ni bilo bolje, le redko se je pokazala, pa še takrat je bila objokana in obupana.
Syver in gospodična Krusejeva sta opravljala vse najpotrebnejše in na zunaj je šlo vse po stari poti naprej, toda — Adelajda in Dag si v svojem obupu nista vedela pomoči in to se je čutilo po vsej kmetiji, pri ljudeh v naselbini in v gozdu, da, celo pri mnogih v dolini, ki jih je prej obvladoval oče Dag. Ker je odšel, se bo moralo nekaj zgoditi — morala bo vse zadeti neka nesreča...
S tem občutkom so se prepletale skrbi, o katerih so ljudje vsak dan govorili, da SO' žitne cene obupno nizke, da se les slabo prodaja; in iz mesta so prihajale vesti, da tam druga za drugo propadajo tudi največje trgovske hiše.
Tudi letos so praznovali božič. Gospodična Krusejeva je bila storila svojo dolžnost. Kakor vsako leto, tako je bila tudi letos v dvorani pripravljeno božična miza, prišli so vsi s kmetije, se v poltemi stiskali ob stene in motrili veliko mizo, na kateri so vsakokrat, kadar je kdo vstopil, vzplapolale luči. Odražale so se v steklih in na bogato obloženo mizo so metale plešoče sence.
CHICAGO. ILL.
FEMALE HELP
BAKER
Exp. in pastry, pies, cakes & sweet rolls. No Sat. or Sun.
COURTWAY RESTAURANT in lobby
29 S. La Salle	DE 2-8519
(172)
DRAPERY OPERATOR Experienced HU 6-4530
(172)
LADY FOR
GENERAL HOUSEWORK 5 days a week. To go. Steady. No children or pets. Good salary and references.	OR 4-0144.
(172)
HOUSEKEEPERS
To live in. No. Suburban hotel. Wages plus room & board. All foreign speaking groups accepted. PHONE 966-9600
(175)
MALE HELP
v, DESIGNERS - ESTIMATORS DIE MAKERS - MOLD MAKERS
Aggressive company needs men experienced: in progressive dies, plastic and die cast molding. Permanent employment, full fringe benefits.
Apply in person or call
ROBIN PRODUCTS
1 f
27027 Groesbeck Highway, Warren, Mich. A.C. 313 — 839-8800 (Suburb of Detroit)
rsr:'
(173)
Ko je vstopila Adelajda bleda in otrpla, kakršna je bila vedno zadnje čase, so se zbrani slišno oddahnili. Pokimala je kakor v snu na ohe strani in se odsotno zastrmela čez mizo. — Vse je bilo kot vedno o božiču, tudi biblija je ležala sredi mize na Da-govem prostoru pred lučkama svetih Treh kraljev.
Tedaj je z grozo opazila, da stojita poleg mize stol očeta Daga in matere Tereze. Doslej ni še nikoli stal ob božični mizi Terezin stol. Zakaj stoji danes?
Za njo so se odprla vrata in vstopila je teta Eleonora. Tedaj je razumela stvar s stolom. Malo pred prazniki je bila teta tu in se o nečem dogovorila z gospodično Krusejevo. Toda — in spreletel jo je srh — bo Dag prišel in bo sedel na stol svojega očeta? In — ali bo mogel — nemirni. Adelajda je čutila, kako jo teta ostro opazuje, toda ona je nepremično strmela v prečitati božično berilo?
V dvorani so postali nekam mizo.
Vse oči so bile uprte v Adelajdo. Čutila jih je, ali zganiti se le ni mogla. Ali je bila le utvara ali resničnost? Zdelo se je, da se nemir v dvorani počasi umika neslišni toda neznosni napetosti. Ona — in gotovo tudi vsi drugi — je slišala, kako so se odprla vrata, se zaprla in kako so se bližali koraki, in vsi so se oddahnili, ko je Dag vstopil in za sabo zaprl vrata.
Ko je šel mimo nje, ga je Adelajda naglo pogledala. V njegovih očeh je bil nek preganjan izraz, kot bi se pravkar obupno boril, toda guba v njegovem obrazu je izražala odločnost. Ne da bi se obotavljal, je šel k očetovemu stolu.
Iz vseh kotov so zdaj olajšano pristopili k mizi in previdno ali plašneje kot sicer, sedli. Adelajda je sedla na stol matere Tereze, toda zdelo se ji je, kot bi to ne bila ona. Kolikokrat je v dnevni sobi sedela na njem, tu ob božični mizi pa se ji je zdel to čisto drug stol... Pogledala je sliko Dagove odločne matere, ki pa je bila le svetla lisa sredi teme. Pogledala je Daga in opazila, da se mu tresejo roke pod mizo.
Pričel je čitati božično berilo, pričel še enkrat, sprva tipajoče, potem pa z gotovostjo in glasneje, se zagovoril... prestal... pričel spet znova in spet se mu je zataknilo, končno pa ga je le
prečital do kraja.
Ko je srečno končal, je šel skozi dvorano vzdih olajšanja. Adelajda je dolgo sklanjala slavo in zatiskala oči. Za seboj je imela eno najmučnejših ur v svoj em živi j en j u.
Pozno pozimi je pričel Dag prihajati k obedom v dnevno sobo. Dečki so že takšni in njegova dva sta vdrla k njemu v “staro hišo” in vedno sta bila za njim kot dva kužka. Vdal se je njuni divji vsiljivosti in se vse-del v stol očeta Daga ter z njima zajtrkoval. Odslej je moral to storiti vsak dan. Dečka sta ga šla vsako jutro iskat in nista hotela zajtrkovati, dokler ni prišel.
Nobena sila na svetu bi ju ne mogla prisiliti, da bi popustila
¥&š š@fer šakal
TO FRANK, OHIO SUNDAY, SEPT. IS
Pridružite se temu poletnemu romanju k Žalostni Materi Božji v sloviti Frank, Ohio. To romanje bo napozaben spomin, za vso Vašo družino.
Avtobusi odpeljejo iz Public Squara med 8:30 in 9. zjutraj. Zadnji avtobus odpelje iz Frank, O. ob 5. pop.
Voznina za odrasle $3.00, za otroke 12 let ali manj $1.75. Naročite vozovnice in odpošljite čeke na CTS Fun Tours, 1022 Carnegie Ave., Cleveland, Ohio 44115, ali jih kupite kar pri CTS informacijski koči na Public Squaru.
DOBRODOŠLI!
CONGRESSMAN BOLTON
IS CONCERNED—
ARE YOU
,€SV
CONCERNED ABOUT —

^ VIET NAM!
HIGH FOOD PRICES!
^ THE INCREASED COST OF LIVING!
You can best show your concern by YOUR VOTE!
REGISTER TO VOTE
in your municipality on Tuesday/ September 13th
Time: 10 A.M. to 2 P.M. and 4 P.M. to 9 P.M.
or AT THE BOARD OF ELECTIONS,
623 St. Clair Ave., Cleveland by September 28th
Bolton for Congress Committee
D. W. Gropp, Campaign Mgr. — 6937 Ravine Drive, Mayfieid, Ohio
I JOS. ZELE IN SINOVI
-
=	POGREBNI
= 6502 ST. CLAIR AVENUE
ZAVOD
Tel.: ENdtcuU I-05XX
COLLINWOODSKI
URAD	~
- 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118 i
“ Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago j;
Mi smo vedno pripravljeni z	najboljšo postrežbo	i
mm	«
viiimiimumuimitHiiuiiiiimimiiitimiiiiHMiMiiiiiiiiiiiiiimiiHiuiiimdiuiiniir
EUCLID POULTRY
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in sl Izberite!
HOWARD BAKER
549 EAST 185 STREET, EUCLID	_KB 1-8187
v tej jutranji navadi. Dag je gotovo čutil, kam ga bo to privedlo; kajti nekega jutra so bila vrata v “staro hišo” zapahnjena, in ker sta razbijala na nje, jima je osorno zaklical, da hoče imeti mir in naj pozajtrkujeta z materjo. Ko pa sta tolkla še naprej, je stopil tik do vrat in zaklical z glasom, ki so se ga bali celo najbolj neustrašeni hostarji, da morata takoj ubogati, sicer ju bo nabil. Pred vrati je takoj nastala tišina. Dag se je oblekel, da bi odšel v gozd, vzel je puško in smuči, da bi za nekaj dni ušel dečkoma in nevarnemu hotenju v svoji notranjosti ter da bi o vsem tem razmislil.
Ko pa je odprl vrata, sta sedela dečka na pragu kot dva psa, tesno drug zraven drugega in se tresla od mraza.
“Da sta tako nespametna,” je rekel nekam nebogljeno in — prestrašeno. Moral je puško in smuči odnesti nazaj in iti s fantoma v dnevno izbo, da bi ju spravil pod streho.
Tako sta očeta spet navadila na hišo, in končno sta ga pripravila še do tega, da je z njima, predno sta odšla spat, posedal v veži pred kaminom. Nekoč se je tako spozabil, da jima je povedal nekaj zgodb o gozdnem strahu, s tem pa je zaigral. Še nekajkrat se ju je skušal otresti, enkrat s strogo besedo, drugič z udarcem po zadnjici, in s
tem ju je res spravil po stop' nicah navzgor. Toda slišal j6, kako sta oba potem še dlje ča# jokala, in tega ni prenesel.
In konec je bil ta. da se ie, vsak večer zgodilo tako, kot s® si ona dva želela, poznala pa st8 mejo njegove potrpežljivosti 8,1 poslušno sta odcapljala po stop' nicah navzgor, kadar je b® zgodba pri kraju.

•	OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO I
•	SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
9»ie Streh Brewery Cempany, Detroit 26, Michigan	.iSS«:
,
SirofTs spada Ija, kjer je veselje
Na plaži ... v družbi . . ., povsod, kjer se zbirajo veseli ljudje, najdete verjetno tudi odlično, z ognjem varjeno Stroh’s pivo. In za večjo prikladnost lahko dobite sedaj Stroh’s pivo v priročnem kartonu s 6 kanglicami, ki imajo potegljiv obroček. Uživajte Stroh’s ... v prikladnem živordečem zavitku z 12 un- samoodpiralnimi kanglicami. Vzemite jih nekaj in pojdite tja, kjer vlada veselje . . . Edino ameriško nad ognjem varjeno pivo.
Z OGNJEM VARJEN OKUS
e-t2 0Z.CANS
llliil llIllitL
V OGNJENI NEVARNOSTI — Avto, v katere sedi filmski igralec James Garner, je v ognju, vendar za igralca ni nobene posebne nevarnosti. Vse je prirejeno le za snemanj6 novega filma “Grand Prix”.