PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 40 lir Leto XXI. St. 305 (6283) PO DOLGEM OBOTAVLJANJU JE JOHNSON POPUSTIL POD PRITISKOM JAVNOSTI Ameriška vojska sprejela božično premirje s in odredila prekinitev bojev v Vietnamu Medtem ko je osvobodilna vojska predlagala 12-urno premirje, predlaga ameriška vojska, naj traja 30-ur - Izjave hanojskega ministra za obrambo - Novi pozivi predsedniku Johnsonu, naj začne pogajanja za mir TRST, petek 24. decembra 1965 Vtem eilateljem: Vetele Scmem piiamike l SAJGON, 23. — Poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu general Westmoreland in poveljnik sajgonske vojske general Van Vien sta odredila 30-urno premirje za božič in sta se s tem odzvala pozivu južnovietnamske osvobodilne vojske, ki je bila predlagala 12-urno premirje. Poveljnik sajgonske vojske pravi, da je sprejel ta sklep «zaradi poziva papeža Pavla VI.», general Westmoreland pa pravi v svojem sporočilu, da je sklep «v skladu z božičnim duhom«. Premirje se bo začelo jutri, 24. decembra ob 18. uri po krajev- tlko v Vietnamu, je danes izjavil, J tom, ki se udeležujejo «nezakoni- nem času (ob 11 po srednjeevropskem času) ter bo trajalo do polnoči za božič (ob 12 uri 25. decembra po srednjeevropskem času). General Westmoreland pravi v svojem sporočilu, da ameriške čete ne bodo streljale ves čas premirja, »razen če ne bodo napade ne». V poučenih krogih pravijo, da so se odločili za premirje po dolgih posvetovanjih, pri katerih sta bila navzoča tudi predsednik sajgonske vlade in ameriški poslanik Cabot Lodge. Med premirjem bodo ustavili ludi bombardiranje Severnega Vietnama. Radio južnovietnamske osvobodilne fTonte je danes ponovil, da se bo osvobodilna vojska držala 12-urnega premirja, kakor je bila predlagala, to je od 19. ure 24. decembra do 7. ure za božič. Radio pa ni omenil ameriškega in sajgonskega sklepa o 30-urnem premirju. Predstavnik osvobodilne fronte je izjavil, da se bodo ameriški in južnovietnamski vojaki med premirjem lahko udeležili cerkvenih obredov v vsem Vietnamu s pogojem, da ne bodo oboroženi Pozval je vse katoličane v Vietnamu in v ZDA, naj se združijo v gibanju proti ameriškemu napadu v Vietnamu Predstavnik Foreign Officea je v Londonu izjavil, da britanska vlada ne misli sprejeti nobene pobude, da bi podaljšali božično premirje. Govorice o morebitnem britanskem posredovanju za podaljšanje premirja so se razširile, ko je zunanji minister Stevvart med razpravo v spodnji zbornici izrazil upanje, da bi se premirje podaljšalo, tako da bi mogli »dejansko odpremi vrata« za pogajanja za mir. Danes je prišel v Sajgon ameriški kardinal Spellman na štiridnevni obisk k ameriškim vojakom Ameriški poslanik v Sajgonu Cabot L°dge je ob božičnih praznikih naslovil vojakom poslanico, v kateri trdi, da je ameriška vojna v Vietnamu »moralno pravična v skladu z duhom listine OZN«. Severnovletnamski minl-.er za obrambo general Džap je včeraj na sprejemu v Hanoju ob proslavi 21. obletnice ustanovitve vietnamske ljudske vojske med drugim Poudaril; «Trdno smo prepričani, da bo naše ljudstvo zmagalo in da bodo ameriški imperialisti poraženi. Južni Vietnam bo osvobojen, naša domovina bo združena. V dobi, v kateri živimo, ne more od-stajati neodvisna in suverena država in še manj socialistična država, ki bi se ustavila pred načrti in napadalnimi dejanji ameriških Imperialistov.« Predsednik Hošiminh pa je sinoči izjavil, da čaka ZDA gotov poraz v Vietnamu, ter je pozval ljudstvo obeh delov Vietnama, naj se odločno bori, ker je prepričan, da bodo ameriški napadalci poraženi in da bo Vietnam združen. Ameriški senator Wayne Morse, ki stalno kritizira ameriško poli- da je med svojim nedavnim potovanjem po Aziji opazil «veliko pomanjkanje navdušene podpore« sedanji ameriški politiki na tem delu sveta. Morse, ki je član zunanjepolitičnega odbora senata, je vodil delegacijo sedmih senatorjev, ki je obiskala Japonsko, Indijo, Pakistan in Afganistan. Izjavil je, da je opazil samo «površno privolitev« ameriški vojaški dejavnosti v Južnem Vietnamu In ne ((bistvenega in iskrenega strinjanja«. Skupina 103 vidnih pravnikov Je poslala predsedniku Johnsonu pismo, s katerim zahteva jasna zagotovila. da se obvezna vojaška služba ne bo uporabljala kot orožje za potlačenje kritike ameriške politike. Pismo kritizira izjavo ravnatelja nabornega urada generala Hersheya, ki je dejal, da bi u-tegnil odreči odložitev vojaške službe zaradi študija tistim študen- tih« demonstracij pred nabornimi uradi. V svojem pismu predsedniku izražajo pravniki, resen dvom ČITATELJEM! Zaradi božičnih praznikov bo izšla prihodnja številka našega dnevnika šele v torek, 28■ t.m. Novoletna številka u Primorskega dnevnika» pa bo izšla v povečanem obsegu na šestnajstih straneh v petek — na Silvestrovo — 31. dec. 1965- UREDNIŠTVO ......................................................... PRED BOŽIČNIMI POČITNICAMI F anioni se je vrnil v Rim Razprava o preosnovi vlade Jrv-šni odbor KPI je ostro obsodil koncentracijo monopolističnega kapitala z združitvijo družb Edison in Montecatini - Pogajanja o delovni pogodbi uslužbencev ENEL RIM, 23. — Zunanji minister Fanfani se je vrnil danes iz New Yorka v Rim. Spremljali so ga člani italijanske delegacije v OZN, na letališču pa so ga sprejeli podtajnik predsedstva vlade Salizzoni, ter za zu- nanje zadeve Storchi in Zaga-ri. Prisoten je bil tudi tajnik KD Rumor. Takoj po prihodu se je Fanfani odpeljal na Kvi-rinal, kjer je predsednik republike Saragat priredil sprejem za člane diplomatskega zbora, ki so akreditirani v Rimu. Sprejem je bil prvikrat v veliki dvorani ((oklepnikov«, kjer so se zbrali 103 tuji predstavniki, v katerih imenu je spregovoril apostolski nuncij Grano kot dekan diplomatskega zbora, ki je med drugim omenil izvolitev Fanfanija za predsednika OZN kot znak zaupanja in spoštovanja Italije, nato pa je govoril o naporih za mir, ter zaključil z vzklikom: «Ne več vojne«. Saragat je prav tako govoril o naporih za mir, o ustvarjanju Evrope, ki bo v skladu z duhom bratskega združevanja, in o solidarnosti ter podpori deželam v razvoju. lliuiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii VČERAJ PO TV JUGOSLAVIJE Kardelj o prvih rezultatih gospodarske reforme Ponovil je nujnost povečanja produktivnosti, modernizacije trgovine in krepitve samoupravljanja (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 23 — Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je nocoj v daljšem intervjuju na jugoslovanski televiziji govoril o aktualnih vprašanjih in nalogah družbeno-gospodarskega razvoja Ju. goslavlje in o vprašanjih v zvezi a uresničenjem postavk gospodarske reforme. Dejal je, da reforma hi rešitev vseh vprašanj, temveč Vzpostavitev takih gospodarsko adravih pogojev gospodarjenja, v katerih bodo nastala vprašanja in težave postopoma rešene. Rezultati dosedanjega gospodarskega razvoja dokazujejo, da je jugoslovansko gospodarstvo sposobno v novih po. gojih relativno hitro premagati težave. Po podatkih, ki jih je navedel Predsednik jugoslovanske zvezne skupščine, se Je realni družbeni standard v zadnjih osmih letih povečal za nad dvakrat. Take rezultate Je po vojni doseglo le malo število držav, ki so se relativno hajhitreje razvijale. Reforma se ni Pričela izvajati zaradi slabih rezultatov dosedanjega gospodarskega razvoja, temveč zato, ker je stop-hja družbeno-gospodarskega razvoja zahtevala, da se na nov način rešujejo vprašanja in naloge. Smoter gospodarske reforme je omogočiti prehod iz ekstenzivnega na tntenzivno gospodarjenje, povečati Produktivnost, modernizacijo, stabilizacijo trga,, integracijo, odločnejšo vključitev jugoslovanskega gospodarstva v mednarodno razdelitev dela. Družbena politika in vsi napori delovnih kolektivov morajo biti usmerjeni na tako povečanje Produktivnosti družbenega dela, ki bo omogočilo planirani razvoj proizvajalnih sil in večji življenjski standard in usposobila jugoslovansko gospodarstvo, da se bo lahko kosalo s svetovnim gospodarstvom. Kardelj je priznal, da je življenjski standard trenutno padel, kar Pa ni posledica gospodarske reforme. Nasprotno, je poudaril Kardelj, reforma mora zagotoviti sta- bilnejši dvig življenjskega standarda in to v skladu s povečano produktivnostjo dela in boljšim gospodarjenjem. Trenutno je glavna naloga konkretizacija načel, manj splošnih razprav in več praktičnega organizacijskega dela na uresničenju že sprejetih načelnih sklepov, predvsem sklepov 8. kongresa ZKJ in sklepov zvezne skupščine, ki se nanašajo na sistem razširjene reprodukcije in na sistem investiranja. Delovni kolektivi morajo postati osnovni viri investicijskih sredstev in investicijske politike. V zvezi s tem je Kardelj poudaril važnost utrditve novega bančnega mehanizma in nadaljnjega razvoja deviznega sistema, katerega smoter mora biti, da postanejo podjetja enako samostojna v svojih gospodarskih odnosih z inozemstvom kot v svojih notranjih odnosih. Mora se stremeti za dosego takšnega deviznega režima, v katerem bo vsakdo, ki razpolaga z dinarjem, lahko raz polagal tudi z devizami. Kardelj je nadalje opozoril na potrebo revizije nekaterih predpisov o gospodarskih odnosih v pod jetjih, ustreznega reševanja vprašanja cen, prilagoditve davčnega sistema novim pogojem, podvze-manja ukrepov za modernizacijo trgovine, za krepitev materialnega položaja samoupravljanja, za nadaljnjo izpopolnitev odnosov med federacijo in republikami ter odnosom med republiko in komunami Na koncu svojega intervjuja je Kardelj ugotovil, da zadnje čase mnogi samo kritizirajo, ne dajo pa nobenih konkretnih sugestij Razume se, je zaključil Kardelj da se kritika ne sme preprečevati, toda mora se vplivati, da se vprašanja dejarisko temeljito proučijo in razpravljajo ter da bo usmeritev kritike in vse razprave takšna, da prisili do konkretnih sklepov — kaj storiti in kaj se stvarno lahko stori. B. B. Fanfanijev prihod Je sprožil nov val ugibanj glede pomirjevalnih predlogov za konec vojne v Vietnamu. V tej zvezi je zanimiva -vest, da se bo v sredo, 5. januarja sestala komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice, kateri bo poročal zunanji minister Fanfani. Kljub božičnemu razpoloženju se nadaljuje razprava o socialističnem združevanju in zlasti o preosnovi ln ((verifikaciji« vlade, do česar naj pride do konca januarja O tem vprašanju je zvečer bila v Milanu debata v krožku «Turati», katere so se udeležili namestnik tajnika PSI Brodolini, namestnik tajnika KD Galloni in predstavnik PRI Tamarollo. Izvršni odbor KPI je obširno razpravljal o združitvi dveh velikih podjetij kemijske industrije ((Edison« in «Montecatini» ter ugotovil, da gre za finančno koncentracijo, ki bo dosegla ogromen obseg. S tem bo moč zasebnega monopolističnega kapitala postala še večja in bo predstavljala novo resno oviro za rešitev bistvenih vprašanj italijanske družbe. V tej zvezi gre tudi za odgovornost države, saj se je ob izglasovanju zakona o nacionalizaciji električne industrije zagotovilo, da se bo odškodnina izkoristila v okviru načrta investicij. Poleg tega gre za davčne olajšave, ki lahko pomagajo k utrditvi monopolističnih pozicij. Zato je izvršni odbor KPI odločno obsodil to združitev, ki je v nasprotju s členom 43 ustave, ki predvideva nacionalizacijo ključnih gospodarskih panog, kjer imajo monopoli prevladujočo besedo. Zato tudi poziva na borbo, da se združitev prepreči in da se preneha izplačevati odškodnina za nacionalizirana električna podjetja, dokler ne bo zagotovljeno izkoriščanje teh sredstev v okviru demokratično sprejetih gospodarskih načrtov. Na ministrstvu za delo so se danes ponovno sestali predstavniki uslužbencev državnega električnega podjetja ENEL in voditelji podjetja ob prisotnosti ministra za delo Delle Fave. Na seji so govorili o obnovitvi vsedržavne delovne pogodbe uslužbencev ENEL. Strokovno organizacijo CGIL je zastopal Giambarba, CISL posl. Armato, a UIL Corti. Razprava o obnovitvi pogodbe je trajala polni dve uri. Kmalu potem se je zvedelo, da je minister Delle Fave predlagal, da se prizadete stranke ponovno sestanejo 11. januarja, ko bo ministrstvo utegnilo odgovoriti na zahteve prizadetih strank. Zdi se, da se sindikalna organizacija UIL strinja z ministrovim predlogom. To je razvidno iz poročila, ki ga je ta sindikalna organizacija objavila kmalu po seji; v poročilu se poudarja, da je potrebno dati vladnim organom možnost, posredovanja v sporu. Predstavniki QISL pa pravijo, da bi moralo vodstvo ENEL opustiti svoje negativno stališče glede gospodarskih zahtev uslužbencev. CGIL pa napoveduje, da se «DO 28. decembra sestal glavni odbor FIDAE - CGIL, ki bo sprožil velike enotne borbe delavcev ENEL, občinskih podjetij in neodvisnih proizvajalcev električne energije«. Na sindikalnem področju je treba še zabeležiti današnjo stavko uslužbencev «Banca dltalia« in državnega urada za zamenjavo denarja. Uslužbenci so proglasili stavko predvsem zato, ker je uprava sklenila, da izključi iz komisij za napredovanje njihove predstavnike. Državna federacija italijanskega tiska je objavila danes besedilo nagovora o «polltičnl in sindikalni dejavnosti«, ki ga je včeraj prebral Mario Mlsslroli predsedniku republike Sflragatu ob sprejemu 'novinarjev. V nagovoru so pojasnjena stališča in zahteve italijanskih novinarjev glede njihovih dolžnosti in pravic. Zambijski ministri v Moskvi in ZDA MOSKVA, 23. — Zambijski finančni minister in minister za kmetijstvo, ki sta prispela včeraj iz Londona v Moskvo, sta se danes prvič sestala s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom. Namen Obiska je iskati podporo Sovjetske zveze za akcijo Združenih narodov za zrušitev Smithovega režima v Južni Rodeziji. Kakor že javljeno, je zambijski zunanji minister Kap-vepve prišel v Washington na razgovor s predsednikom Johnsonom in z Deanom Ruskom. Tanzanijska vlada je danes sporočila, da bo prepovedala britanskemu vojaškemu osebju, ki sodeluje pri letalskem mostu z Zambijo, vstop na svoje ozemlje. Uradno sporočilo pravi, da ne morejo dovoliti angleškim vojakom vstopa na tanzanijsko ozemlje, ker je ta država prekinila diplomatske odnose z Veliko Britanijo. Uradno sporočilo dodaja, da mora letalski most biti popolnoma civilnega in ne vojaškega značaja. o zakonitosti te grožnje in jo obsojajo. Londonski «Times» objavlja danes na celi strani izjavo, ki jo je podpisalo 38 predstavnikov literature In umetnosti, in s katero protestirajo proti ameriški politiki v Vietnamu. Izjava Izraža upanje, da bo ameriška vlada pokazala, da hoče doseči mirno rešitev spora ter da bo sprejela naslednje predloge: 1. Ukinitev bombardiranja Severnega Vietnama. 2. Priznanje narodnoosvobodilni fronti pravice, da se udeleži morebitnih mirovnih pogajanj. 3. Sprejem ženevskih sporazumov iz leta 1954 kot podlage za pravno, moralno in praktično diskusijo o teh pogajanjih. Izjava pravi, da, če bodo ZDA hotele rešiti zadevo izključno na vojaški podlagi, bo vsaka zmaga nepopolna in bo odprla pot razdobju nezaupanja in sovraštva. ((Državni departma, nadaljuje, izjava, je sporočil, da je Vietnamska demokratična republika med decembrom 1964 in majem 1965 ponudila pogajanja, da je po majski pobudi takoj sledila petdnevna prekinitev bombardiranja Severnega Vietnama in da so bili vsi ti predlogi zavrnjeni, ker so bili pogoji, ki so bili s tem povezani, nesprejemljivi. Upamo, da se bodo informacije, ki govorijo o pomanjkanju sodelovanja državnega departmaja pri nedavni italijanski pobudi, izkazale za neutemeljene« Med podpisniki poziva so skladatelj Benjamin Britten. Graham Greene, igralec Sir Michael Red-grave, škof iz Southwarta, škof iz Woolwicha, igralec Graham Su-therland, član umetniške akademije sir Hugh Casson, bivši bom-bajskl nadškof Roberts in ravnatelj revije «The New Statesman« Paul Johnson. V JUGOSLAVIJI Od L januarja 1966 mO v obtoku nov dinar BEOGRAD, 23. — (ANSA) Borivoje Jelič, viceguverner Narodne banke Jugoslavije, je sporočil, da bo novi jugoslovanski dinar v obtoku od 1. Januarja 1966. Vrednost novega dinarja bo v primerjavi s starim — kot je znano — 1:100. S 1. januarjem bodo v obtoku bankovci po 50, 10 in 5 dinarjev ter kovanci po 1 dinar in 5 par, ki bodo odgovarjali sedanjim bankovcem po 5000, 1000 in 500 dinarjev. Sedanji kovanci po 10, 20 in 50 dinarjev bodo še nadalje o-stali v obtoku in bodo imeli vrednost po 10, 20 in 50 par. Sedanji kovanci po 1 in 2 dinarja bodo veljali eno paro oziroma dve pari. Novi bankovci bodo enaki sedanjim. Imeli bodo le nov napis in nov datum izdaje. Novi kovanci po 1 dinar in 5 par bodo iz zlitine niklja in bakra. Borivoje Jelič je izjavil, da bodo stari bankovci ostali v obtoku še okrog tri leta in bodo zakonito plačilno sredstvo skupaj z novimi bankovci in kovanci. Novi bankovci bodo prišli v obtok postopoma. Zimski motiv iz okolice Velikega Repna M. Magajna .....................................n...mm,im,,m,i,,,,,,, Pomilostitve v Franciji PARIZ, 23. — General de Gaulle je sklenil pomilostiti 168 kaznjencev, ki jih je obsodilo varnostno sodišče v zvezi z vojno v Alžiriji. Gre predvsem za bivše člane OAS. Uradno poročilo predsedstva republike pravi: «Ob novem letu je predsednik republike general de Gaulle sprejel nove pomilostitvene ukrepe za obsojene zaradi podtalne dejavnosti. Gre za 203 osebe. 168 od teh bodo oprostili ostanek kazni. «Na drugi strani pa bo načrt zakona o amnestiji za nove kategorije obsojenih v kratkem predložen parlamentu v glasovanje.« Kakor je znano, so se vsi kandidati med volilno kampanjo za predsedniške volitve izrekli za popolno amnestijo za kaznjence OAS. lllllllllllllllllll|||||||||||||||||l|||l|l,|l|,„lll|l„„HI|||l|l||ll||||||||||||||||||||||||||||||||||||n||||||||v|||||||||||||||| Francija odgovorila na vabilo «petih» BUKAREŠTA, 23. — Romunska velika narodna skupščina je odobrila odlok, ki je daje nove funkcije in večjo oblast. Odslej bo moral predsednik vlade podajati redna poročila parlamentu o dejavnosti vlade, parlament pa bo moral ta poročila odobriti z glasovanjem. Odlok določa tudi, da bo odslej vsak minister neposredno odgovoren parlamentu. PARIZ, 23. — Francoski zunanji minister de Murville je sprejel danes popoldne italijanskega poslanika Fomarija, kateremu je izročil za ministra Colomba, ki je predsednik sveta ministrov evropske gospodarske skupnosti, francoski odgovor na vabilo petih, ki so bili 20. decembra predlagali francoski vladi, naj se udeleži Izrednega sveta ministrov skupnosti, ki bi bil 13. in 14 januarja. Čeprav ne dajejo uradnih podatkov, se zdi, da je francoski odgovor pozitiven. Vendar pa Je Francija predlagala, naj bi sestanek bil 17. in 18. januarja, in to zaradi ustoličenja nove vlade po ponovni Izvolitvi de Gaulla za predsednika. Francozi baje predlagajo, naj bo sestanek v Luksemburgu. Domneva se, da bodo sestanek prav gotovo sklicali, ker gre predvsem za postopek, ki bo pomenil povratek Francije na delo v organizmih skupnosti. Kar se pa tiče bistva problemov, bodo ministri najti kompromis, da se ne bi zopet razšli brez vsakega sklepa. Kar se tiče določb o glasovanju v skupnosti, se že pripravlja kompromisna formula. Kar se tiče vloge komisije skupnosti, ki je znana pod imenom komisija Hallstein, se bodo prav gotovo skušali izogniti sporu in bodo čakali, da vsi parlamenti odobrijo sporazum o združitvi treh izvršnih oblasti in bodo šele potem določili točno vlogo nove enotne komisije. Za konec tega leta Je določeno novo desetodstotno znižanje carine v državah skupnosti v skladu z do. ločbami rimske pogodbe. Francoska vlada Je sklenila, da se bo držala teh določb. To so sklenili na današnji seji francoske vlade. Francoski sklep se tolmači kot znak dobre volje francoske vlade, da znova sodeluje v skupnem tržišču. Kar se tiče proračuna skupnosti, pa bodo verjetno sprejeli začasen sklep in odobrili rtvanajstinko proračuna ter bodo o celotnem prora- Moskva obtožuje ZDA da odpirajo Bonnu vrata jedrskega arzenala ^* * * * v ' ~ lUUUOtii ‘OV/UUO KJ UC1UU1C1. verjetno skušali še pred sestankom čunu razpravljali januarja. MOSKVA, 23. — Moskovske «Iz-vestija« pišojo danes o Erhardovih posvetovanjih v Washingtonu Po mnenju lista se tiho odpirajo vrata jedrskega arzenala za zahodnonem-ško vojsko, čeprav se javnemu mnenju skrbno prikriva pravi pomen pogovorov med Johnsonom in Er-hardom «Ni važno, da se iz Bele hiše ni, nič zvedelo«, pravi dopisnik Poljanov. »Resnica je, da je Er-hard takoj po zaključku pogovorov v Washingtonu izjavil v izzivalnem tonu, da so Zahodni Nemčiji obljubili «enake pravice in e-nake dolžnosti« v jedrskih vprašanjih NATO. Poudaril je, da se sedaj ne govori več o udeležbi Bonna pri atomski strategiji atlantskega zavezništva, temveč o dejanski uporabi jedrskega orožja.« Da je bil ta rezultat že pričakovan, ni dvoma. Erhard sicer ni šel praznih rok v Washington. Šel je z veliko količino zlata v aktovki in je nesel s seboj obveznost, da plača v gotovim, če bodo dali na razpolago Bonnu podmornice, oborožene z izstrelki Po-laris. Poljanov povezuje vprašanje jedrskega orožja za bonsko vojsko z vietnamsko krizo in nada'.iuje. »Pentagon, ki je ::a< ej vojno v jugovzhodni Aziji, je pripravljen dopustiti, da ga potegne, j v nevarne avanture v zahodni Evropi. Nekaj podobnega se je sizer že zgodilo v času korejske voine. Bonn je izkoristil tedanje stanj?, da je dosegel od Washmgtona pri volitev za obnovo svoje vojske. Erhard pričakuje, da bo dobil od Washingtona podobno prednost v zvezi z vietnamsko vojno V»e kaže, da so ZDA pripravljene srečati se z njim sredi poti Se enkrat teptajo ZDA oDveznosti ,ti so jih sprejele v Potsdamu. P't-vzemajo veliko tveganje in bodo odgovorne za nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi.« Poljanov pravi na koncu, da je sestanek Johnsona z Erhardom dal dokaz, da se v notranjosti NATO ustvarja od Washington-Bonn, ki pomeni grožnjo za varnost vseh evropskih držav in tudi tistih, ki se skrivajo pod krili atlantskega zavezništva. Luebkc zagovarja «vcliko koalicijo* BERLIN, 23. — Po enajstih mesecih pogajanj so zahodne države privolile, da urad za varnost v zahodnem Berlinu pride pod nadzorstvo mestnih oblasti. Ta sklep se tolmači kot poraz zahodnih vlad in zmaga zahodnoberlinske socialdemokratske vlade v okviru njenih naporov, da omeji odgovornost zavezniških okupacijskih sil. Skupno uradno sporočilo ameriškega, britanskega in francoskega predstavnika pravi, da je zahodno zavezniško poveljstvo odobrilo reorganizacijo «urada za zaščito u-stave«. V poučenih krogih pravijo, da so se Američani, zlasti pa Francozi in demokristjani v zahodnem Berlinu upirali temu ukrepu. Britanci pa so ga podpirali in je na koncu prevladalo njihovo mnenje. Zahodnoberlinski župan Brandt je imenoval načelnika tega urada. Zahodnonemški predsednik republike Luebke je v intervjuju nekemu švicarskemu tedniku podpri zamisel «velike koalicije« (med demokristjani in socialdemokrati). Izjavil je, da «ima pogostoma vtis, da je zvezna republika bolj ogrožena sedaj kakor v preteklosti«. Predsednik poudarja, da je moč rešitev številnih vprašanj najti, samo če se razne politične sile povežejo v veliki koalicijski vladi. Med najvažnejšimi vprašanji so davčna reforma, zakon o izjemnem stanju in priprava mirovne pogodbe. Na vprašanje, ali daje on prednost razširitvi vladne politične podlage za koalicijo vseh strank, je Luebke odgovoril: «Da, vsaj za eno zakonodajno dobo.« 2e med sestavljanjem Erhardove vlade po volitvah 19. septembra je skušal Luebke vplivati v tem smislu, in tedaj so ga z raznih strani kritizirali, češ da se kot predsednik republike ne sme vmešavati v te zadeve Bivši kancler Adenauer je tudi zagovarjal zamisel velike koalicijske vlade. Nekateri vidijo v tem manever, da bi odstranili sedanjega kanclerja Er-harda. DANES Gizenga senator LEOPOLDVILLE, 23. — Antoine Gizenga, ki je bil pred enim mesecem izpuščen iz zapora, je bil imenovan za senatorja. Gizenga, ki je bil podpredsednik Lumumbove vlade, bo zastopal pokrajino Kvilu. Gizenga je bil aretiran leta 1962. Dve leti je bil zaprt na nekem otoku ob ustju reke Kongo in je bil izpuščen julija lani, ko je Com-be prišel na oblast. Cez tri mesece so ga zopet aretirali in ga obtožili podtalnega delovanja. Ko je Mobutu prevzel oblast, je bil Gi zenga zopet izpuščen. Caamano o neredih SANTO DOMINGO, 23. — Polkovnik Caamano je na tiskovni konferenci izjavil, da bi mogli nastati hudi neredi, če se ne bo poskrbelo za spoštovanje zakona na otoku. Caamano je obtožil vojaške in desničarske voditelje, da so krivi nedavnih terorističnih dejanj v Domingu, In je Izjavil, da je še vedno osemsto vojakov bivše ustavne vlade v ujetništvu ameriške vojske. Poudaril je, da Je edini način za konec neredov na otoku razpis res svobodnih volitev. Južnovietnamska osvobodilna voj- ska je svoj čas predlagala dvanajsturno premirje za božič, nakar J6 poveljnik ameriških čet v Južnem Vietnamu skupno s poveljnikom sajgonske vojske odredil trideset-urno premirje — zaradi «poziva papeža Pavla VI.» in dejal, da je (a sklep «v skladu z božičnim duhom«. Premirje se bo začelo danes ob 11. uri in bo trajalo do 13. ure pojutrišnjem ter bo za ameriške čete veljalo «le če ne bodo napadane«. Med premirjem bodo ustavili tudi bombardiranje Severnega Vietnama. Radio osvobodilne fronte je včeraj ponovil, da se bo osvobodilna vojska držala dvanajsturnega premirja, t. j. od 19. ure jutri do 7. ure za božič in ni omenil ameriškega sklepa o trideseturnem premirju ter pozval vse katoličane v Vietnamu in ZDA, naj se združijo v gibanju proti ameriškemu napadli. Na obisk ameriškim vojakom je prišel včeraj v Sajgon (udi kardinal Spellman, veleposlanik ZDA Gabot Lodge pa je v poslanici tem vojakom poudaril, da je ameriška napadalna vojna «moralno pravična in v skladu z duhom listine OZN«. Hkrati se širijo protesti intelektualcev v ZDA in Angliji proti vojni. Skupina angleških literator in umetnikov je pri tem postavila konkretne predloge za mimo rešitev spora. V Londonu na so se pojavile govorice o morebitnem bri-tanskem posredovanju za podaljšanje premirja, toda predstavnik Eoreing Officea je včeraj izjavil, da britanska vlada ne misli sprejeti nobene take pobude. Zelo značilni so komentarji sovjetskega tiska o rezultatih Erhar-dovega obiska pri Johnsonu: jedrskemu arzenalu za zahodnonemško vojsko «se vrata tiho odpirajo«, čeprav se javnemu mnenju skrbno prikrivh pravi pomen razgovorov v ZDA, kajti takoj no razgovorih je Erhard izzivalno izjavil, da so Zahodni Nemčiji obljubili «enake pravice in enake dolžnosti« v jedrskih vprašanjih NATO, kar da gre se-daj za »dejansko uporabo« jedrskega orožja in se ne govori več o «u-deležbi Bonna« pri atomski strategiji atlantskega zavezništva. Sovjetski tisk opozarja, da SZ ne ho brezbrižna, če bi Bonnu dali atomsko orožje, ter bo skupno s svojimi zavezniki sprejela vse potrebne u-krepe, da se v Evropi zajamči mir. Po enajstih mesecih pogajanj so zahodne drrave privolile, da urad za varnost v zahodnem Berlinu pride pod nadzorstvo mestnih oblasti, kar se tolmači kot korak naprej v naporih berlinske socialdemokratske vlade, da se omeji odgovornost zavezniških okupacijskih sil. Za konec leta je določeno novo desetodstotno znižanje carine v državah evropske gospodarske skup-nosti. Tudi francoska vlada je sklenila, da bo carine znižala, in trdi se, da se bo Francija udeležila ponovno tudi zasedanja izrednega sveta ministrov te .skupnosti, ki ki bo sredi januarja prihodnjega leta. PO DVAJSETEM ZASEDANJU GENERALNE SKUPŠČINE OZN v 1 ^ | Nalivi in usadi v Peruju in Boliviji «1111 (Man ili ll()|IOLWzahtevali doslej "aj">a"i 215 življenj O |_ V perujskem naselju Alayan sta ostala živa le dva prebivalca ne more biti zadovoljiv Dvajseto zasedanje generalne slcupscme Združenih narodov se je končalo. Sprejetih je bilo nekaj resolucij in tudi sklep, da bo v Ženevi najpozneje do konca 1967 svetovna konferenca o razorožitvi. O tem najbolj perečem problemu in vela v zvezi z ZN je Milorad Bož inovič napisal knjižico, iz katere povzemamo naslednji sestavek : če pogledamo bilanco dosedanjih naporov v obravnavanju problema razorožitve, dobimo jasno sliko neuspehov, da bi dosegli tisto, kar si je Človeštvo v ustanovni listini ZN zastavilo kot glavno nalogo. Dosežena nista trden mir in varnost za vse dežele. Vzporedno z vsemi pogajanji o razorožitvi se je nadaljevalo mrzlično tekmovanje v oboroževanju tako, da imamo zdaj naslednjo bilanco: — svet porabi zdaj za vojaške potrebe letno nad 120 milijard dolarjev (ZDA); — moC Jedrskega orožja, ki ga Imajo atomske sile, cenijo skupno na 300 000 megatonov; — proizvaja se najrazličnejše jedrsko orožje, med drugim tudi orožje z moCjo 100 megatonov; — število atomskih sil Je naraslo na pet in realno kaže, da bo še naraščalo; — širjenje atomskega orožja znotraj samih atomskih sil, celo do zelo majhnih enot, se še vedno nadaljuje; — zatekanje k vojaški sili kot sredstvu za uresničevanje določenih političnih ciljev Čedalje bolj izkoriščajo kljub nevarnosti širjenja in preraščanja takšnih oboroženih spopadov v širše spopade z nedoglednimi posledicami. — razvoj obstoječih mednarodnih ekonomskih odnosov in razvoj nezadostno razvitih držav sta slej ko prej v okvirih, ki ne omogočajo njihove hitrejše pozitivne ureditve oziroma postavljanja teh vprašanj na novo bazo. V primerjavi s to bilanco je povsem jasno, da nekateri uspehi, doseženi v letih 1963 In 1964, kakor je delna prepoved poskusov z atomskim orožjem idr., nikakor ne morejo biti zadovoljivi. Njihov pomen je premajhen v primerjavi s tistimi cilji, ki jih je treba uresničiti, Ce želimo dejanski mir In varnost za vse države, človeštvu so praktično dvajset let ob zelo pogostih izjavah o nesprejemljivosti vojne in nujni potrebi razorožitve ponujali samo »zbliževanje gledišč« in «ugodnejše ozraCJe za pogajanja«. S tem se tudi nihče več ne more zadovoljevati. Povsem oCitno Je, da slej ko prej obstaja vsa neskladnost med razglašenimi nameni in cilji na tori-šCu razorožitve in dejanskimi rezultati. V razoroževanju pa po logiki samega orožja in tekmovanja v oboroževanju ni mogoCe stati na mestu. ‘To bi bila samo prevara. če ne gremo naprej, gremo nazaj. Dvajsetletna pogajanja o razorožitvi kažejo sredstva in pota, ki so Jih največkrat uporabili, da bi prikrili, da ni dovolj učinkovite pripravljenosti posameznih sil, da bi zares ubrale pot razoro-ževanja. Zato se Je svet dostikrat znašel pred vrsto lažnih dilem in umetno povzročenih težav. Prave težave pa so izkoristili do naj-veCje mere. Tako so na primer problem kontrole nad razorožitvijo razglasili za glavno toCko nesporazuma med Vzhodom in Zahodom. Dejanski problem so večkratno povečali in na razne naCine popadli in ga tako postavili v ospredje kot nepremostljivo težavo. Vprašanje ravnotežja sil so obravnavali na podoben naCin. Praktično bi o vsakem predloženem ukrepu za razorožitev lahko rekli, da bi njegova uporaba utegnila skaliti ravnotežje. Na 15. zasedanju generalne skupščine ZN je predsednik Tito rekel o tem: «V dosedanjih pogajanjih so dostikrat postavljali v ospredje problem ravnotežja in kontrole, če sta dana pripravljenost in iskrena orientacija v stvarno razorožitev, mislimo, da nikakor ne bi smeli dopustiti, da bi postali tl problemi nerazrešljivi in da bi se spremenili v oviro na poti k sporazumu, ker že po svoji naravi to niso in ne bi smeli biti. Na ravnotežje in na konkretni proces razorožitve je treba seveda misliti, ker Je nerealno domnevati, da bo katerakoli država sprejela predloge, ki jo v doloCenem tre-‘ nutku ali obdobju postavljajo v oCitno podrejen položaj. Bilo pa bi sila škodljivo težiti za predhodnim vzpostavljanjem nekakšnega abstraktnega absolutnega, ravnotežja. ker ga ni niti v procesu oboroževanja. Nekaj podobnega je tudi s kontrolo nad razorožitvijo. Ne moremo zanikati in nihCe tudi ne zanika potrebe po ustrezni strogi kontroli kot funkciji razorožitve. Na drugi strani pomeni zahtevati uvajanje daljnosežnih ukrepov kontrole pred prehodom na ukrepe stvarne razorožitve isto kakor nasprotovati razorožitvi. Zadovoljivi kompromisi v zvezi s problemom kontrole so možni. Ce gledamo na kontrolo v okvirih urejanja problema razorožitve in uveljavljanja konkretnih ukrepov v ustreznem procesu« Nevarnosti pred konvencionalnim oboroževanjem so dostikrat poudarjali in jih praktično postavljali v isto vrsto kakor nevarnosti pred Jedrskim orožjem. V ironiji so šil naprej in kot resno so po- stavljali vprašanje nevarnosti pred oboroženimi silami malih držav. Slišati je bilo tudi pobude in zahteve, naj bi se začele male države razoroževati. Pogajanja in ugibanja o sestavi telesa za pogajanja so bila v minulem dvajsetletnem obdobju stalen pojav. Obravnavanje problema razorožitve je bilo včasih celo omejeno na obravnavanje vprašanja foruma, človek je dobil vtis, da je to osrednji problem ni da bi se proces razoroževanja lahko začel, Ce bi le uredili vprašanje foruma. Po takšnih fazah so šli seveda naprej. Forume So ustanavljali in izmenjavali, v bistvu pa se problem razorožitve ni premaknil naprej. Posplošene in nekonkretne debate so se dostikrat menjavale z drobnimi konkretnimi vprašanji, ki so Jih iztrgali iz konteksta te ali one celote in ki naj bi zdaj vzbudila pozornost, čeprav je bilo jasno, da bi za takšnimi vprašanji in problemi lahko našli mnoge rešitve, ki bi objektivno lahko bile sprejemljive za vsakogar. Problem ravnotežja vojaških sil nasploh in posebej v procesu razoroževanja so v največji meri izkoristili proti kateremukoli raz-orožitvenemu ukrepu. Postavili so in razvili cele »znanstvene« teorije, na podlagi katerih je bilo mogoče v vsakem primeru ugotoviti, da bi nastale motnje v ravnotežju v korist druge strani in da je edini izhod v tem, da ne sprejmejo takšnih predlogov. Povsem oCitno je, da bilanca dosedanjih naporov za razorožitev ne more biti zadovoljiva za tiste, ki menijo, da bi morali ti napori privesti k razorožitvi. Prav tako je povsem oCitno, da niso vse vijugaste in dolge poti, h katerim so se zatekali v minulih dvajsetih letih, poti, ki jih narekujejo objektivne težave, marveč poti, na katere so krenili v glavnem zato ker subjektivno niso bili pripravljeni, da bi se razoroževanja stvarno lotili. Obravnavanje problema razorožitve je prišlo v fazo, .ko se je trer ba odločiti za neposrednejši obračun z vsemi lažnimi in umetnimi ali pretiranimi težavami, ki so jih doslej izkoriščali kot poti, da so se ognili neposrednemu obravnavanju problema razorožitve. Prav tako je treba pravočasno in odločno zavračati vse poskuse, da bi postavljali v ospredje drobne, tehnične težave, proceduralna vprašanja in obrobne probleme namesto stvarnega problema razorožitve. Poskusi, da bi preprečili nadaljnje širjenje jedrskega orožja na druge države, hkrati pa obdržali monopol obstoječih jedrskih sil in pravico, da nadaljujejo izpopolnjevanje in kopičenje tega orožja, so nerealni in življenje je že pokazalo vso nevzdržnost in nesprejemljivost takšne poti. Izhod je torej treba iskati samo v ukrepih, ki bodo ob prizadevanju, da se omeje atomske sile, privedli k začetku atomskega razoroževanja tudi samih atomskih sil in ki bodo nadalje vodili k splošni in popolni razorožitvi. T Splošna in popolna razorožitev je slej ko prej glavni cilj vseh naporov za razorožitev, ker brez njenega uresničenja ne more biti trajnega miru in varnosti za vse države. S tega vidika moramo nenehoma imeti pred očmi, da je glavna nevarnost zdaj atomsko orožje in da je treba atomski razorožitvi posvetiti prvo in največjo pozornost. Na podlagi tega je treba odločno nastopiti tudi proti u-metnim dilemam: atomska proti konvencionalni razorožitvi, ki jih običajno poudarjajo tisti, ki so v resnici proti razorožitvi. IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIItllllllllllllllllllllliiMlttiiiiliilllHIIIIIIItlllllllllililillliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiD LETALSKE NESREČE V JUŽNEM VIETNAMU Transportno letalo m^oinn j¥hV G W -rtr* (f* Hp,onfG m # W tresalo: 85 mrtvih I) r 0<‘ . , .}+,-,rr, j | Padlo je šc letalo vrste «Skyraider» in eno «DC 3» Nalivi v Boliviji grozijo, da se bo število žrtev še povečalo SAJGON, 23. — Petinosemdeset mož, 81 padalcev in 4 člani posadke — Je izgubilo življenje pri letalski nesreči, ko se je ameriško vojaško letalo zrušilo v Južnem Vietnamu. Pravzaprav je do nesreča prišlo že 11. decembra, vendar niso vojaške oblasti do danes dale nobenega poročila, ker so se baje ves čas vršili poskusi, da bi se ponesrečeno letalo odkrilo v džungli, kamor je treščilo. Gre, kakor pravijo kompetentni krogi, za največjo letalsko nesrečo, kar se jih •je pripetilo v sedanji vojni v Vietnamu. Ameriško transportno vojaško letalo je bilo 11. decembra na poti iz Pleikuja v Nhatrang. Zadelo je ob neko 1200 metrov visoko goro, ki je oddaljena kakih 60 km severno od Nhatranga in okoli 400 km severovzhodno od Sajgona. Ker je vse področje zelo gosto poraslo, je nemogoče, da bi na kraj nesreče poslali reševalce. Poleg tega pa je to področje v rokah vietnamske osvobodilne vojske. Hkrati s to vestjo se je zvedelo, da je bilo danes zrušeno letalo vrste «Skyraider» in sicer kakih 20 km zahodno od Tansonnhuta. Kakih 100 km jugovzhodno od Nhatranga pa je 17. t. m. padlo dvomotorno letalo vrste «DC 3», ki je bilo na poti od Bienhoa v Nhatrang. lo v nasproti vozeče vozilo fiat 1100, sta zgubila življenje Torto-ra in Zaccardijeva> Antonucci pa je bil huje ranjen in so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je sinoči umrl. Tudi lovski pes, ki je bil v utilitarnem vozilu, je pri tej nesreči zgubil življenje, potnikom drugega vozila pa se ni zgodilo nič. LIMA, 23. — Velikanski usad je dobesedno zasul majhno vas v vznožju Kordiljer in pokopal pod seboj okoli dvesto oseb. Od vseh prebivalcev naselja sta se rešila le dva moška, ki sta se v trenutku nesreče po naključju znašla izven področja katastrofe. Z nekega vrha Kordiljer se je po vsej verjetnosti utrgal plaz ledu, ki se je zrušil po pobočju in potegnil za seboj vse, na kar je naletel. Ogromna masa blata, ledu in kamenja se je zrušila na vas kakih 30 skromnih domov v dolini. Bobne, nje se je sicer slišalo kakih 100 km daleč, toda nesreča se je zgodila med torkom in sredo, torej v noči, ko so ljudje spali in jih je bobnenje zbudilo verjetno prepozno, da bi se bili mogli rešiti, da bi bili mogli zbežati na varno. Vseh dvesto prebivalcev vasi je usad prekril in pokopal. Edino dva sta se rešila. Prejšnji dan sta z mezgi odpeljala nekaj sadja v bližnji trg in sta se prav vračala, ko je prišlo do nesreče. Ko sta prihitela do kraja nesreče, sta se takoj odpravila, da bi klicala na pomoč. Toda ne glede na to, da je bil dostop reševalnim skupinam otežkočen, ker so vode porušile tudi nekaj mostov, tu ni bilo več kaj reševati. Pod ogromno maso materiala ni nihče ostal živ. Kljub temu so se takoj lotili dela in odkopali 15 trupel. Toda ne le vas 01ayan, ki jo je usad pokopal, tudi dve drugi vasi v bližini sta v nevarnosti. Veliki nalivi so povsem odrezali naselji Huari in Rahuampa, od drugod izpod Kordiljer pa tudi poročajo o velikih usadih. Predsednik Peruja Belaunde je že naročil letalstvu, naj nudi ponesrečenim krajem vso pomoč, Rdeči križ pa je že poslal zdravnike, bolničarje in zdravila, pa tudi hrane in odej, ki naj se zadelijo prizadetemu prebivalstvu. Tudi iz bližnje Bolivije poročajo o podobni nesreči. Veliki nalivi so povzročili hude poplave, ki so po prvih vesteh terjale okoli 15 mrtvih. Do nesreče je prišlo na zlatonos-nem področju Tipuani, kakih 200 km severovzhodno od prestolnice La Paza. Ker vode naraščajo, preti nevarnost, da se bo število žrtev še povečalo. RIO DE JANEIRO, 23. — Tudi v Braziliji in Argentini je prišlo do velikih poplav, ki sicer niso zahtevale toliko žrtev, kot v Peruju in Boliviji, ki pa še ve^np,, grozijo z najhujšim. Nad Petropolisem se je razdivjalo veliko neurje, ki je povzročilo tudi smrt treh oseb, poplavilo pa je na stotine stanovanj. Reka Piabanha je prestopila bregove in zalila nekaj mestnih četrti, kjer je bilo do dva metra vode. Več bližnjih naselij je bilo povsem odrezanih. Neurje se je zneslo tudi nad Riom, kjer je prekinilo pomorski in letalski promet. V predmestnih predelih pa je voda porušila nekaj hiš. Pri tem je ubilo nekega moškega. Tudi v severni Argentini močno dežuje in vode reke Parane nevarno naraščajo. KJE BOMO SILVESTROVALI? Dogliottijevo stanje je normalno ŽENEVA, 23. — »Postoperacijsko stanje se razvija normalno« — je rekel dr. Hugo Krayenbuhl, švicarski zdravnik, ki je predvčerajšnjim napravil zelo tvegano možgansko operacijo turinskemu kardiologu Dogliottiju, švicarski kirurg ni hotel dati danes novinarjem nobene nadaljnje vesti, pač pa je preko tajnice sporočil, da novinarjem in komerkoli drugemu sploh ne bo odgovarjal, ker bi se znale njegove izjave napačno tolmačiti. Tajništvo klinike bo edino pooblaščeno, dajati novinarjem ustrezne odgovore. K bolniku, ki se je danes začel hraniti, so dovolili le njegovi ženi, hčerkama, ki sta prišli s svojima možema, ter dr. Nunnu. Tretja žrtev cestne nesreče NOCERA INFERIORE, 23. — V bolnišnici «Tortora» v kraju Pa-gani je umrl podčastnik Vincen-zo Antonucci, ki se je poškodoval v avtomobilskem incidentu pred štirimi dnevi v predmestju Paga-ni. S tem se je število žrtev te cestne nesreče dvignilo na tri, kajti pri avtomobilski nesreči, kjer je utilitarno vozilo, v katerem se je vozil Antonucci, trešči- Hotel LEV x:EV Ljubljana, Vošnjakova 1 prireja veselo in prijetno silvestrovanje v VELIKI RESTAVRACIJI in STEKLENI DVORANI, v DAN-CING BARU, v BARU TISOČ IN ENA NOC, v KLUBSKI SOBI ROULETTA. Silvestrovski topli in mrzli bife na voljo brez omejitve vso noč — darilo za vsakega gosta — orkestri — pevke — program. — Cena Din 6 700 — Informacije tel. 310-555 Hotel {ILIRIJA*, Ljubljana Prijetno silvestrovanje boste preživeli v nkšem hotelu ob presenečenjih in priznanih kulinaričnih izdelkih — Cena Lit. 3.000 — Prednaročila do 20. decembra pri šefu strežke odnosno v recepciji hotela. Hotel «KRAS» Postojna, tel. 100 vabi na prijetno m veselo silvestrovanje. Silvestrovska večerja — godba in ples. «Jamska restavracija» Postojna Veliko tradicionalno silvestrovanje v vseh prostorih restavracije. — Godba in ples — Rezervacije tel. 68. Hotel {JAVORNIK* Postojna priporoča silvestrovanje z bogato večerjo in plesom — Rezervacije tel. 84. Hotel «TRI GLAV» Koper prlre. Ja veliko silvestrovanje v vseh restavracijskih prostorih hotela, v nočnem baru in v hotelu «GIU-STERNA« — Igrajo trije priznani orkestri — Cena silvestrovskega manuja z rezervacijo je 4.000,— do 4.500.— din. — Rezervacije se sprejemajo v recepciji hotela Triglav in v recepciji hotela Giustema od 15. t. m. dalje. Hotel *■-» «* * NEDEUA, 26. DECEMBRA Ital. televizija 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik in izžrebanje loterije; 19.55 šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV priredba: «Otrok»; 22.10 Glasbeni spored; 23.20 Simf. koncert; 23.55 Polnočnica. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 TV pošta; 22.00 Sejem sanj. Jug. televizija 10.00 TV v šoli; 16.40 Za mlade učence ruščine; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 Pogovori o slovenščini; 18.00 Vzdolž in počez — oddaja za otroke; 18.25 Obzornik; 18.45 Naši delavci v Avstriji — oddaja iz cikla Ljudje med seboj; 19.15 S kamero po svetu; 19 40 TV akcija; 20.00 Dnevnik; 20.30 Obzornik; 20.40 Arzenik in stare čipke — film; 22.20 Zadnja poročila. ★ SOBOTA, 25. DECEMBRA Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Slov. zbori; 9.00 Maša; 9.50 Božične; 10.50 Stra-della: Cantata; 11.25 Lahka glasba; 12.00 Chopinove skladbe; 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 14.45 Dui, trii in kvarteti; 15 00 Glasbena oddaja; 16.00 Ritmi; 16.55 IIo-negger: A Chrisimas Cantata; 17.30 Lepo pisanje; 18.30 Jazz; 19.00 C. Francis in E. Presley; 19.15 Marolt: «Z6ri noč vesela«; 19.40 Solisti; 20.00 Športna tribuna; 20.40 Kitarist Segovia; 21.00 «Božič v narodni pesmi«; 22.00 Ansambli; 22.30 Koncert; 23.00 Pred jaslicami. Trst 9.30 Nabožna glasba; 19.30 Knjižne novosti. Koper 7.15 Jutranja glasba; 11.00 Melodije; 11.20 Orkester Elliott; 11.45 Jazz; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 14.00 Popevke; 15.00 Zabavna glasba; 15.45 Pojeta Dedič in Vučkovič; 16.20 Izbrali ste; 17.00 Operetni program; 17.45 Jazz; 18.00 Prenos RL; 19.00 šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ples. Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.50 Orkestri; 10.15 Poslušali boste...; 10.45 Ansambli, 11.15 Oddaja za najmlajše; 12.00 Slovenski oktet, 12.30 in 13.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj; 14.45 Harmonike; 15.00 Popevke; 15.30 «Cvrček za za pečjo«; 17.10 Koncerti v Trstu; 18.00 Jam session; 18.30 Rojstvo Gospodovo«; 19.00 Koncertne u-verture, 19.15 Nedeljski vestnik; 20.00 šport; 20.30 Iz slov. folklore; 21.00 Kromatična fantazija; 22.00 šport; 22.10 Pevci in glas bila; 22.30 Ples. Trst 9.30 Kmetijska oddaja; 12.15 Na športnih igriščih; 14.00 «E1 Cam-panon«. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 9.05 Zimski turizem; 10.00 Prenos RL; 10.30 Operne arije; 11.00 Dogodki; 11.50 in 12.55 Glasba po željah; 12.35 Politični pregled; 13.30 Sosedni kraji in ljudje; 14.00 in 14.55 Glasba po željah; 15.30 Domače pesmi; 16.00 Prenos RL; 19.00 šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. Nacionalni program 8.30 Kmetijska oddaja; 9.10 Nabožna oddaja; 11.25 Roditeljski krožek; 13.30 Odrska glasba; 14.00 Operna glasba; 14.30 Zbori; 15.30 Nogomet od minute do minute; 17 15 Božična črtica; 19.00 športna nedelja; 20.25 Pisan spored; 21.20 Klavirski koncert; 22.20 Ples. II. program 7.45 Jutranja glasba; 8.40 Ital. narodni plesi; 9.00 Oddaja za ženske; 9.35 in 10.35 Oddajali smo; 12.00 športna prognoza; 13.45 Pisan spored; 14.30 Aktualnosti; 15.00 Glasba po željah; 16.30 Glasba in šport; 17.45 Klakson; 20.00 V Operi; 21.00 «La prova del nove«; 21.40 športne vesti; 21.50 Glasba. III. program 16.30 Pesnik Ugo Betti; 19.00 Gabri jellijeve skladbe; 19 15 Nemška kultura; 20.00 Radijska črtica; 20.30 Haendlov oratorij Mesija. 8.05 Mladinska igra; 8.45 Skladbe za mladino; 10.00 še pomnite, tovariši...; 10.25 Pesmi borbe; 10.45 Lahka glasba; 11.00 Turistični napotki; 11.45 Reportaža; 13.30 Za našo vas; 13.45 Dobri znanci; 14.00 športno popoldne; 16.00 Humoreska; 17.05 Znamenite arije; 17.30 Radijska igra; 18.13 Nekaj glasbe; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Nedeljski sestanek; 21.00 Schubertova Simfonija; 21.43 Ob večerni uri; 22.10 Zabavni zvoki; 23.05 Iz tržaške komorne glasbe. Ital. televizija 10.15 Kmetijska oddaja; 11.00 Maša; 11.45 Samotar med cedrami; 14.30 šport; 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik in šport; 19.55 šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Dickens: «David Copperfield«; 22.20 šport in dnevnik. II. kanal 19.20 «La girandola sul frak«; 21.00 Dnevnik; 21.15 Dan za dnem; 22.15 Večer v družini. Jug. televizija 9.30 Lepšega časa ni; 10.00 Kmetijska oddaja; 10.35 Oddaja za otroke; 11.30 Film; 16.00 športni prenos; 17.30 Detektivka; 17.00 Ples na ledu; 18.30 Šport; 19.00 Glasbeni magacin; 20.00 Dnevnik; 20.45 Tolstojevo ((Vstajenje«; 22.15 Dnevnik. ★ PONEDELJEK, 27. DECEMBRA Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. pesmi; 11.45 Ital. akvarel; 12.15 ((Valentin Stanič«; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Melodije; 17.00 «Musici del Friuli«; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost; 18.30 Dvorakove skladbe; 18.50 Saksofonist E. Dolphy; 19.15 Iz zgodovine slov. književnosti; 19.30 Ansambli; 20.00 šport; 20.30 Zvoki; 21.00 Malipierove skladbe: 22.10 Južnoameriški odmevi; 23.00 Mali bar. Trst 12.25 Tretja stran; 13.15 Orke- ster; 13.40 Tržaški avtorji; 14.35 Z mednarodnega pevskega natečaja Seghizzi v Gorici. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 11.00 Otroški kotiček; 11.15 Orkester; 12.00 in 12.55 Glas- ba po željah; 13.40 Plošče; 14.00 Jug. pesmi; 15.00 Popevke; 15.45 Slov. narodne; 16.00 šport na Primorskem; 16.20 Operna glasba; 17.00 Jugoslavija v svetu; 17.45 šport; 18.00 Prenos RL; 1900 Šport; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22 35 Tartini. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.45 Pesmi; 10.05 Rossini, Puccini; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.45 Godala; 13.25 Nove moči; 15.15 Filmske novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 18.05 Večerne fantazije; 19.15 Glasbena potovanja; 21.15 Koncert; 22.30 Knjižne novosti, II. program 7.30 Jutranja glasba; 8.30 Koncert; 9.35 Kronika; 9.40 Nove pesmi; 11.05 Vesela glasba; 14.05 Pevci; 15.00 Ital. narodne; 15.35 Dunajski oktet; 16.00 Pesmi leta; 16.38 Skladbe R. Savina; 16.50 Sopranistka G. Barbera; 17.35 Enciklopedija; 17.45 Roman; 18.35 Vaši izbranci; 20.00 Veliki lov; 21.00 V La Spezii; 21.40 Ples. III. program 18.30 Likovne umetnosti; 19.30 Koncert; 20.40 Haydnov kvartet; 21.20 Mendelssohnova sonata štev. 1; 21.20 Nemško pripovedništvo. Slovenija 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Za mlade radovedneže; 9.10 Otroška igra; 9.25 Juke box; 10.15 Suita in concertino; 10.35 Naš podlistek: 11.00 Turistični napotki; 12.05 Bamberški simfoniki; 12.30 Kme tijski nasveti; 12.40 Komorni zbor; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Domača koncertna glasba; 15.30 Melodije Z. Prelovca; 16.00 Vsak dan; 17.05 Operne melodije; 18.00 Aktualnosti; 18.20 ((Signalni; 18.45 Toplota na zemlji; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Slov. melodije; 20.15 Studio Ljubljana; 22.10 Zabavna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz. Ital. televizija 17.30 Spored za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Knjižne novosti; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV tednik; 21.45 Saragat eno leto predsednik; 22.15 Pianist Bene-detti; 23.00 Dnevnik. II. kanal 19.00 «11 piumino nelTocchio«; 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «Tujka» Jug. televizija 10.00 in 11.40 šola; 17.40 Angle ščina; 18.10 Risanke; 18.25 Obzornik; 18.45 Zanimivosti; 19.15 šport; 20.00 Dnevnik; 20.30 TV drama; 21.45 Pogovori o slovenščini; 22.15 Dnevnik. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odločili se boste za delo ,ki zahteva natančnost in potrpežljivost. Ne zbujajte ljubosumnosti v ljubljeni o-sebi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne sprejemajte obveznosti, ki jih ne boste mogli izpolniti. Nekdo vam bo izrazil svojo hvaležnost za storjeno uslugo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Priporočljivo je, čeprav samo začasno, zavezništvo z nekim tekmecem. Odlično razumevanje v družini. RAK (od 22.6. do 22.7.) Utrdite svoje poslovne zveze in sodelovanje v kar najširšem obsebu. Ne odpovejte se nekemu potovanju. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspeh vam je zagotovljen bolj spričo vztrajnosti, ki jo boste pokazali, HOROSKOP kot pa sreče. Bodite bolj varčni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Slučajno se boste srečali z nekom, ki vam bo nudil potrebno pomoč. Sto. rili boste dobrodelno dejanje, ki ga bodo vsi zelo cenili. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Imeli boste že v teku jutra nekaj prav dobrih idej, ki jih boste popoldne uspešno uresničili. Vznemirljivo srečanje sentimentalnega zna- aSKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Preden sprejmete neko odgovornost, glejte, če ste zanjo tudi u- strezno pripravljeni. Ostanite zvesti svojim prijateljem. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pojasnite svojim predstojnikom tež-koče, ki se morate z njimi boriti. Cutveni odnosi se bodo še okrepili. KOZOROG (od 2112. do 20.1.) Ugodni pogoji za uveljavitev nekaterih gmotnih koristi za umetnike. Ne čakajte na zadnji trenutek, da bi izrazili neko svoje čustvo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Naj-nevameje bi zdaj bilo, če bi skušali pobotati se z nekim tekmecem. Presenečenje med prijatelji. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nemudoma uredite svojo poslovno korespondenco. Posvetite ves svoj prosti čas proučevanju vprašanja, ki vas trenutno najbolj zanima. TRADICIONALNI IZLET „PRIMORSKEGA DNEVNIKA" V LETU 1966 2.500 km dolg izlet z vlakom v Pariz ki bo trajal od 28. junija do 3. julija Program obsega avtobusni ogled starega in novega Pariza, izlet v Versailles, ogled louvrskega muzeja itd. - Zaradi omejenega števila prostorov se bo vpisovanje zaključilo nepreklicno 15. januarja Čitatelji, ki so «navijali» fkega dnevnika« v Bolgaiijo, smo pripisali »navijačem« za garij o - vsaj za prihodnje Že v času našega letošnjega izleta v Pragi smo izletnike spraševali, kam hi si želeli prihodnje leto. Slišali smo mnenja, da bi si radi i gledali ali Bolgarijo aii Pariz ali Dunaj. Slednji je kaj kmalu odpadel, kajti ugotovili smo, da je hi la na Dunaju že vsaj polovica naših izletnikov (še pred izit toni v Prago), medtem ko je Pariz le malokdo videl, Bolgarije in nji nega glavnega mesta Sofije pa skoraj nobeden Potem smo našo anketo nadaljevali in upoštevajoč mnenja anketiian-eev ter po presoji raznih činitel jev organizacijskega značaja, smo se odločili za Pariz. Pi ihodnji, že osmi in tradicionalni izlet ((Primorskega dnevnika« ho torej i-mel za svoj cilj PA HI/, prestolnico frane(‘ke h publike in njen politični, gospodarski in kulturni center. PARIZ Pariz je eno največjih evropskih velemest. Ne da hi se spušča i v podrobni opis. pa moramo vendarle omeniti vsaj g:a\ne značilnosti tega mesta, ki je bilo ustanovljeno pred 2.OttO leti na majhnem otoku sredi teke Siene (sedanje središče mesta Cite) in ki se danes razprostira na površini 50000 hektarjev. Mesto, ki ga prepleta nad 10-000 ulic, šteje preko 5 milijonov prebivalcev, kar pomen i r kora j 20 krat toliko kot je tižaškega prebivalstva. In čeprav sije mesto razvijalo posipoma, v različnih političnih in gospodarskih pogojih, je prav neverjetno, kako izredna harmonija vlada v enotni mestni arhitekturi. Različnost stilov in dob sc je spojila v eno samo celoto, zaradi katere spada danes Pariz med naj lepša mesta na svetu ne samo zaradi svojih avenij, palač in parkov temveč tudi zaradi svojega zgodovinskega pomena, enostavnosti, ljubkosti in ni- za prihodnji izlet »Primor-naj nam oprostijo: Zmago Pariz, in tako je izlet v Bol-lcto — odpadel. nazadnje tudi zaradi nepozabnega vtisa nečesa človeškega in ljudskega, kar izhaja in diha iz vsake, pa še tako skromne pariške, ulice- Štirje polni dnevi so isc-kakor premalo, da bi si človek podrobno ogledal vsaj naj večje in najvažnejše zanimivosti Pariza. Štirje dnevi pa so dovolj, da tujec občuti utrip tega velemesta, da vidi vsaj najvažnejše kulturne in zgodovinske spomenike, ki jih v Parizu ne manjka. V našem programu je ogled zgodovinskega in modernega Pariza, louvrske palače in Versaillesa, toda kogar bo še kaj zanimalo, bo imel še nekaj časa na razpolago, da si o-gleda ta ali oni muzej, to ali ono cerkev, razstave, prireditve itd. Ljubitelji zgodovine in slikarstva lahko prisostvujejo predavanjem, ki jih večkrat dnev- no organizira ministrstvo za prosveto o zgodovini Pariza, medtem ko so ljubiteljem nočnega življenja na razpolago znani pariški bari, ki zapirajo svoja vrata še po sončnem vzhodu. Pariz je samo eden in ga ni moč primerjati z nobenim drugim mestom. Toda kot smo že rekli, predaleč bi zašli, če bi se začeli spuščati v podrobnosti in zato raje poglejmo, kaj nam bo nudilo naše potovanje, ki se bo začelo 28. junija in končalo 3- julija 1966. Program potovanja V Pariz bomo potovali z vlakom. Pot je dolga, v e-no smer kar 1-256 km, in prav zaradi trga smo se ( dločili za vlak, ki nas bo brez prestopanja pripeljal n. »A i:- mm ki. Tudi nazaj bomo potovali z vlakom in to obakrat ponoči, tako da bomo izgubili čim manj dragocenega časa. Na tržaški postaji se bo- mm ffiffjf msm IPf (Stili Otšiiž' $» *š. » »v st t$l i P •.i?.wr-i. lilillg §§§ i i M OVOHANA V VERSAILLESU naravnost na pariško postajo Lyon. Vlaku bomo skušali priključiti vsaj en vagon s spalnimi kabinami, medtem ko bo izletnikom na voljo bife z mrzlimi in toplimi pijačami ter prigriz- nili zbrali v soboto, 28. junija popoldne- Ne vemo še točno, s katerim vlakom bomo potovali — ali z, odhodom okoli 15.00 ali 17-00 ure — kajti to je odvisno od števila prijavi jencev. Vsekakor bomo imeli rezervirane vagone II. razreda in ko bo enkrat vlak potegnil, se lahko pripravimo na vožnjo, ki se bo končala drugo jutro- Med vožnjo bomo prekoračili dve meji, in sicer italijansko - švicarsko pri Domodossoli ter šviear-sko-francosko pri Vallorbe. Čeprav se bomo vozili ponoči, pa bomo vseeno videli mnogo zanimivih pokrajin, in sicer od Trsta do Verone in vso drželo od šviear-sko-francoske meje do Pariza. V Pariz bomo prispeli v nedeljo, 29. junija (koli 9.00 zjutraj. Na postaji nas bodo že čakali posebni avtobusi, s katerimi se bodo naši izletniki odpeljali v hotele. V vsak hotel bomo razmestili od 35 do 50 izletnikov. Rezervirane imamo dvoposteljne sobe in računamo, da bodo izletniki precej utrujeni zaradi dolge vožnje, tako da za dopoldne nismo pripravili nobenega programa. Verjetno bodo vsi počivali in zato se bomo videli spet pri kosilu v hotelu. Po kosilu bo prva ekskurzija. Po vsej verjetnosti sc bomo z metrojem (podzemeljska železnica) odpeljali v louvrsko palačo ter si o-gledali tamkajšnji znameniti muzej, ki je znan po vsem svetu. Tu bomo do večera, potem pa se bomo vrnili v hotel na večerjo ” •* m*... ** » i COEUR NA MONTMARTRU CE-.iiEV UACr.’ POTNI LISTI 1 IN CENE 1 Cena je — kot je že naš običaj — zelo nizka. CELOTNO POTOVANJE STANE 48.000 lir in v ceno je všteto: 1. Potovanje z vlakom (rezervirani sedeži v II. razredu) iz Trsta v Pariz in nazaj. I 2 Transfer z avtobusom od I pariške postaje do hotela I in obratno. 3. Hrana in prenočevanje v V pariških hotelih 2/3 kate- p gorije od kosila dne 29. junija do večerje 2. julija 1966 v sobah z dvema posteljama. 4. Ekskurzija s podzemeljsko železnico do Louvra in ogled muzeja. ■ 5. Avtobusni ogled zgodovin- I skega in modernega Pa- I riža. I 6. Avtobusni izlet v Versail- | les in ogled gradu. 7. Takse in Vodiška služba. Posebej se doplača — seveda po želji — morebitni organiziran obisk nočnih lokalov in če bo moč dobiti, tudi ležišča v spalnem vagonu. Ob vpisu je treba vplačati ■ 8.000 lir, preostalo vsoto pa ■ I v mesečnih obrokih po 8.000 I I lir do 4. junija 1966. Za potovanje v Francijo je I treba imeti veljaven potni | list ali pa osebno izkaznico j, z žigom kvesture na hrbtni .. strani. Kdor nima potnega Jjj lista, mu osebno izkaznieo H lahko uredi potovalni urad D «Aurora», Trst, Ul. Cicerone i 4, za ceno 650 lir. Upamo, da smo povedali I vse. Kdor se želi vpisati, naj | I pride, prosimo, na našo u- E I pravo v Ul. Montecchi 6, H | do 15. januarja 1966, ko se | bo vpisovanje nepreklicno zaključilo. Opozarjamo se, da je število mest omejeno, zato prosimo, da se vsi čim-prej vpišete! Za Gorico vpisuje naia uprava v Ul. S. Pellico 1. in po njej bo prosto. Toda večina izletnikov bo šla verjetno zgodaj spat, da si nabere moči za prihodnji dan. Po zajtrku v ponedeljek, 30. jum ja nas bodo pred hoteli spet čakali avtobusi. Z njimi se bomo odpeljali na ogled starega ali zgodovinskega Pariza, kot pravijo tej krožni poti, po kosilu pa bo na vrsti moderni Pariz- K.aj bomo videli na tej poti? Naj omenimo vsaj glavne točke oziroma kraje, spomenike in palače, ki so najbolj znane. Obisk oziroma ogled obsega Latinsko četrt z luksemburško palačo in parkom, Sorbono in Pan-theon, vožnjo skozi središče mesta Cite na otoku sredi Seine, potem pa Concierge-rie, pariški zapor, iz katerega so v času francoske revolucije peljali na smrt obsojene pod giljotino. V tem zaporu je tudi rekonstruirana celica, v kateri je bila zaprta Maria Antonietta. Pot nas bo potem vodila mimo katedrale Notrc Dame, Hotel de ViHe (pariško županstvo) louvrske palače, po Avenue des Champs-Ely-sees do Slavoloka zmage na Trgu Etoile, kjer je grob Neznanega junaka iz I- svetovne vojne. Potem bomo videli Eifflov stolp, 300 m visoko železno konstrukcijo, s katerega je krasen razglej na Pariz, dalje Hotel des Invali-des, veličastno gradnjo, ki EIFFLOV STOLP m KATEDRALA NOTRE DAME OB SEINI MM jo je napravil Louis XIV. in kateri je bila pozneje dozidana znamenita kupola, pod katero je grob Napoleona I. Pot nas bo peljala tudi na znameniti Montmartre, kjer je slavna bazilika Sa-cre-Coeur de Montmartre, videli bomo pariško Opero in še toliko drugih zanimivosti. Vsak avtobus bo imel seveda svojega strokovnega vodiča in tolmača, ki bodo sproti komentirali vse, kar bomo videli. Večer bo na razpolago za ogled karakterističnih pariških lokalov. Prvega julija dopoldne bo prosto, po kosilu pa se bomo z avtobusi odpeljali v Versailles, ki je oddaljen kakih 30 km od Pariza. Versailles je razkoš- na palača, ki jo je zgradil Louis XIV- in ki jo obdaja prekrasen park. Sobane v palači so polne izrednih u-melniških del neprecenijivc vrednosti, tako da bo izlet v Versailles ostal vsem v nepozabnem spominu. Za večerjo bomo spet v Parizu in potem bo prosto. V soboto, 2. juliju bodo izletniki prosti, tako da si bodo lahko kupili kakšne spominke ali pa si na svojo roko ogledali še kakšne zanimivosti. Jz Pariza bomo odpotovali zvečer — tudi še ne vemo točno kdaj: ali okoli 19.30 aii pa ob 23-30. Če se bo le dalo, bomo odpotovali s prvim vlakom, kajti v lem primeru bomo v nedeljo, 3. julija okoli poldne že v Irstu, Če pa bomo odpotovali z drugim vlakom, tedaj bomo prišli v Trst šele popoldne, vendar bomo imeli v tem primeru prednost, da sc bomo čez, Švica' ko o-zorr.Jjc vozili podnevi ir. videli torej tudi Švico. No, in s prihodom na tržaško postajo se bo naš izlet v Pariz končal. Upamo, da smo vsaj približno nakazali naše piiluul-njc potovanje, za katerega smo prepričani, da bo naletelo na ugoden odmev med našimi čitatelji. Toda glavno vprašanje je, kol'ko bo ta izlet veljal, saj je prav od cene odvisno, k o!'ko či-tatcljev se bo izleta lahko udeležilo. MESEČNA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA ZA NASE PODEŽELJE St.12 (24) OB PRORAČUNU DEŽELNE UPRAVE ZA LETO 1966 4 milijarde in 500 milijonov lir za kmetijstvo in živinorejo Dober del postavk v kmetijske namene je določen na osnovi državnih zakonov, ker deželna uprava nima še vseh izvrsevalnih instrumentov V deželnem proračunu za leto 1966 je bilo določenih za kmetijstvo, živinorejo in druge dejavnosti, ki so tesno povezane s kmetijstvom nad 4 milijarde 500 milijonov lir za vso deželo, kar predstavlja 23,51 odstotka deleža določenega v proračunu za gospodarske naložbe. Odbornik za finance Tripani je v svojem poročilu o proračunu dejal, da so bili izdatki za kmetij stvo za sedaj določeni na osnovi obstoječih državnih zakonov, ker deželna uprava ne razpolaga še z ustreznimi zakonskimi predpisi. S tem je deželna uprava preprečila da bi na tem tako važnem in občutljivem gospodarskem področju nastala praznina, ki bi negativno vplivala na celotno kmetijsko dejavnost. Nato je odbornik poudaril, da je bila vsota 800 milijonov za leto 1965 namenjena z zakonom za javna dela v korist kmetijstva za prihodnje leto povišana na 900 milijonov lir. Omenjena vsota določena za kmetijske in druge dejavnosti, ki so neposredno povezane z razvojem kmetijstva in živinoreje v naši deželi, je v proračunu razdeljena na posamezne postavke splošnega značaja. Tako je določenih 500 milijonov lir za izvajanje deželnega zakona štev. 66, ki pooblašča deželno upravo, da lahko nudi prispevke ali predujme v okviru «solidarnostnega sklada«, da se prepreči škoda po toči, zmrzali in slani ter za pomoč kmetijskim posestvom, ki so bila prizadeta zaradi vremenskih nepri.ik 900 milijonov lir, kot smo že zgoraj omenili, je namenjenih za izvajanje deželnega zakona štev. 18, ki daje deželni upravi možnost, da krije 98 odstotkov stroškov za javna dela (za izboljševalna dela, ceste, napeljavo vode in električnega toka) na izredno pasivnih kmetijskih področjih; 50 milijonov je določenih za pobude na vzgojnem področju v kmetijstvu ter za širjenje sodobnih načinov obdelave, reje, konserviranja, predelave in prodaje kmetijskih in živinorejskih pridelkov ter proizvodov, kakor tudi za podpore kmetijskemu zadružništvu in za širjenje zamisli o kolektivnih kmetijskih ali živinorejskih naprav. - 200 milijonov je določenih za prispevke pokrajinskim in občinskim upravam, ustanovam, zavodom in zadrugam, da dajo pobude in da se okrepi vzgojna dejavnost v kme- tijstvu, ter za pomoč kmetijskemu zadružništvu za kolektivne naprave. Za razvoj živinoreje je neposredno določenih 400 milijonov lir; prav tako proračun določa 400 milijonov lir za dodelitev kreditov in predujmov za okrepitev kmetijske produktivne dejavnosti. V okviru državnih zakonov za kmetijstvo je bila v proračun vključena postavka 660 milijonov lir za vzdrževanje bonifikacijskih naprav in za bonifikacijo hribovskih krajev, ter 24 milijonov lir za kemično - kmetijsko sperimentalno postajo v Vidmu in kemično-kmetijskega sperimentalnega zavoda v Gorici. V okviru državnih zakonov, določa deželni proračun tudi 400 milijonov lir za prispevke, natečaje, podpore in nagrade v korist živinoreje, svilogojstva in čebelarstva; 700 milijonov lir za prispevke, natečaje, podpore in nagrade v korist zemljiških izboljše-valnih dčl in mehanizacije kmetijstva; 150 milijonov lir za prispevke, natečaje, podpore in nagrade v korist vinogradništva, sadjars- va za pridelovanje sladkorne pese, za vrtnarstvo in cvetličarstvo; 300 milijonov za prispevke, natečaje, podpore m nagrade v korist gorskega gospodarstva; 350 milijonov lir za prispevke, podpore, natečaje in nagrade v korist gozane in pašniške imovine in za zasebna dela v hribovskih občinah; 50 milijonov lir za prispevke, podpore, natečaje in nagrade v korist kmetijskega zadružništva za kolektivne naprave; 50 milijonov lir za prispevke in podpore pokrajinskim in občinskim upravam, ustanovam, zavodom, združenjem in zadrugam za pobude na vzgojnem področju v kmetijstvu in za širjenje sodobnih načinov obdelave zemlje in reje živine, konserviranje, predelavo in prodajo kmetijskih in živinorejskih pridelkov; 150 milijonov lir za prispevke, podpore, nagrade in razno pomoč v korist kmetijskega zadružništva ter za kolektivne naprave. Iz omenjenih postavk je razvidno, da se v nekaterih primerih ponavljajo nameni pomoči za razne kmetijske in živinorejske dejavnosti. To iz haja iz dejstva, da so postav ke za kmetijstvo in živinorejo ter druge dejavnosti, ki so posredno ali neposredno povezane s kmetijstvom, določene na osnovi deželnih in državnih zakonov, kakor tudi na osnovi zlasti dodatnih državnih zakonov, ki so se sproti sprejemali zlasti v povojnih letih. Kako so bile te postavke določene, ali so zadostne ali ne, ali gredo v korist malih kmetov ali veleposestnikov, 'ali je napredna ali nenapred-na smer kmetijske politike deželne uprave, o vsem tem bomo še pisali v prihodnosti. Poudarjamo pa, da so navedene postavke namenjene za kmetijstvo in živinorejo za vso deželo. Zato bomo kasneje pisali tudi o deležih in potrebah posameznih pokrajin v deželi, že sedaj pa lahko trdimo, da gre velik del vseh namenjenih vsot predvsem za videmsko pokrajino, kjer je kmetijstvo najmočnejša gospodarska veja. Slavko Stoka Obvestilo KZ in ZMP • Opozarjamo kmetovalce, da 31. januarja zapade rok za prijavo sprememb v sestavi družine ali posestva, ki so nastale v letu 1965. Prijava je potrebna zaradi odmere prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje. • Kmečke ženske, ki bodo do 31. decembra dopolnile 62. leto starosti, če imajo potrebne pogoje, bodo v letu 1966 imele pravico do kmečke pokojnine. SREČNO! .Vsem našim kmetovalcem, njihovim strokovnim organizacijam in strokovnjakom, ki se ukvarjajo s problemi našega kmetijstva želimo \eselc praznike in najlepše uspehe v letu 1966. ČASTNI SEZNAM Objavljamo imena naših kmetovalcev, ki so bili nagrajeni v letu 1965 na rasnih razstavah in natečajih na Tržaškem. VINSKE RAZSTAVE Na občinski vinski razstavi v NABREŽINI so bili nagrajeni za svoja vina naslednji vinogradniki: Za črno vino: FRANC ŠE-DOVIČ, Nabrežina 79, LAM-BERT PERTOT, Nabrežina 88: za črno vino: FRANC ŠE-MEC, Prečnik 5, DUŠAN RADOVIČ, Nabrežina 138-A. Na občinski vinski razstavi v ZGONIKU: Za belo vino: IVAN MILIC, Koludrovica 1, SVETOZARA ŠKERLJ, Salež 54, KAREL ŠTOLFA, Salež 46; Za črno vino MAKS DO-LJAK, Zagradec 1, JOSIP PERČIČ, Salež št. 43, LEO-NARD GRILANC, Salež 23. Pokal deželne uprave je dobilo športno društvo «KRAS», škropilnico Kmetijske zadruge ZORKO REBULA, Salež 63, škropilnico kmetijskega konzorcija pa FRANC ŠKRK, Salež 57. Na prazniku kraškega terana in pršuta v REFNU so bili nagrajeni za teran: IVAN ŠKABAR, Repen 56, ANTON ŠKABAR, Repen 32, FRANC GUŠTIN, Repen 22, ANTON GUŠTIN, Col 9. Na občinski vinski razstavi v DOLINI: Za belo vino: ANTON BANDI, Prebeneg 28, ALBIN ŽER-JUL, Prebeneg 40, VALENTIN KOCJANCIC, Dolina 115, MAKSIMILJAN OTA, Kroglje 33, LOVRENC PAVLIC, Zabrežec 27, JOSIP LOVRIHA, Dolina 233, URH HERVAT, Boršt 41, SILVESTER ZOBEC, Bolju-nec 3, ANTON SMOTLAK, Mačkovlje 96, .(OSIP PANGERC, Dolina 187. Za črno vino: JOSIP KURET, Ricmanje 12, VALENTIN ŽERJAL, Boljunec 219, JOSIP LOVRIHA, Dolina 233, JOSIP ŽERJAL, Boljunec 226, LJUDMILA ŽULJ AN, Ricmanje 119, IVAN SANCIN, Dolina 194. OD 13. DO 21. MARCA V VERONI Mednarodni kmetijski sejem Pod predsedstvom sen Tra-bucchija se je pred nekaj dnevi sestal v Veroni glavni svet ustanove velesejemske prireditve, da bi sestavil koledar prireditev za prihodnje leto. Od 2. do 7. februarja bo na sjemišču III. salon strojev za premikanje, izkopavanje in prenašanje zemlje SAMOTER; 68. mednarodni kmetijski sejem pa bo — skupno z 18. salonom kmetijskega stroja — od 13 .do 21. marca. Med najvažnejšimi tehničnimi prireditvami so na programu, v okviru prireditve SA MOTER, posebna okrogla miza, posvečena sodobnim napravam za gradnjo cest, v o-kviru velesejma pa «Dan planine«, Simpozij o kemičnem uničevanju plevela, srečanje pridelovalcev in industrij cev mlečnih izdelkov, Dan ženske ter številna tekmovanja med kmetovalci. Trošarinski uradi na Tržaškem Trošarinski urad v TRSTU — Ul. del Teatro 4. Uradne ure: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. V MILJAH (na županstvu) Uradne ure: od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. V DOLINI (na županstvu) Uradne ure: od 8. do 12. ure. Trošarinski urad v Nabrežini (na županstvu) deluje za občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor. Uradne ure: V NABREŽINI: od 8. do 14. ure in od 16. do 18. ure (blagajna samo od 8. do 13. ure). V ZGONIKU (na županstvu) vsak torek in petek od 9. do 12. ure. Na REPENTABRU (na županstvu) vsak ponedeljek in četrtek od 9. do 12. ure. Na občinski vinski razstavi v MILJAH: Za belo vino: MARIO LE-NARDON, GIOVANNI BER-GOMASCO, LUIGT BORTO-LIN, VLADIMIR ELLER in JOSIP ŠKERJANC (Scheria-ni). Za črno vino: MARIO LE NARDON, IVAN PEČAR (Pec-chiari), VLADIMIR ELLER, GIOVANNI BERGOMASCO, LUIG1 BORTOLIN in JOSIP ŠKERJANC (Scheriani) Za najlepše kioske: JOSIP in FABIANA ŠKERJANC (S^riani) in VLADIMIR I ’ t. Na družabnem večeru PD BARKOVLJE so bili nagrajeni: Za belo vino: ALEKSU CI-VARDI, JOSIP STAREC, ALBERT MIKLOVEC. Za črno vino: EDVARD SCHEIMER, MARIJA PERTOT, ZORO STAREC. (Posebno pohvalo je prejela LOJZKA MILANIČ). MEDNARODNA CVETLIČNA RAZSTAVA Na XI. mednarodni cvetlični razstavi v Trstu so bili nagrajeni: SREČKO OREL. Prosek (Devinščina), IVAN REGENT, Prosek (Devinščina), IVAN VERTOVEC — Rovte (Trst). RAZSTAVA GOVEJE ŽIVINE Na razstavi goveje živine si-vorjave alpske pasme iz re-pentaborske občine, ki je bila na COLU, so bili nagrajeni naslednji živinorejci: Za telice: IVAN GUŠTIN, Col, 7; KAREL MILIC, Repen 50, JOSIP BIZJAK, Col 10, STANISLAV RAUBER, Repen 2; za junice’ FRANC GUŠTIN, Repen 22, LUDVIK PURIC, Repen 13, ALFONZ GUŠTIN, Col 12; za krave mlekarice: LEOPOLD ŠKABAR, Repen 18, EMIL PURIC, Repen 15, E-MIL GUŠTIN, Repen 46, LUDVIK PURIC, Repen 13; za krave do 7. leta starosti: KAREL KOMAR, Fernetiči 5, ANTON GUŠTIN, Col 9, SILVESTER ŠKABAR, Repen 20, EMIL KRIŽMAN, Repen 34, ALFONZ GUŠTIN, Col 12, MARIJA GUŠTIN, Repen 54, STANISLAV RAUBER, Repen 2, IVAN ŠABAR, Repen 30, LEOPOLD ŠKABAR, Repen Št. 18; za krave nad 7 let starosti: ANTON GUŠTIN, Col 9, KAREL KOMAR, Fernetiči 5, JOSIP ŠKABAR, Repen 41, LUDVIK PURIC, Repen 13. NATEČAJ ZA KOKOŠEREJO Na pokrajinskem natečaju za izboljšanje kokošereje so bili nagrajeni: SILVAN DOBRILA, Log 85, OSKAR KRALJIC, Prebeneg 85, EMIL MILKOVIČ, Gropa-da 107, RUDOLF CERVENKA, Gropada 105, GIULIO COTO-NT, Šalita di Gretta 37, DU-ŠAN MILIC, Zagrad 2, EMIL LEGIŠA, Vižovlje 9, IVAN MILIC, Koludrovica 9. KMEČKI TABOR NA OPČINAH Na kmečkem taboru na Opčinah so bili nagrajeni: Za črno vino (teran): IVAN ŠKABAR, Repen 1; za belo vino: ALOJZ DEBELIN. Za povrtnino: ELIO DANIE LI, ALOJZ ŽAGAR in ANTON LEBAN. Razstave in občni zbori na Tržaškem v letu 1965 Resno moramo proučiti možnosti ustanavljanja zadružnih hlevov Nekateri naši živinorejci in strokovnjaki, ki poznajo probleme našega kmetijskega gospodarstva, zadnje čase proučujejo možnosti ustanovitve zadružnih hlevov (stalle socia-li). Spričo sedanjega stanja živinoreje je nujno, da to zadevo dobro proučimo, da o njej razpravljamo in da se lotimo dela. dokler je še čas. če bi zdaj zanemarili ta problem in se ne bi zmenili za možnosti, ki se nam nudijo, bi se prav gotovo čez nekaj let bridko kesali. Dejstvo je, da se hlevi praznijo, da je, razen redkih izjem, vedno manj glav goveje živine. da v nekaterih vaseh sploh ni več niti ene krave. Kam bomo prišli, če nadaljujemo po tej poti? Morda se zdaj še ne zavedamo vseh nevarnih posledic in ne moremo oceniti škode, ki bi nastala in ki je ne bi mogli več popraviti. Ne bi zdaj tu naštevali in analizirali vzrokov propadanja naše živinoreje: prenizka r-.ena mleka, večji stroški, beg mladine itd. Ta vprašanja sicer terjajo nujno rešitev, toda lahko trdimo: tudi če bi takoj rešili npr. vprašanje cene mleka, r.e bi s tem rešili celotnega problema. Rešičev problema živinoreje je, kot za druge panoge kmetijstva v preusmeritvi proizvodnje in prodaje, v «industrializaciji» in modernizaciji. To lahko dosežemo če imamo v velikih modernih hlevih veliko število zdrave, izbrane živine. Ali posameznik pri nas lahko to zmore? Sam nikakor ne, razen če ima na razpolago težke milijone. Lahko pa to dosežemo z zadružno obliko sodelovanja. Pristojni vladni organi so to spoznali in parlament je odobril nekatere ugodnosti, da bi se podprla ustanovitev zadružnih hlevov in povečanje števila glav goveje živine. V raznih krajih severne I-talije, kjer je živinoreja pred leti propadala in hirala, taki hlevi že uspešno delujejo. Zakaj ne bi začeli tudi pri nas? Predvsem se naši živinorejci morajo prepričati o koristnosti zadružnih hlevov in se rešiti predsodkov, nezaupanja, nekakšne bojazni. Zadružni hlev in živina sta in ostaneta last članov-zadružnikov, ki si sestavijo pravila in sami u-krepajo o vseh zadevah, o izdatkih in dohodkih. O zadružnih hlevih bomo še pisali in bi želeli, da bi o tej zadevi bolj kot do sedaj razpravljali naši kmetje. Najprej je treba i notarskim aktom ustanoviti zadrugo. U-stanovnih članov-kmetov mora biti najmanj 9. čim večje je število in vec zemlje imajo, tem večje so možnosti za dosego večjih posojil. Po ustanovnem občnem zboru, na katerem se odobrijo pravila ter izvoli u-pravni odbor, prefektura registrira zadrugo. Nato je treba predložiti prepis ustanovnega akta, načrt gradnje zadružnega hleva z navedbo kraja in zadevno prošnjo kmetijskemu-nadzornistvu, ki vse odpošlje deželni upravi — odborniku za kmetijstvo. Dežela ima r.amreč največje pristojnosti glede kmetijstva. Priporočljivo je. da se že pred uradno ustanovitvijo in izdelavo pravil ter načrtov za gradnjo zadružnega hleva posvetujemo s pristojnim funkcionarjem kmetijskega nadzor-ništva za živinorejo, s strokovno organizacijo (Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov) in z bančno ustanovo, pri kateri nameravamo vzeti posojilo (na Tržaškem: Tržaška hranilnica in posojilnica — «Cassa di Risparmio*, ki zasto- pa Istituto Federale Casse di Risparmio — Benetke). Za izgradnjo zadružnega hleva je po zakonu določen državni prispevek v višini do 50 odst. stroškov, posojilo pa dobimo po nizkih obrestih v višini od 30 do 40 odst. stroškov. , Ko je hlev dograjen nakupimo živino, živina za zadružne hleve mora biti zdrava, izbrana. Zadruga lahko kupi živino od svojih članov, ali drugje. Tudi za nakup živine so predvidene razne olajšave, in sicer državni prispevek, ali posojilo. Za kraje, ki so priznani za hribovite, znaša prispevek 35 odst. nakupne cene, za druge • Skrajni čas je, da si pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo 1 naročite trte in razne sadike sadnega drevja. Na podlagi naročil bo zadruga lahko pravočasno nabavila zadostno količino izbranih trt in sadik po vaši želji. pa 25 odst.. Lahko pa zaprosimo posojilo za 5 let po 1 odst obresti. Obseg zadružnega hieva, oziroma število goveje živine je seveda odvisen od obsežnosti zemljišč, ki jih posedujejo ali imajo na razpolago člani-zadružniki. Vsekakor p& moramo upoštevati, da bo h'ev napredoval ir. koristil, če bomo imeli v njem od 200 do 300 glav. Tako je donosen, ker se sorazmerno znatno znižajo stroški in z raznimi napravami ter pripomočki skrajno znižamo delovno silo (npr. za 300 do 350 glav je 3 do 4 osebe.) Za začetek poslovanja bi morali vsekakor imeti v hlevu ne manj kot 60 glav živir.e. Lahko zgradimo hleve za krave - mlekarice, ali pa hleve za teleta in junice. To je predvsem odvisno od kraja in namena ,ki ga hočemo doseči. Glede tega pa nam bodo najbolje koristili nasveti strokovnjakov. Glede krme ne bomo v skrbeh ,če se bomo na to pravočasno pripravili z izboljšanjem travnikov itd., za kar so tudi predvideni nekateri prispevki. Kje bi npr. na Tržaškem lahko ustanovili zadružne hleve? V Gročani, v Dolini, v Saležu ali Zgoniku, v Nabrežini ,na Proseku ali Kontovelu. V Gročani so se že dogovorili in čakajo samo še na rešitev vprašanja jusarskih zemljišč. V Dolini se je porodila zamisel in bi bilo dobro, da bi se u-resničila. Nekaj denarja bodo sicer dobili za zemljišča za naftovod, toda za kmetijstvo bo izgubljen najlepši predel, ima-pa na razpolago še obširne predele za krmo. življenjske važnosti za obstoj in napredek kmetijskega gospodarstva so zadružni hlevi zlasti v Beneški Sloveniji. Na Tržaškem in Goriškem pa se moramo zavedati, da se bo živinoreja ohranila ir. da bomo od nje imeli lepe koristi, če se bomo čimprej lotili ustanavljanja zadružnih hlevov, kjer so za to ugodni pogoji. V nedeljo, 3. januarja 1965 je bil ob navzočnosti notarja dr. Dandrija in ustanovnih članov ustanovni občni zbor Konzorcija za zaščito razlaščencev. V nedeljo, 10. januarja je bil v Bazovici 67. redni letni občni zbor Zavarovalnice za govejo živino v Bazovici. Prosvetno društvo Barkov-lje je 13. februarja priredilo družabni večer s pokušnjo domačih vin in podelitvijo nagrad za najboljša vina. V nedeljo, 14. marca je bil redni letni občni zbor Kmetijske zadruge v Trstu. Od 16. do 18. marca je bil v Rimu vsedržavni kongres Kmečke zveze (Alleanza con-tadini), katere so se udeležili tudi delegati KZ in ZMP iz Trsta. V nedeljo, 4. aprila, je bil občni zbor Kmečke in obrtniške posojilnice in hranilnice v Nabrežini. V soboto, 10.4. je bil na Proseku redni občni zbor Gospodarskega društva. V Dolini je bila 9., 10. in 12. maja občinska vinska razstava. Od 22. maja do 6. junija je ANTON KETTE V nedeljo bo na Opčinah praznoval osemdeset let življenja Anton Kette. Slavljenec se ni rodil na Opčinah, Openci pa ga štejejo za svojega, saj živi na Opčinah že od DROBNJAK — svež, drobno sesekljan daje pikanten okus raznim namazom iz skute, sira in presnega masla, juham, solatam in surovi hrani. LUŠTREK — svež ali suh, dodajamo omakam in juham. LOVOROV LIST — dajemo v marinirane mesne jedi in omake. MAJARON — uporabljamo pri mesnih jedeh in omakah. MELISA — ima prijetno aromo in daje kiselkast okus omakam. Dodajamo jo tudi solatam in surovi hrani. MUŠKATNI OREH — nam rabi kot začimba k omakam ter zelenjavnim in nekaterim drugim juham. PEHTRAN — svež, je začimba za solate in omake. Z njim izboljšamo okus sirovim nadevom. Sesekljan v kisu daje zelo prijeten okus solatam in majonezam. ZELEN PETERŠILJ — drobno sesekljan, dodajamo juham, mesnim in jajčnim jedem, solatam in različnim cmokom. Uporabljiv je skoraj v vseh slanih iedeh. Dodajamo ga, ko je jed gotova, razen pri cmokih in mesnih jedeh. POPER — je začimba za mesne jedi, omake in zelenjavo. Ne preveč! TIMIAN — dodajamo mesnim jedem in omakam pa tudi klobasam. VANILIJA — je zelo priljubljena v pecivu in raznih kremah. ZELENA — list, je dodatek za juhe in omake. ŽAFRAN — dodajamo pecivom in mesnim juham. ŽAJBELJ — svež ali posušen se dobro prilega mesnim jedem, uerutnini in ribjim jedem, solatam in surovi hrani. ŽBICE — dajejo prijeten vonj in okus predvsem pecivu, kompotom, sladkim omakam in kuhanemu vinu. bila XI. mednarodna cvetlična razstava v Trstu. Na Colu je bila 23. maja občinska razstava goveje živine. Od 12. do 14. junija je bila občinska vinska razstava v Zgoniku. Od 26. do 30. junija je bila občinska vinska razstava v Nabrežini. V Repnu je bil 10. in 11. julija praznik Kraškega terana in pršuta. Od 31. julija do 3. avgusta je bila občinska razstava v Miljah. Od 3 4. do 16. avgusta je bil na Opčinah Kmečki tabor, ki ga je organizirala Kmetijska zadruga v Trstu. Od 28. do 29. avgusta je bil izlet v Rogaško Slatino in na Mednarodno vinsko razstavo v Ljubljani, ki so ga organizirale Kmečka zveza, Zveza malih posestnikov in Kmetijska zadruga. Na Proseku je bila 12. septembra proslava 60-letnice Gospodarskega društva Prosek. Na Proseku je bil 10. novembra družaben večer članov za proslavo 20-letnice Kmetji-ske zadruge v Trstu leta 1900, ko se je s svojim očetom priselil iz šmarjij pri Vipavi, kjer se je rodil 26. decembra 1885, Po poklicu je kolar in mizar. Svoj poklic še dandanes, kljub svojim osmim križem, opravlja natančno in z veseljem. Ta poklic vrši že več kot 65 let in še danes mu ne manjka klientov. Izučil se ga je pri svojemu očetu ter je že kot mladenič imel svojo delavnico v Ajdovščini. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna, je moral na vojno, kjer je tudi kot ujetnik v Rusiji o-pravljal svoj poklic. Po koncu vojne se je srečno vrnil na Opčine, kjer si je postavil lastno delavnico, ki jo ima še danes. Tako na Opčinah kot na Vipavskem in na Krasu je «Tonče Buagnerjev«, kakor mu tudi pravijo, zelo znan, saj je ni hiše, za katero ta priden kolar ne bi bil delal. Tudi otroci ga poznajo, saj jim je veseljem in vedno pripravil a-li obdelal kako leseno igračko, ki je vedno bila prava obrtniška umetnina. En takšen «izdelek», lep zapravljivček, ima še danes v svoji delavnici. Sedaj živi pri svoji hčerki Mileni, ostali dve hčerki pa živita v mestu. Čestitkam njegovih otrok, sorodnikov ter prijateljev se pridružuje tudi naš dnevnik, katerega zvest bralec je slavljenec že dolgo let. Nekaj za naše gospodinje Zalivanje lončnic pozimi Težko je dajati točna navodila našim gospodinjam, kako naj zalivajo sobne cvetlice in okrasne rastline — lončnice čez zimo. Odvisno je predvsem od vrste cvetlice, temperature in lege prostorov, vrste prsti v lončkih itd. Na vsak način moramo vedeti, da kadar rastlina preneha rasti ne potrebuje več zalivanja -- vsaj v taki meri ne kot ga je potrebovala prej. Rastline, ki rastejo v rahli humozni prsti, zalivamo bolj pogosto kot tiste, ki rastejo v težki ilovnati zemlji. V segretih prostorih zalivamo bolj pogosto kot v hladnih prostorih. Končno je treba omeniti, da nekaterih cvetlic in okrasnih rastlin čez zimo sploh ne zalivamo. Ne zalivamo na primer lesnatih rastlin, kot so na primer oleandri, aukube, fuksije. Te čez zimo lahko shranimo v temni kleti. Aralija, fikusi, filodendri, sobna lipa in še nekatere zimzelene rastline zalivamo zelo previdno, t. j. le ko se prst v loncih popolnoma posuši. Nikdar ne zalivamo v zimskem času tako obilno kot v poletni sezoni. Navadno rastline le o-vlažimo. V zimi cvetoče rastline, kot je na primer ciklama, klivija, primula, cinerarija in druge podobne cvetlice zalivamo previdno po potrebi skozi ves čas njihovega razvoja. Zelo malo zalivamo čez zimo najbolj znano sobno okrasno listnato rastlino — aspidistro. Zadovolji se, če ji večkrat s posebnim razpršilnikom dobro izperemo liste ali jo za nekaj časa izpostavimo rahlemu dežju. Asparagus in tradeskancijo prezimujemo le če je mogoče na hladnem prostoru, vendar moramo paziti, da ne pade temperatura pod ničlo, če hočemo, da nam tudi čez zimo ostanejo sveže jih moramo po potrebi zalivati v podstavek. Posebno poglavje predstavlja zalivanje kaktej, ki predstavljajo svet zase med lončnicami. Predvsem moramo omeniti, da kaktusi niso tako zahtevni, kakor si kdo zamišlja. Prezimujejo skoraj vsi pri relativno nizkih temperaturah. Vztrajajo vse do nekaj stopinj nad ničlo. Zalivamo jih skozi poletje zmerno. Proti jeseni zelo redko, čez zimo pa jih skorajda prenehamo zalivati. Na splošno lahko rečemo za vse lončnice, da jih čez zimo zelo redko zalivamo. Zadostuje večkrat, da jim s pršilnikom ovlažimo listje ali pa da jim dolijemo nekaj vode v podstavek. Dr. J. F. Razne začimbe BAZILIKO — dodajamo solati, juham, mesnim jedem in ribam. JANEŽ — uporabljamo kot dišavo pri pecivu in kruhu. KAPRE — so začimbe za omake, mesne jedi in jajčne omake. KUMINA — je vsestransko uporabna. Dodajamo jo kruhu in pecivu, siru, skuti, mesnim jedem, svežemu in kislemu zelju. CIMET — rabimo za dišavo pri pecivu, predvsem medenem, ter pri kompotih, čeža-nah in nekaterih mesnih omakah. BRINOVE JAGODE — dodajamo mesnim in ribjim jedem. primorski dnevnik m 24. decembra 1965 Kaj pravi kraški vinogradnik Zdi se nam vredno objaviti mnenje spodnjekraškega vinogradnika, ker pravilno računa, ko pravi: Saj trta ni samo za eno leto, ampak traja 40 in več let. Ne smemo se čuditi, če ne rodi vsako leto, ker je tako tudi z drugimi rastlinami. Tudi je treba Računati, da vsako leto nekaj trt propade in jih je treba obnoviti. Seveda ne obnavljajo vinogradov po starem pravilu, ko smo prepaštnali vse temljišče, namenjeno nove-*nu vinogradu. Kaj pa! Kam Pa bi po delavce in kdo bi Zmogel ogromne stroške?! Je • Razne kmetijske stroje in Potrebščine dobite po ugodnih c«nah in z najboljšimi pogoji pri kmetijski zadrugi v Trstu — Ki. Foscolo l in njenih podružnicah v Ul. Flavia ter v Miljah. ^ res. da imamo danes stroje in orala za globoko oranje nii rigolanje, kot se temu re-Ce- A ta niso za naše kraške razmere, ko se je treba večkrat spoprijeti s kamnom. naše razmere ostane le papa-jarek. Samo tako skušamo počasi, res prav počasi ln po malem ohraniti določeno število trt. Je pa razveseljivo ,da se tudi delavske družine zanimajo za trtni nasad. Zal pa pri tem opravilu vsi pozabljajo, da je trta dolgotrajna kultura in vse napake, ki jih delamo pri kopanju grap, plačujejo predrago in na dolgo dobo. In napake so, trdi ta vinogradnik in nadaljuje: «Jaz sem se za to zanimal, povohal sem in tja, povpraša! ljudi, ki so v tem doma. to in ono in tudi iz knjig sem dosti zvedel. S to zadevo je torej tako-le: Trta zahteva od začetka dalje primerno pripravljen življenjski prostor, ki ji nudi dovolj zraka, toplote in svetlobe vlage in seveda tudi hrane. Ni torej dovolj primerno širok (1 m) in globok (70 cm) jarek, marveč mora biti zemlja dovolj založena s hrano. To ji preskrbimo s tem, da pride gornja plast zemlje spodaj, spodnja pa na vrh in z udelanim hlevskim gnojem. Zelo pa zgrešimo, če mislimo, da je to dovolj. Ni dovolj zato. ker naši zemlji primanjkuje fosfo-ra. Fosfor pa trta nujno potrebuje za tvorbo, utrditev in zorenje lesa ter za napravo ploda (grozdja) in okusnost soka. Z majhnimi stroški mo- pognojimo s fosfornim gnojilom: Tomaževo žlindro ali superfosfatom (okrog 7—8 kg r.a 100 kv. m). Druga naša napaka je v pregosti saditvi trt. Zakaj bi jih ne sadili bolj narazen, da • Vinogradniki! Kole za trte naročite pri Kmetijski zadrugi v Trstu. •— Ul. Foscolo 1, in njenih podružnicah. bi imele več življenjskega prostora (hrane), več zraka in sonca? S tem bi pridobili na pridelku količinsko in kakovostno. Tako svetuje izkušen kraški vinogradnik. IZ BIIEGA Letošnji pridelek oljk Letošnja letina oljk je bila kolikor toliko dobra .težave pa so glede pobiranja in stiskanja. Večinoma so • skoraj vsi obrali sadeže, toda domačih torkelj ni več. Zaradi tega so nekateri odpeljali oljke v stiskalnico v Trst .a niso bili zadovoljni, drugi pa v Bassano del Granna. Iz Boršta so npr. 40 stotov oljk odpeljali v Bassano del Grappa, razne količine pa tudi iz drugih vasi, zlasti iz Mačko vel j, ki imajo sorazmerno največ oljčnih nasadov. S stiskalnico v Bassa-nu so ljudje bolj zadovoljni, ker lahko prisostvujejo vsemu poteku stiskanja in so goto- Malo vode prosinca, daje preobilo vinca. remo že pri kopanju jarkov in pred saditvijo trt preskrbeti zemljo s to hrano, če jo V Boljuncu gradijo... V nedeljo, na praznik sv. Štefana, bo popoldne ,kot vsako leto, tradicionalno «lučan.je», ha katero se vaška dekleta že pripravljajo, da jim ne bo zmanjkalo zaloge pri «napa-tfu> na fante. Poseben odbor pa je že začel s pripravami za pust. Nič čud-bega. čas teče in vsako stvar Je treba prej dobro pripraviti, če hočemo doseči uspeh, dejstvo, da pustne ceremonije Privabijo v Boljunec vsako le- to več gostov ne samo iz sosednih vasi, ampak tudi iz mesta in bolj oddaljenih krajev. Medtem so se v Boljuncu tudi lotili dela za izgradnjo skladišča «Boljunik» v katerem bodo hranili vse naprave za pustne prireditve, za «majni-co» itd. Zgradba «Na jamb bo dolga 11 m, široka 6, visoka pa 3,5 m. Temelje so že postavili in zgradba polagoma raste s prostovoljnim delom vaških fantov in mož. MA VHINJE V teku enega tedna je naša njiva trajnega miru narastla za dve gomili. Pred tremi tedni smo tja položili 73-letno Alojzijo žužek, rojeno Pipan — dmačinko iz ugledne stare kmečke domačije, ki jo je dobro vzgojila. Svoje vrline je posredovala svojim petim o-trokom kot mati, vzgojiteljica in gospodinja. Pretežni del svoje življenjske poti je prehodila v krepkem telesnem zdravju in z nepretrgano bri-go za gospodarski obstoj in napredek ter pravilno vzgojo petero otrok Ko pa se je v njeno zdravo in odporno telo vgnezdila bolezen, ni več popustila. A tudi v bolezni — nazadnje v bolnišnici, kjer je izdihnila — je pokojna izpričala vrline kraške žene: junaško je potaje-vala svoje telesne in duševne bolečine. Za časa njene dolge bolezni in pri pogrebni svečanosti smo mogli razbrati, kako zelo je bila med vaščani priljubljena. Lahka ji gruda, ki jo je izza svoje rane mladosti dalje vedno bolj ljubila. Svojcem izrekamo svoje iskreno sožalje. V ponedeljek, 13. decembra, pa je tožno zvonilo nenadno preminulemu Josipu Urdihu — Pepotu Bortolovemu .O njem je šla beseda, da je znaten del svojih let nekam skril in bo še dolgo živel. Res je bil že nekaj let vdovec, a je imel udobno življenje, ki je njegovo impozantno (visoko, sloko) podobo ohranilo tako čvrsto, da ni ta zdravi in kleni Kraševec kazal 82 let, ki bi jih dosegel v prihodnjem februarju. Nedvomno bi sploh ne bil vedel, kaj je bolezen, in bi bil bolj živahen, če bi ne bil pred leti operiran v grlu in prišel ob glas. Zguba glasu ga je potrla in odtegnila od družabnega življenja, razvedrila in zabave, zlasti petja, ki ga je iz- Kmečki kohedatcek ?.a jcmuai Na NJIVI razvažamo gnoj, kopljemo in čistimo jarke, „ Pripravimo zemljo za prihod-, bjo setev, preorjemo stara de-: teljišča in travnike. S Razstrosi vrhu pšenice po j 1/2 kg čilskega solitra ali ap-®nega nitrata na vsakih 100 fcv.m. NA VRTU na debelo pognojimo zemljo, jo globoko (30 cm) preorjemo. V toplo gredo nasejemo kodrasto solato rezivko, rano glavnato solato in zelje, kolerabico za presa-! Janje, v zavetno lego špinačo, peteršilj, korenček in sadimo česen ter čebulček. V VINOGRADU in SADOVNJAKU pripravimo kole (na-hiakajmo jih več dni v 4-5% Vedni raztopini modre galice) in pocinkano žico ter popra- vimo omajane zidove. V zavetnih in sočnih 'egah sejemo zgodnje vrste graha z gladkim zrnjem (Express), zgodnji majniški in dr., ob istrski obali in v Brdih tudi že grah z oglatim ali zgrbančenim zrnjem (Čudež Amerike in kelvedonski ter nazadnje še Senator). Pospešimo globoko kopanje zemlje in jam za nove nasade. Breskve, marelice, mandeljni naj bodo že pripravljeni za saditev. V KLETI pretočimo ob mirnem, jasnem vremenu novo vino iz drožja, če tega nismo še uporabili. Kalc teden pred pretakanjem odpri okna, da mraz pretrese vino, ki se bo raje očistilo. To pa velja samo za zdravo in dobro pre-vreto vino, ne pa za še slad- ko Takega takoj prodaj! Ne drži v kleti kislega zelja, repe in krompirja, ker se vino kmalu navleče neprijetnih duhov. V HLEVU je zadnji čas, da zakoljemo prašiča za dom. V SADOVNJAKU: očisti sadno drevje suhih in nalomljenih vej ter lakih, ki bi pozneje lahko delale napotje. Sadno drevje poškropimo z «oleofosom», ki med drugim uniči tudi jajčka listnih uši. Skoplji čim večje jame, če boš sadil sadna drevesa. SENOŽET: očisti kamenja in nepotrebna grmovja ter mahu, potem pa raztrosi na 100 kv.m po 10 kg Thomasove žlindre in 2 kg kalijeve soli. Če misliš kaj preorati v njivo, ne odlašaj! redno ljubil .Izhajal je namreč iz glasbeno nadarjene družine in hiše — stare gostilne kot središča nekdanjega kulturno - prosvetnega delovanja (godba na pihala, pevske vaje); to je po vojni zelo pogrešal in zabijal čas z branjem «Primorskega dnevnika*« in drugega našega tiska. Enega sina je zgubil v partizanih. Razen sorodstva in domačinov ga je na zadnji poti spremljal velik krog njegovih znancev. Tudi on je izredno ljubil svojo rodno zemljo in v njej našel svoj mir. Svojcem izrekamo naše sožalje. vi, da dobijo olje iz svojih oljk. Pri tem bi radi še omenili, da je bilo Dred nekaj leti govora o izgradnji moderne stiskalnice — oljarne v Bregu, a je pobuda propadla iz nerazumljivih razlogov, škoda, da na področjih, ki so zelo primerna, izginjajo oljke. Zelo potrebno in koristno bi bilo obnoviti oljčne nasade. DEVIN Občinski svet je nedavno sklenil, da bo pot proti porti-ču dobila ime po velikem mojstru italijanske poezije. Florentincu Danteju katerega 700-letnico rojstva obhajamo letos. Takšne velike duhove cenimo tudi mi in se zaradi tega strinjamo z gornjim sklepom. A ob tej priliki se spomnimo, da je ob počastitvi skladatelja Hrabroslava Volariča neki naš domačin izrazil željo, naj bi Devin počastil njegov spomin s primernim spomenikom v vasi. Volarič je namreč učiteljeval pri nas, dvignil kul-turno-prosvetno življenje, zlasti pa glasbeno kulturo Tudi takšne ustvarjalce moramo pravilno vrednotiti. Če že ni prišlo do spomenika, naj bi njegov spomin počastili npr. s poimenovanjem trga. Neža kokošim odpre rože Pobude za razvoj živinoreje Pokrajinsko kmetijsko nad-zorništvo v Trstu sporoča kmetovalcem, da bo s sredstvi, ki so jih stavili na razpolago urad za kmetijstvo, gozdarstvo in gospodarstvo hribovitih predelov dežele Furlanije-Julijske krajine ter krajevne ustanove, izvedlo v prid izboljšanja živinoreje sledeče pobude; I. VZREJA GOVEJE ŽIVINE Nagrado za dobro vzrejo bikov: Zainteresiranim rejcem, ki bodo vložili prošnjo, bodo dodeljene nagrade za dobro vzrejo bikcev. Pri dodelitvi višine nagrade se bodo u-poštevale značilnosti živine in bodo dane izključno za vzrejeno živino, ki izhaja iz vzre-jišč, ki so podvržena nadzorstvu mleka. Nagrade za dobro vzrejo odbranih telic: Za telice sivo-rjave pasme ali za telice, ki izhajajo iz iste pasme, namenjene vzreji (samo če pripadajo vzrejiščem, ki so podvržena nadzorstvu mleka). bo rejec lahko prejel, ko bo teli ca dovršila tretji mesec starosti do 15.000 lir nagrade. V ta namen bo moral vložiti prošnjo . Nagrade za dobro vzdrzeva-' nje brejih junic: Z namenom, da se poveča ir. izboljša vzreja brejih junic bo dodeljena nagrada v najvišjem znesku 30.000 lir. V ta namen mora rejec vložiti prošnjo in ji priložiti skočni list, iz katerega je razvidno, da je junica najmanj štiri mesece breja. Zainteresirani rejci bodo lahko prosili za odmero nagrade samo za junice sivo-rjave pasme in tiste, ki iz nje izvirajo in če pripadajo hlevom, ki i-majo mleko pod nadzorstvom. Prispevek 35% nakupne cene za nakup racionalne živinorejske opreme: Da bi se čimbolj razširila raba racionalne živinorejske opreme, bo pokrajinsko kmetijsko r.adzorni- štvo nudilo, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota, prispevek v naj-,višjem znesku 35% nakupne cene. za naslednjo opremo: molzni stroji, puhalniki, sušilnice za senike (so koristne, ker z njo skrajšamo dobo sušenja in zmanjšamo izgubo krmne hranilne vrednosti). II. PRAŠIČEREJA Kmetovalci, ki nameravajo izboljšati ali zidati male kmečke svinjake, morajo vložiti v roku do 30. decembra prošnjo. Po izvršenem delu bo posebna komisija pregledala izvršeno delo in odkazala do največ 40 od sto prispevka. III. KOKOŠEREJA Kmetovalci, kokošerejci, ki nameravajo nabaviti primerno opremo (krmilnike napajalnike, valilna gnezda itd.), morajo predložiti kmetijskemu nadzorništvu prošnjo, ki bo po odobritvi nabavljene o-preme odmerilo prispevek v najvišjem znesku 30% vrednosti, navedene v računu. TV. KUNČEREJA Kmetovalcem, ki bodo dostavili prošnjo za nakup racionalnih kunčnic, bo dan prispevek v najvišjem znesku 30 odstotkov vrednosti naznačene v računu V. ČEBELOREJA Zainteresiranim, ki bodo vložili prošnjo, bo dan prispevek v najvišjem znesku 35% nakupne cene za nakup racionalnih panjev Žnideršič. Ravnotako bo dan prispevek za nakup čebelarskega orodja (trčalnic okvirjev, satnic, ka-dilr.ikov, strugal itd.). Obveščamo kmetovalce, da je treba oddati prošnje za prejem nagrade ali prispevka pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu — urad za živinorejo v Trstu. Ulica Ghega 6/1, ob delavnikih (razen sobote) od 8.30 do 12.30 ure. KORISTNI NASVETI ŽIVINOREJCEM Za dobro rejo krav iii telet Reja goveje živine postaja iz leta v leto vse bolj osnovna gospodarska panoga. V neposredni biižini Trsta in drugih večjih središč pa se ta reja usmerja v proizvodnjo mleka Italija polaga veliko važnost kvantitavnemu in kvalitativnemu izboljšanju živinoreje. To je razvidno iz vsakoletnih živinorejskih razstav pasemske živine, publikacij o tej tematiki, nagradah, ki jih oblasti razpisujejo za razvoj živinoreje itd. Z druge strani vemo, da je področje našega Krasa že znano po svoji tradiciji in izrednih u-spehih, ki so jih dosegli Kraševci pri izboljšanju sivo-rja-ve plemenske živine V naši prilogi je bilo že in bo še govora o izboljšanju travnikov in kvalitete krme, ker je znan star pregovor, da se «krava pri gobcu molze«. Istočasno bomo objav- • Iz Holandske je dospela pošiljka semenske čebulice. Kupite jo pravočasno po ugodni ceni pri Kmetijski zadrugi v Trstu — Ul. Foscolo 1 in njenih podružnicah v Ul. Flavia ter v Miljah. liali članke o reji pasemske živine, krav molznic in telet. Da polagajo prav prehrani teličkov veliko važnost, je razvidno iz nagrad, ki so jih razpisali za tiste živinorejce, ki uporabljajo močnata krmila na osnovi mleka v prahu. Št. 43 tednika «L’informatore a-grario» je posvečena v celoti negi in reji krav molznic in telet. Marsikaj koristnega bo- mo povzeli „udi iz te strokovne revije.. VAŽNOST RODOVNIŠKE KNJIGE PRI NAKUPU ŽIVINE Vsak napreden živinorejec želi imeti v hlevu le čisto — pasemsko živino. Dejansko najboljše zagotovilo, da nam bo krava dala določene količine mleka, je potrdilo, ki ga dobimo ob nakupu živine, t.j. izvleček iz rodovniške knjige (Libro genealogico). Za izboljšanje pasme mora skrbeti kmetijsko nadzorništvo z rednim uvozom plemenskih bikov, krav in telic iz priznanih rodovniških vzrejnih središč. Torej v hlevu redimo le kvalitetno pasemsko živino, vse drugo staro, bolno in neplodno živino pa čim-prej izločimo. Pri nakupu novega naraščaja moramo paziti predvsem na čistost pasme, kar pomeni, da mora imeti živina, ki jo kupujemo, potrdilo o rodovniškem izvoru živine (certificato genealogico). To potrdilo je edini u-radni dokument, ki zagotovi kupcu poleg podatkov, od kod izhaja živina, tudi podatke o starših, mlečnosti itd. Ce le ima živinorejec materialne možnosti, naj si nabavi le živino, ki je vpisana v rodovniško knjigo (Libro Genea-logico Nazionale). Ko pa kupujemo živino na sejmih moramo paziti, da ima prodajalec vsaj živinozdravniško spričevalo od živali, ki jo prodaja. To potrdilo (Certificato sanitario) nam zagotavlja, da žival ni tuberkulozna, da nima Kužnega vnetja vimena (mastitis) in kužnega zvrženja (bruceloza). KAKO SPOZNAMO, DA JE KRAVA BREJA? Da je krava postala breja, spoznamo po naslednjih znakih: 1. Oplojena (breja) krava odbija bika in postane bolj mirna kot je po navadi. 2. Navadno se nekoliko zredi (podebeli). 3. Če jo poskušamo molzti (v primerih ko ne molze) izloča kakšno kapljico sluzaste snovi, ki je podobna medu. Ta pojav zasledimo navadno med 3. in 4. mesecem brejosti 4 Vime in sramnica nabrekneta. 5 Po 5. mesecu brejosti lahko občutimo premikanje zarodka, če rahlo pritisnemo s pestjo desno stran boko (lakotnice) živali. '6 Zelo zgodaj ugotovimo brejost krave z notranjim pregledom zadnjice Dr. J. Dve dobri sosedi in prijateljici Breskovi nasadi Že nekaj desetletij gojijo na Primorskem z velikim uspehom breskve. K razširjenju breskovih nasadov je dosti pripomogel velik izbor srednje ranih, ranih in poznih sort, ki določajo pri nas sorazmerno dolgo potrošnjo tega sadja. Breskve lahko gojimo pri nas marsikje, ker jim prija ugodno podnebje. Tudi v pogledu zemlje nismo na slabem. Zemlja ne sme biti pretežka, niti ne peščeno suha. Je pa breskev v pogledu prehrane in odpornosti proti raznim boleznim ena od najbolj občutljivih dreves. Ukrepi proti mrčesu v kurniku Kokošereja je postranska, vendar upoštevanja vredna gospodarska panoga. Danes se je že marsikateri Kmet. usmeril k bolj intenzivnemu perutninarstvu. V vsakem primeru je glavni pogoj smotrne kokošereje higiena in razkuževanje kurnikov in živali. Kokoši, posebno če pristopimo k intenzivni reji, so zelo podvržene boleznim in napadom raznega mrčesa Zato so preventivni — zdravstveni ukrepi velike važnosti Omenili bomo glavne sovražnike perutnine in ukrepe za njih zatiranje. Predvsem moramo omeniti razne parazite — zajedavce kot so n.pr. perutninska uš, grinje in dr. Zajedavci poleg neposredne škode, ki jo povzročajo s tem, da uničujejo življenjsko odpornost in rentabilnost živali, prenašajo še kali raznih nalezljivih bolezni. Navadno naši kokošerejci pripravijo v kurnikih peščene kopeli, t.j. zaboj z drob nim peskom, kateremu primešajo nekaj raznih preparatov v prahu za zatiranje mrčesa, kot je n.pr panta-kan, pepein, gesarol in dr Dober je celo pepel ali naf- Krave v Indiji cA Indija šteje približno 400 milijonov prebivalcev, vlada pa ima velike skrbi in težave zaradi lakote, obenem pa tudi zaradi porasta števila goveje živine. Na eni strani je veliko pomanjkanje hrane, tako da ljudje trpijo lakoto ir. celo umirajo od glada, na drugi strani pa imajo vedno več krav in ne vedo, kako bi se jih rešili. Kako to? To se zdi skoraj neverjetno če imajo toliko krav in telet, imajo lahko toliko več mleka in mesa. Zakaj torej lakota in obenem skrb, kako bi zmanjšali število goveje živine? Tako si mislimo mi, toda v Indiji mislijo drugače. V Indiji so krave svete, nedotakljive in vsega spoštovanja vredne. Tako uči njihova vera — hinduizem, ki prevladuje v Indiji. Nihče ne sme uporabljati goveje živine za delo na polju, za vprego itd. Gorje tistemu, ki bi kravo zaklal za prehrano. Krave so svete in svobodno krožijo ter se množijo in zanje mora skrbeti vlada. Tako so pred nekaj leti zgradili nekaj «domov> za stare in onemogle krave,* toda to ni zadostovalo. Problem svetih krav je vedno bolj pereč Kako preprečiti razmnoževanje? S skopljenjem? Nikakor Verniki bi se uprli Zaradi tega je pred kratkim ameriški strokovnjak Frank W Parker predlagal, naj bi s kontracepcijskimi sredstvi dosegli jalovost krav. Ko je bil v Indiji je v ta namen napravil tudi nekaj poskusov, ki so «dobro» uspeli, tako da ministrstvo za kmetijstvo zdaj resr.o proučuje možnost uporabe sredstev za kontracepcijo pri kravah, da bi postale vse jalove. talin, če m drugega Kokoši prav pridno brskajo v tem prahu in se znebijo mrčesa. Danes razpolagamo z novejšimi, bolj uspešnimi in živalim manj škodljivimi sredstvi. Eno od teh je «ATOXAN 5». Prašek «ATOXAN» potrosimo po stelji ali podu kur-nika To sredstvo uporabljamo, ko imamo opravka z vlažno steljo ali podom. V poletnem času, ko je stelja zelo suha (prašna) uporabljamo 1—1,5 odst raztopine vzamemo 1—1-5 kg tega preparata, s katerim poškropimo ne samo pod, ali steljo, temveč tudi vse druge predmete in stojala v kurniku. «POMEX» lahko uporabimo tudi za pripravo omenjene «peščene kopeli«. Proti boleznim perutnine ni lahko priporočiti specifična sredstva, ker je to zadeva živmozdravnika. Imamo pa na razpolago uspešna preventivna sredstva za zatiranje bakterij. V zadnjem času priporočajo za razkuževanje kurnikov (potem ko smo prostore dobro očistili) «PROTEC-TOR). Na vsakih 15 1 vode vzamemo 1/2 litra tega preparata. «PROTBCTOR» lahko uporabimo tudi za razkuževanje dihalnih organov perutnine, proti t.i. ((prehladu« perutnine (vnetje dihalnih organov). S to raztopino zameglimo kurmk skupno s perutnino z navadnim razpršilni-kom (Flitarca). «PROTEG TOR« vsebuje aromatske spojine, ki zelo dobro vplivajo na čiščenje sapnika in nosnic živali. Dr. J. Pomanjkanje hranilnih snovi v zemlji se odraža pri zunanjih spremembah, kot so listna barva, ki od zelene prehaja na rumenkasto, bledo zeleno, rdečkasto, zastoj v rasti, zvijanje listov, sušenje robov listja itd. Pomanjkanje dušika, fosforja in kalija se pozna po tem, da se listje slabo razvija in gubanči in pozneje suši Rdeče barvilo je tudi znak stradanja v prehrani. Vendar se vse te nevšečnosti dajo z lahkoto odstraniti s pravilnim in pravočasnim gnojenjem in racionalno obdelavo zemlje. Danes se mislim dotakniti dveh osnovnih vzrokov propadanja breskovih nasadov pri nas. Gre za kodravost in klo-rožo bolezni, ki nista redki posebno v Miljskih hribih na primer v velikem nasadu breskev na Debelem rtiču v Ankaranu. Breskova kodravost je dobro znana bolezen vsem našim sadjarjem, saj se morajo proti njej boriti vsako leto prav tako kot proti pero-nospori ali plesni (oidiju) trte. To bolezen povzroča glivica «Taphrina deformans«, ki napada drevje redno vsako leto, če ga ne škropimo pravočasno z gotovimi pripravki. Stari in usnešni sredstvi sta bordoška ali žvepleno-apnena brozga. Breskve moramo škropiti brž ko listje odpade in spomladi preden začne brsteti Poškronit.i moramo temeljito tako. da ne ostane suha nobena vejica, niti ne brst. Najbo- lj e Vinka sonce peče, v sode vino teče. Za klorozo ali bledico obolela drevesa ima listje zelo blede barve. Les ne dozori pr9-vočasno, nastavek in tudi P,ri' delek je reven. V kratkem času prične drevo hirati in končno se posuši. Imamo primer masovnega propadanja nasadov, ki so- podvrženi tej bolezni na primer na Debelem rtiču v Ankaranu. Osnovni vzrok kloroze je pomanjkanje aktivnega (drevesu dostopnega) železa v zemlji. To pa ne pomeni, da ni v zemlji železa, ampak da je v težko raztop-ljivi obliki. Prevelike količine apna vežejo železo v tako spojino, da ne pride v poštev v prehrani dreves. Apno v zem- Trije kralji so burjo pripeljali, jo v štorjah naložili v Štanjelu zvrnili lje je izvršiti prvo škropljenje konec oktobra, ali v začetku novembra; drugo škropljenje spomladi nekaj tednov prej, ko se prične brstje napenjati. Od novih sredstev, ki jih danes priporočajo za škropljenje proti raznim glivičnim boleznim in med temi tudi proti kodra-vosti, sta znani CRITAM in CRITAM 90. CRITAM vsebuje znani fungicid «svičeni dimetil ditio-carbammat«. Na 100 litrov vode vzamemo za zimsko škropljenje 300 g, za spomladansko pa 200 g tega sredstva Torej za pomanjkanje hranilnih snovi v zemlji in za razne bolezni in škodljivce imamo na razpolago uspešna sredstva, ki jih moramo v pravem času uporabljati. Manj znan pa je pojav druge bolezni — kloroze — na breskvah in tudi borba ni povsod tako lahka in uspešna. lji povzroča močno alkalič-nost, ki ne prija temu sadnemu drevju. Klorozo povzroča lahko tudi prevelika vlaga. V tem primeru je edini izhod izsušitev, ali drenaža terena. Težje se je boriti proti klorozi, ki jo povzroča klorotično (alkalno — z apnom prebogata tla) Edino zdravilo, ki ga uporabljajo z uspehom, ko gre za primere lahke alkaličnosti, je železna galica (železni sulfat). Zadostuje, da zalijemo breskov nasad z 10 odst. raztopi-no železne galice (na 100 litrov vode 10 kg železne galice). Na vsako drevo pride približno 10 litrov tega napoja. Lahko tudi potrosimo pod vsako drevo po 1 kg tega preparata. Vse to pa nič ne pomaga, ko imamo opravka s tlemi, ki vsebujejo nad 20 odst. apnenega karbonata. Kalcijev karbonat veže železo, ki je v zemlji v neraztopljivo spojino, od katere nima drevo nobene koristi. V zadnjih letih so pričeli uporabljati v borbi proti klorozi breskev tako imenovane «čela-te». To so posebne organske spojine, v katerih je aktivno železo obdano z organskimi snovmi, katere železo tudi v klorotičmh tleh obvarje. End od teh sredstev je «Sequesire-ne». Potrosimo ga po 200 g pod vsako drevo. Cena tega preparata je približno 2000 lir za kg. Uporaba tega sredstva je precej draga stvar in zato strokovnjaki iščejo nova sredstva. Zanimivo je dejstvo, da niso vse sorte breskev in celo posamezna drevesa enako podvržena klorozi in zato se tudi v tej smeri vršijo raziskovanja. Dr. Fran Juriševič Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.5, najnižja 3, ob 19. uri 6.4; zračni tlak 1007.9 pada, vlaga 65 odst., veter vzhodnik 3 km, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 12.4 stopinje. Tržnik dnevnik Danes, PETEK, 24. decembra Adam in Eva Sonce vzide ob 7.44 in zatone ob 16.25. Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 9.16 in zatone ob 17.39 Jutri, SOBOTA, 25 decembra Božič ,‘ VPRAŠANJA SVETOVALCEV NA ZADNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA Čez nekaj dni bodo začeli deliti pekom moko po znižani ceni Odgovori na štiri vprašanja svetovalca Seme (KPI) ■ Deželni odbor proučuje položaj športnih naprav v deželi Na zadnji seji deželnega sveta so pristojni odborniki odgovorili na lažna vprašanja svetovalcev. Svetovalec Šema (KPI) je vprašal odbornika za industrijo ln trgovino ali ve da je Federconsorzi po sklepu vlade, da ponovno dodeli Trstu pšenično moko po znižani (politični) ceni, odbila izročitev pšenice, tako da preti nevarnost, da ostane Trst brez moke za peko kruha. Odbornik odv. Marpillero se je v svojem odgovoru skliceval na njegov prejšnji odgovor o tem predmetu, ko je dejal, da ni minister Ferrari Aggradi izdal glede tega formalnega odloka, marveč da je 9. novembra poslal tržaški podružnici Federconsorzi brzojavko, v kateri jo je pooblastil, da dš. na razpolago pekom 180.000 stotov moke po znižani ceni 5.622 lir za stot namesto po 6.100 lir. Ker je šlo torej samo za brzojavko, je bilo tukajšnje ravnateljstvo v dvomu, kako naj se krije razlika med realno in politično ceno žita. Zato ni mogel konzorcij takoj izpolniti ministrovega navodila. Toda po raznih korakih oblasti bo stvar kmalu urejena ter bodo čez nekaj dni začeli deliti žito. Odbornik je dejal, da pa bo treba urediti zadevo dokonč-. no in da bodo zato sklicali sestanek raznih kategorij ter proučili vse ugodnosti ln nevšečnosti tudi v zvezi z odmevi v bližnjih pokrajinah. Šema Je postavil tudi vprašanje v zvezi s položajem ribičev, ki pozimi le malo zaslužijo, ker ni zaradi burje ali slabega vremena možen ribolov. Tudi na to vprašanje je odgovoril odbornik Marpillero. Rekel je, da odbor skrbno sledi položaju ribičev, ki ni važen le s proizvodne, marveč tudi socialne plati. Toda dežela ni pristojna za dajanje podpor na tem področju. Toda predsednik se je že septembra udeležil sestanka, na katerem so obravnavali vprašanje ribičev in razpravljali o možnosti ustanovitve zavarovalne blagajne za ribiče v deželnem obsegu. Ko bodo ustanovili to blagajno, tedaj bo lahko tudi dežela storila kaj v prid ribičem. Prof. Šema Je tudi vprašal, zakaj ni prišel v Trst minister za proračun Pieraccini, čeprav je svoj čas zagotovil, da pride. Odbornik Cocianni je odgovoril, da je sam minister izrazil željo, da bi se udeležil v Trstu umestitve posvetovalnega odbora za načrtovanje, ustanovljenega na podlagi deželnega zakona št. 17. Minister bi bil moral priti 29. novembra, ko je bil na obisku v Benetkah in bi se tu razgovarjal tudi o gospodarskem položaju ter o smotrih vsedržavnega načrtovanja. Ker pa Je imel minister le malo časa na razpolago in ni mogel zaradi slabega vremena dopotovatl v Trst z letalom, je moral odložiti svoj obisk. Toda minister je zagotovil deželnemu odboru, da bo v kratkem o-blskal Trst. Zato je odbor odložil umestitev omenjenega odbora. Končno je postavil prof. Šema tudi četrto vprašanje glede demonstracij dijakov v Vidmu v zvezi s furlansko zahtevo po ustanovitvi medicinske fakultete v Vidmu. Ob tej priložnosti Je policija tudi o-stro nastopila, pri čemer je moral iti neki dijak tudi na zdravniški pregled v bolnišnico, je dejal prof. Šema. Odgovoril mu Je odbornik Vlca-rio, ki je dejal, da je bila 4 decembra v Vidmu manifestacija, ki se je udeležilo kakih 500 dijakov klasičnega liceja «Jacopo Stellinl» ln nekaj dijakov drugih Sol, ki so zahtevali, da se v Vidmu ustanovi medicinska fakulteta. Pri prerivanju Je dijak Giorglo Milano padel na tla in se ranil v glavo. Z ne kim policijskim avtom so ga odpeljali na oddelek za hitro pomoč v bolnišnici, kjer so mu ugotovili na glavi podplutbo, ozdravljivo v 6 dneh. Iz preiskave je razvidno, da so se mu policaji približali, ko je že bil ranjen, ter da ni policija uporabljala sile. Dijak se je vrnil iz bolnišnice po 6 dneh, to je 10. decembra. Prof. Šema je dejal, da ni zadovoljen z odgovorom. Svetovalec Trauner (PLI) je o-menil pomanjkanje športnih naprav v deželi zlasti pa v Trstu, kjer ni športne palače. Pri tem je omenil, da je odbor že ob razpravi o proračunu za letos zagotovil, da bo pripravil poseben zakon o prispevkih za športne naprave. Socialdemokrat iz Vidma prof. Ber-toli pa je predložil glede istega vprašanja interpelacijo. Odgovoril jima je odbornik Cocianni, ki je dejal, da je treba najprej točno ugotoviti, kakšne so po vsej deželi potrebe na tem področju. Prav tako pa je treba tudi vedeti, kaj namerava napraviti država preko CONI. šele potem se bo lahko pripravil zakonski osnutek. Zato je odbor stopil v stik z raznimi organizacijami in ustanovami, da bi se seznanil s športnimi potrebami v deželi. Razen tega ni bilo v letošnjem proračunu postavke za šport, medtem ko je določenih za prihodnje leto 300 milijonov. Zato meni odbor da ni na tem torišču ničesar zamudil. Seja deželnega odbora Včeraj popoldne je bila seja de želnega odbora, ki ji je predsedo val dr. Berzanti. Na seji je od bornik odv. Comelh poročal o raznih kmetijskih vprašanjih. Zatem so odobrili vrsto upravnih sklepov. Novo vodstvo tržaške KPI Včeraj je bila skupna seja pokrajinskega komiteja KPI in pokrajinske kontrolne komisije. Najvišja organa krajevne organizacije komunistične partije sta ob tej priliki izvolila izvršni odbor.. Vsi prisotni so soglasno ponovno izvolili prof. Šemo za partijskega sekretarja. Vodstvo federacije pa sestavljajo naslednji člani: Vittorio Vi-dali, Paolo Šema, Arturo Calabria, Jole Burlo, Adolf VVilhelm, Mario Colli, Lino Crevatin, Laura Weiss, Claudio Tonel, Marija Bernetič, Jelka Gerbec, Vincenzo Campagna in Antonino Cuffaro, Polnopravna člana odbora sta tudi predsednik kontrolne komisije Franc Gombač in tajnik federacije komunistične mladine Suppancich. Na seji so odobrili tudi tri resolucije, ki zadevajo vojno v Vietnamu, protifašistično borbo v Španiji in na Portugalskem ter solidarnost z indonezijskimi komunisti. 11,11111.Milinimi..nuni...............................................imiiiii......................mm.....mm PO ZAKLJUČENEM PRVEM TRIMESEČJU Do 6. jan. bodo trajale božične in novoletne šolske počitnice Premirje v sindikalni aktivnosti slovenskih šolnikov - Božičnice na slovenskih šolah in v vrtcih Danes so se začele božične in novoletne počitnice, ki bodo trajale do 6 januarja. Pouk se bo ponovno začel v petek, 7. januarja. Učenci in dijaki bodo imeli nekoliko daljše počitnice, ker je šolski skrbnik odobril še tri dni, sicer bi se pouk moral nadaljeva ti že v ponedeljek, 3. januarja; v četrtek, 6. januarja pa bi bil spet prost dan. Skupno je torej 14 dni počitnic. Zaradi počitnic bo seveda nekakšno premirje v sindikalnem življenju. Solniki, ki so s svojo zadnjo stavko opozorili oblasti in javnost na nujnost rešitve problemov slovenske sole in šolnikov, pa pričakujejo, da bodo na pristojnem mestu tudi med počitnicami proučevali in proučili vso zadevo ter nekaj sklenili, sicei ni izključeno, da se bodo slovenski šolniki tako na Tržaškem kot na Goriškem spet oglasili. Kakor vsako leto, so .udi letos otroci na slovenskih srednjih in osnovnih šolah in v vrtcih praznovali začetek božičnin praznikov. Pripravili so namreč prireditve z recitacijami, deklamacijami in priložnostne pesmi. Tako so v sredo popoldne najmlajši otroškega vrtcu v Bazovici pokazali svojim staršem kaj so se naučili v tem času. Na osnovni šolj pri Sv Ivanu so otroci imeli prireditev. V glavni veži poslopja, ki je bila za to priložnost polna star šev in šolarjev, so se najprej predstavili najmlajši iz otroškega vrt ca, ki so prisrčno podali nekaj deklamacij. Nato so nastopili o-troci iz osnovne šole, ki so dobro zapeli in deklamirali več pesmi. Na koncu je neka učenka ljubko recitirala pesmico, ki jo je nalašč za to priložnost sestavil ravnatelj Ferdinand Ferluga. Med številnim občinstvom smo opazili tudi prof. Miheliča, nadzornika Boleta ter ravnatelja višjih, srednjih in o snovnih šol. Tudi v Nabrežini je včeraj dopoldne bilo zelo živahno. V telovadnici so se zbrali učenci iz tamkajšnje srednje šole, katerim so se pridružili učenci iz dodeljenih razredov v Sv. Križu. Po krajšem sporedu, ki je obsegal pesmice, recitacije in posrečeno enodejanko, so otroke pogostili s'primerno malico, nakar so se učenci veselo razšli Na enotni srednji šoli pri Sv. Jakobu so učenke 3. b razreda priredile ob zaključku trimesečja pod vodstvom profesorice tehnične vzgoje Ivanke Skrinjarjeve zakusko profesorskemu zboru. Učenke so okusno pripravile vse potrebno za zakusko, primerno o-premile omizje ter same spretno postregle prijetno presenečenim profesorjem. Javni lokali odprli vso noč Tržaška kvestura obvešča vse lastnike javnih lokalov in gostiln v mestu in okolici, da ob priliki božičnih in novoletnih praznikov, lahko podaljšajo urnik preko noči. Dovoljenje se nanaša na noči od 24. do 25. decembra, od 25. do 26. decembra ter od 31. decembra 1965 do 1. januarja 1966 in od 1. do 2. januarja. IIUDA NESREČA V MIRAMARSKEM DREVOREDU Pri prehitevanju stoječega tramvaja avtomobilist podrl in ranil žensko Ponesrečenko, ki je trenutek prej izstopila iz tramvaja, so sprejeli v bolnišnici s pridržano prognozo V Miramarskem drevoredu se Je i čelu, desni roki, levi nogi ter sinoči okrog 18. ure pripetila huda I časno izgubila spomin. Prihiteli prometne nesreča, katere žrtev je ’ " 22-letna gospodinja Rina postala ___ „ . Ladovaz iz Ul. G. Leopardi 1. Ob omenjeni uri se je v Miramarskem drevoredu v bližini stavbe štev. 21 ustavil tramvaj proge štev. 8, ki je vozil proti Rojanu. Odprla so se vrata in Ladovazova je nič hudega sluteč izstopila. Prav v trenutku, ko se je ženska znašla na pol poti med tramvajem in pločnikom, Je v isti smeri, kot tramvaj, z avtom «giulietta» UD 57922 privozil 44-letni Claudio Menegal-do Iz Palazzola dello Stella, okraj Piancara 56. Menegaldo se ni ustavil za tramvajem in je nadaljeval vožnjo, ne da bi počakal, da izstopijo potniki. Trčenje je bilo neizbežno in nesrečno Ladavazovo je sunek vrgel nekaj metrov naprej, kjer je nezavestna obležala. Pri nesreči še je ranila in hudo pobila po zatilju, bolničarji RK ln ponesrečenko nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so Jo nujno in s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek. Na kraju hude prometne nesreče so potrebne formalnosti pravili agenti cestne policije. Lep uspeh FIOM-CGIL Včeraj so bile v kovinarskem podjetju Machne volitve notranje komisije. FIOM-CGIL je prejela glasove vseh delavcev, ker druga sindikalna organizacija sploh ni kandidirala med delavci, pač pa med uradniki. Zato sta bila izvoljena v notranjo komisijo dva predstavnika delavcev FIOM-CG IL, enega predstavnika uradnikov pa je dobil sindikat kovinarjev Delavske zbornice Slovensko gledališče v Trstu Jubilejna sezona 1965-66 V KULTURNEM DOMU V TRSTU .1. Robert — J. Duvivier — H. Jeanson ^Maric-Octobre^ Igra v dveh dejanjih Režija: BRANKO GOMBAČ Scena: DEMETRIJ CEJ Prevod: BRUNO HARTMAN Osebe: V naslovni vlogi ŠTEFKA DROLCEVA (kot gost) V soboto, 25. dec. ob 16. uri (OKOLIŠKI ABONMA) V nedeljo, 26 dec. ob 16. url (ABONMA NEDELJSKI POPOLDANSKI) V torek, 28. dec. ob 20. uri (ŠTUDENTSKI ABONMA) V sredo, 29. dec. ob 21. url (SINDIKALNI ABONMA) V četrtek, 30. dec. ob 21. uri (INVALIDSKI ABONMA) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Odhodi avtobusov za okoliški abonma SG v soboto, 25. t.m. Avtobus št. 1: Praprot ob 15, Mavhinje ob 15.05, Sesljan ob 15.10, Nabrežina ob 15.20. Avtobus št. 2: Zgonik ob 15, Repen ob 15.10, Col ob 15.15, Opčine ob 15.25, Avtobus št. 3: Sv. Križ ob 15.15, Prosek ob 15.20, Konto-vel ob 15.20. Prednost za sedež na avtobusih imajo abonenti. V kolikor bodo v avtobusih še razpoložljiva mesta se lahko pridružijo tudi drugi obiskovalci SG. Vsem svojim obiskovalcem in prijateljem želi vesele božične praznike in srečno Novo leto Slovansko gledališče v Trstu DIJAŠKA MATICA vošči vsem svojim prijateljem in dobrotnikom vesele praznike in srečno novo leto. Božična prireditev otrok otroškega vrtca in osnovne šole pri Sv. Ivanu Prosvetni m društvom, številnim prosvetnim delavcem, zvestemu občinstvu in vsem, ki pojijo in spremljajo slovensko kulturo v Italiji, želi prijetne praznike ter vso srečo in uspehov v novem letu SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA TRST GORICA ČEDAD Gledališča VERDI Danes se pri gledališki blagajni začenja prodaja vstopnic za prvo predstavo Straussove opere-operete aNetopir«, ki bo v sredo 29. dec. Opero do dirigiral Hans VValter Kaempfel, peli pa bodo Edda Vin-cenzi. VValter Artioli, Carto Franzi-ni, Alvinio Misciano, Renato Cesar!, Claudio Giombi, Guido Mazzini, Om-brette De Catlo, Enrico Dezan. Režija Vito Molinarh koreografije Gi-sa Gert, scene in kostumi Giorgio Veccia. Zborovodja Giorgio Kirsch-ner. Orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Prvi plesalci Ombretta De Carlo, Loredana Furno, Ciro Di Pardo in Adriano Vitale. Nazionale 15.30 «La grande corsa« Technicolor. Panavision 70 mm. To-ny Curtis, Jack Lemmon, Natalie VVood. Arcobaleno 16.00 ttPeter Pan» W alt Disneyeve risanke. Sledi «11 ca-vallo tatuato«. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIJIIIIIIIIMIIMIIIMIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMHIIIIIII Ulili IIMIIIIIIIIIIMIIIIMIIIIIIIMIIIimiMUlllimtllllllMIIIMIIIIHIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIllllllllllltlllllllllltn SEJA ODBORA TRCOVINSKE ZBORNICE Skupina tržaških operaterjev odpotuje januarja na Madžarsko Navezali bodo nove stike s trgovskimi krogi v Budimpešti - Poročila o delovanju raznih resorjev Tudi na trgovinski zbornici se te operaterjev obiskala Madžarsko ter dni vršijo zadnje letošnje seje. Sinoči se je sestalo osrednje vodstvo organizacije, ki bo pred novim letom imelo le še eno ali kvečjemu dve seji. Na srečanju, ki ga je vodil predsednik dr. Caidassi, so posamezni člani poročali o delovanju njih podrejenih resorjev v zadnjih! V dveh tednih. Tako je dr. Novelli' ma poročal o udeležbi trgovinske zbornice na »vsedržavnem kongresu o politiki dohodkov« (s temi besedami označujejo sodobm ekonomisti tisto gospodarsko politiko, ki vidi v določenem načinu porazdeljevanja ustvarjenih sredstev, osnovno gibalo za razvoj državnih in pokrajinskih ekonomij), ki je bil v Pavii 4. in 5. t. m. Na kongresu, ki ga je organizirala 'trgovinska zbornica iz Pavie, je nastopilo več kvalificiranih govornikov, ki so dali prireditvi visok znanstveni pečat. Dr. Novelli je nato poročal tudi o razpravi o novi vodni poti «lito-ranea veneta«, ki so jo imeli v Vidmu 17. decembra, ln katere so se udeležili tudi .podtajnik na ministrstvu za javna dela Romita ter predstavniki prizadetih deželnih odbor-ništev. Najvažnejši sklep te razprave, je povedal dr. Novelli, je ta, da je treba novo vodno pot najprej adaptirati za plovbo z ladjami do 600 ton, pozneje pa bo treba poskrbeti za njeno poglobitev tudi za plovila do 1.350 ton nosilnosti. Nova vodna pot, so ugotovili na videmskem sestanku, bo v znatni meri pripomogla k razvoju industrializacija v dolnjem delu Furlanije Odbornik dr. Vatta je poročal o sestanku zunanjetrgovinskega oddelka zbornice s predstavniki italijanskega združenja trgovinskih zbornic. Na sestanku so razpravljali predvsem o zakonskem osnutku, ki pooblašča vlado, da spremeni sedanji carinski pravilnik. Odbornik dr. Florit je poročal 6 novi pobudi, ki ima za cilj usta novitev posebnega središča za proučevanje 'edrske fizike v goriškt pokrajini, kjer naj bi mednarodna organizacija v prihodnjih letih zgra dila prot.osinhrotron. Odbornik jo povabil deželne organe, naj budno sledijo postopnemu uresničevanju te zamisli ter naj se na vseh potrebnih mestih zavzemajo za to, da bo ta naprava res zgrajena na področju dežele Furlanije Julijske krajine Na koncu Je predsednik dr. Caidassi napovedal, da bo Januarja skušala navezati nove stike s trgovinskimi krogi iz Budimpešte. Zadnja pol Bo/a Kranjca sredo smo pokopali nenado-umrlega Boža Kranjca, v starosti komai 42 let. Rodil se je v Pragi, maturiral je na gimnaziji; v Trstu ter se nato vpisal na ekonomsko fakulteto. Pod zavez niško upravo je ml upoštevan ravnatelj begunskega taborišča pri Sv. Soboti, saj je gladko obvladal več jezikov. Zadnje čase je bolehal m iskal zdravja tudi v zdravilišču. Omahnil je še tako mlad Zapušča ljubečo hčerko in Jeno ter hudo prizadete starše. SPOROČILO ACEGAT Mesini promet za božič in Novo leto Vodstvo avtofilotiamvajske službe Acegat sporoča, da se bo promet mestnih občinskih prevoznih sredstev v dneh 24. in 31. dec. — ‘kot v prejšnjih letih — zaključil prej, v dneh 25. dec. in 1 jan. pa začel kasneje kot običajno. Po zaključku normalnih voženj bosta začeli delovati izredni nočni progi «31» in «32» na naslednjih relacijah ■ PROGA «31»: Sv. Ivan, Trg Goldoni, 2avlje (pri Dacju), Naselje sv. Sergija, Trg Goldoni, Ul. Re-vohella, Trg Goldoni, Sv Ivan. PROGA «32»: Trg Goldoni, Čampo Marzio, Trg Goldoni, Barkov-ije, Trg Goldoni, Skedenj, Trg Goldoni. Presledki med enim in drugim vozilom bodo 15 minut do 2 ure in 30 minut do začetka normalne službe. Občinsko podjetje openskega tramvaja sporoča, da bosta na progi Trst-Opčine in obratno vozila dva izredna tramvaja danes ponoči in na Silvestrovo. Tramvaj z Opčin bo odhajal ob 0.30, iz Trsta pa ob 2. uri. ■■■'■......milili.........I.......................................................mn................nuni VČERAJ NA VIDEMSKI TRGOVINSKI ZBORNICI Umestitev organov ustanove za razvoj obrti v Furlaniji Predsednik Berzanti je poudaril važnost enotnega reševanja deželnih vprašanj Včeraj so na trgovinski zbornici v Vidmu umestili organe nove u-stanove za razvoj obrti v Furlaniji-Julijski krajini, ki jo je ustvarila dežela, da bi zaščitila in pospeševala obrt. Ceremonije se je Udeležil tudi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti. : Berzanti je dejal, da bo nova ustanova močno koristila obrti in s tem tudi splošnemu gospodarskemu razvoju. Deželno gospodarstvo se namreč ne more cepiti na popolnoma ločene predele, ker je treba hkrati pospeševati vse sestavi ne gospodarske dejavnosti. Pri tein je predsednik dejal, da Je dežela nastala, da bi pripomogla k zbolj. šanju življenjske ravni ter sploh Socialnega položaja prebivalstva. V tem prvem letu dejavnosti je de žela z zakoni položila temelje za bodoči napredek ter ustvarila infrastrukture in potrebne Instru- mente. da bo lahljo posegla z nji--mi na razne gospodarske sektorje prihodnjega leta skupina tržaških od kmetijstva do industrije, od tu rlzrna do obrti. V okvir teh pobud spada tudi nova ustanova, ki bo Imela svoj sedež v Vidmu, da bo laže delovala za vso deželo. Berzanti Je pripomnil, da bodo v Vidmu tudi drugi važni sedeži deželnih organov. Januarja bodo premestili v Videm odborništvo za kmetijstvo z vsemi uradi in službami, ki se tičejo tudi gozdarstva in gorskega gospodarstva. Prav tako bodo v Vidmu ustanovili deželne urade, ki bodo povezani z nadzorstvom nad delovanjem krajevnih ustanov. Pri tem je dr. Berzanti še enkrat ponovil, da je treba gledati na deželo kot celoto ter se ogibati vsakega zaplotništva. Za dr. Berzantljem Je spregovoril o pomenu nove ustanove njen predsednik Dl Natale, za njim pa še odbornik Giust, ki Je dejal, da bo dežela močno podpirala obrtno dejavnost ter je v proračunih za leti 1965 in 1966 nakazala 800 m lijonov lir. Excelsior 14.30 «Lady L« Eastmanco-lor. Sophia Loren, Paul Newman, David Niven. Fenice 14.30 »Agente 007 Thunder-ball (Operazione tuono)« Technico-lor. Sean Connery. Grailacielo 16,00 «Tutti insieme ap-passloriatamente« Todd AO. Barve De I..uxe, Juhe Andrevvs (Oscar 1965). Jutri ob 14.30. Alabarda 16.00 «Due marines e un generale« Technico-lor. Franco Fran-chi Oicclo lngrassia. Jutri ob 14.30, Filodrammattco 16.30 «James Tont o-perazione UNO« Technicolor. Lan-do Buzzanca. Jutri ob 14.30. Aurora 15.30 21.00 «lpcress». Jutri ob 14.00. Cristallo 16.00 «Casanova 70« Technicolor. Marcello Mastroianni, Pre povedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.00 «Uno straniero a Sa-cramento« Technicolor, Jutri ob 14.30. Čapitol 15.30 «Se non avessi pili te« Giannl Morandi. Laura Efrikian, Nino Taranto Jutri ob 13.30. lmpcro 16.30 20.30 «11 co-mpagno don Camillo«. Jutri ob 15.00. Vittorio Veneto 16.00 «Una moglie americana« Ugo Tognazzi. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 Revija «11 traviso del-le idee« Na platnu «Esame di gui-da» Alberto I-upo. Astra 16,30 «1 due sergent' del generale Custer«, Jutri ob 15.00. Astoria 16.30 «Erasmo |1 lentiggino-so» Technicolor. James Stevvart. Jutri ob 14.00. Abbazla 16.00 «Sandokan alla riscos-sa» Technicolor. Jutri ob 14.30. Ideale 16.30 «Due mafiosi rontro Goldginger« Technicolor, Franetu-Ingrassla. Jutri ob 14.00. Skedenj Danes zaprlo. Jutri ob 14.00 «11 cantante del Luna Park« Technicolor. Elvis Presley. V nedello ob 14.00 «Uno sparo ne! buio» Technicolor. Peter Sellers, Elke Sommer Urnik trgovin ob bližnjih praznikih Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča, da bo veljal v trgovinah za praznike naslednji umik: Petek, 24. decembra: Vse trgovine lahko podaljšajo delovni urnik do 21. ure, tiste s prehrambenimi izdelki, lahko odprejo popoldne uro prej. Sobota, 25. decembra: Vse trgovine so zaprte, razen cvetličarn od 8. do 13. ure in slašči. čam od 8. do 21.30 ure. Nedelja, 26. decembra: Vse trgovine bodo zaprte, razen pekam, ki bodo odprte od 7.30 do 12.ure, mlekarn od 7. do 12. ure, cvetličarn od 8 do 13. ure, slaščičarn od 8. do 21.30 ure. Petek, 31. decembra: Vse trgovine lahko podaljšajo delovni urnik do 21. ure. SPDT sporoča udeležencem zlmo-vanja na Li\ku, da Je odhod v nedeljo 26 tm. ob 7.30 na začetku Ul. F. Severo. V avtobusu Je na razpolago še neka| prostih mest (pribi 13). Kdor bi želel na enodnevnt Izlet na Livek, i aj se čimprej vpiše v Tržaški knjigarni; zaključek vpisovanja danes, 24 tm. SPDT priredi ob priliki smučarskih tekem na Livku dne 2. Januarja 1966. izlet na Livek Vpisovanje v Tržaški knjigarni do vključno 29 tm PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE* priredi dne 31. t.m. nb 21. uri v dvorani na stadionu I. maj Strada (li Guardiella 7 tradicionalno SILVESTROVANJE IGRAL BO PRVOVRSTNI ORKESTER Rezervacija miz na sedežu društva 26. t. m. od II. do 12 ure in naslednje dni vsak večer od 20.30 do 21.30 ure. Silvestrovanje na Opčinah Partizanska zveza na Opčinah priredi 31. t. m. silvestrovanje v Prosvetnem domu. Vstop z vabilom igrala bo godba «Iskra» iz Sežane. Mali oglasi ZLATE predmete, ure. prodaja tudi proti vrednosti starega srebrnega denarja pri komisionarlu DARVVIL. Trst. Piazza S Giovaum 1 VESPE, LAMBRETE. vse potrebščine in nadomestne dele za vse vrste motornih koles po zmernih cenah dobite pri A.M.A R., Trst. Ul. del Bo-sco št. 6 — tel. 41946. STROJA za obdelavo lesa- komblntr-ko in cirkulamo žago po Izredno u-godni ceni prodaja Cevilacqua, Via della Tesa 12 tel. 93071 Hotel - restavracija RIO L INO PROSEK (železniška postaja štev. 5) tel. 225101 PRIPRAVLJA VELIKO SILVESTRSKO POJEDINO PRIPOROČA SE ZA PRAVOČASNO REZERVACIJO 'KIKNJICARNI ..fifvV* KjtRIMATE NA IIBIRO LlPljSlOVENSKC KNJIGI JUGOSL a MARKET SEŽANA BAZOVIŠKA ULICA BOGATA ZALOGA IN IZBIRA NON STOP 7.30 - 10.30 OB NEDELJAH 7.30 - 11 živila, delikatese, sveže meso, perutnina, divjačina, kruh, mleko in mlečni izdelki, sadje, zelenjava, pijače, gospodinjske in osebne potrebščine, pripomočki in aparati, šolske potrebščine, steklenina, porcelan, keramika, perilo, pletenine in konfekcija, izdelki domače obrti, darila in spominki BIFE: express kava, pijače, topla in hladna Jedila 10% POPUST NA BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE PRI PLAČILU S TUJO VALUTO MENJALNICA Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. decembra se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa Je 13 oseb. UMRLI SO: 63-1 e t n i Raoul Lana, 83-letni Eduardo Merlak, 73-letni Giu. seppe Urzi, 76-letna Paolina Briscek, 39-letna Anna Pierina Bartoli por, Bruss, 81-letni Hugo August Mayer[ 65-letnl Giorgio Menini. 71-letni Pie-tro Antonelli, 70-letni Mario Mar-cuzzl, 76-letni Guido Solari, 78-letna Emma Cobez vd. Cernltz, 86-letni Lo-renzo Cecchini, 74-letna Lucia Depa-Se vd. Dolce DNEVNA SLUŽBA LEKARN (20. 12. — 26. 12 1 Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM Al Cammello, Dtevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstria 43: dr. Codermatz. Ul. Tor S, Ptero 2; dr. Gmeiner, Ul. Giulia 14, Plgzul Cignola, Korzo Italia 14- Prendini. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. Od 13. do 16. ure Crevato. Ul. Roma 15; 1NAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul, deldstria 43: dr, Codermatz. Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN Dr Gmeiner. Ul. Giulia 14; Pizzul-Cignola, Korzo Halla 14: Prendini. Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana 1. V MILANU so v prodaji pri: CASIROLI — Piaza Duomo 31 tel. 80.66.74 PRIMORSKI DNEVNIK DELO Politika Vjesnik Borba Tovariš Pavliha Darovi in ..prispevki ‘ V počastitev spomina dragega prijatelja Božota Kranjca, daruje Stanko Simonič 1000 lir za Dijaško Mati ro. V počastitev spomina pok sina Alberta, daru)e družina Antonič iz Ce-rovelj št. 26, 1200 lir za Diiaško Matico. Ob 10. obletnici smrti predragega in nepozabnega sina Samota Siško-viča darujejo neutolažljiva mama Bo. žena in družina Kodrič 50 000 lir za sekcijo KPI Sv. Ana 20.000 lir za Glasbeno Matico. 15.000 lir za Dijaško Matico in 15.000 lir za Športno združenje «Bor». V počastitev spomina predragega prijatelja Valentina Savl-Svaba da ruje družina Kodrič 2000 lit za Glas beno Matico Ob obletnici smrti pok. narodnega eksekutorja Josipa Žnidarčiča daru je sin Frldrik 5000 lir za Dijaško Matico. Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila, naša draga Justina Perencevic Pogreb bo danes, 24. t.m ob 15.45, iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v cerkev in pokopališče v Skednju. Nečak dr. JANKO GODINA z druino, MARIA in drugi so-' rodniki IT F Ul. Zonta 3. (H"06 t A b V A L ZA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob tragični izgubi našega dragega moža, sina, očeta in brata ALBERTA GRMA Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, vaščanom iz CerovelJ, Vižovelj in Sesljana, delavcem in g. Frandoliju, vsam darovalcem cvetja in vsem, ki so nam stali ob strani v tei bridki izgubi. Žalujoče družine GRUDEN, SATTA, PERIC in R1CGA Cerovlje, 24. decembra 1965 \ Naznanjamo žalostno vest, da je v glavni bolnišnici preminila naša teta ELIZABETA COHEN POR. BREŠAN UBALD, EMA in NEVA VRABEC Trst, 24. decembra 1965 24. decembra 1965 MEHANIČNA DELAVNICA S KAROSEKIJO Grg SPREJEMAMO VSAKA POPRAVILA AVTOMOBILOV IN KAROSERIJE — HITRA POSTREŽBA IN UGODNE CENE IC Padriče štev. 43 - Telefon 226-161 v\''^ KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja jutri, 25. t. m., z začetkom ob 16. uri barvni Cine-mascope film: La dea della citta perduta (Boginja izgubljenega mesta) Igrajo: URŠULA ANDRESS — PETER CUSHING — CHRI-STOPER LEE Pojutrišnjem, v nedeljo, 26. t. m. se predvaja z začetkom ob 16. uri barvni Cinemascope lilm: L 'ultima caccia (ZADNJI LOV) Igrajo: ROBERT TAYLOR — STEVVART GRANGER — DEBRA PAGET VOŠČI CENJENIM OBISKOVALCEM VESEL BOŽIC Kirn na tj mmik- predvaja jutri, 25. t. m., z začetkom ob 16. uri briljantni barvni film: VOHREI NON ESSERE RICCAa\v. % 1VJ (Ne bi hotela biti bogata) Kdo se bo poročil z lepo Sandro? Sprejemajo se stave Igrajo: SANDRA LEE — ROBERT GOULET — ANDY VVILLIAMS Pojutrišnjem, v nedeljo, 26. t. m., z začetkom ob 16. uri se predvaja pustolovski barvni film: SAVAGE SAM (Legendama zgodba z Divjega zapada) Igrajo: BRIAN KEITH — TOMMOY KIRK — MARTA KRISTEN — KEVIN COR-CORAN V ponedeljek, 27. t. m., z začetkom ob 18. uri se ponovi barvni pustolovski film: SAVAGE SAM VOSCI CENJENIM KLIENTOM VESELI BOŽIC KINO «1K1S» FBOSEK predvaja jutri, 25. t. m., z začetkom ob 16. uri barvni Cinemascope film: La signora ed i suoi mariti (GOSPA IN NJENI MOŽJE) (Zgodba o muhasti in lepi gospe) Igrajo: SHIRLEY McLAINE — PAUL NEWMAN — DEAN MARTIN — ROBERT MITCHUM — GENE KELLY DICK VAN DYKE Pojutrišnjem, v nedeljo, 26. t. m„ z začetkom ob 16. uri se predvaja vojni barvni Panavision film: Plsli 1.14 isumiii uMSMlNCOMNNT.,- LONE STEWART MICKEV *#iu r*u1 MIA MASSINI lun. tc.i ua KtNlbA AlllflA 0> MODOM™ 6* RFCiAv. ___ R Ar! CAMPBELL- GENE CORMAN• R0GE8 CORMAN TECHNICOUOR1- PANAVISION* (5 ZA SLAVO) Igrajo: RAF VALLONE — STEVVART GRANGER — MICKEY ROONEY ZELI CENJENIM OBISKOVALCEM VESEL BOŽIC Obiski pri odborniku za zdravstvo Nardiniju Deželni odbornik za zdravstvo in higieno dr. 'Nardini je včeraj sprejel predsednika deželnega odbora Rdečega križa dr. Haus-brandta. Med razgovorom sta obravnavala vprašanje ustanovitve službe nagle cestne pomoči. Zatem je odbornik sprejel dekana gospodarske in ■ trgovinske fakultete, s katerim sta razpravljala p vprašanjih prehrane. Končno je sprejel še občinskega odbornika za zdravstvo dr. Blasi-no, s katerim je proučil zdrav-stveno-higienski položaj v Trstu-, posebnim poudarkom na služba šolske medicine. Loterijsko žrebanje Zaradi božiča bo tokrat loterijsko žrebanje en dan prej, in sicer danes, 24. t.m. Namesto 1. januarja pa bodo izžrebali loterijo 3. januarja. Lepa prilika za izdatno ozimnico Prosvetno društvo Briški grič prireja na Štefanovo zabavno prireditev: tekmovanje v briškoli za bogate nagrade. Tekmovanje bo v kleti posestva baronice Tacco, ki bo za to priliko lepo ogrevana ter bo v njej deloval tudi dobro založen bi-fč. že lansko leto so v tem prostoru pripravili na Štefanovo uspelo tekmovanje v briškoli, na kateri je sodelovalo nad 60 parov ter bi jih bilo lahko blizu 90. Prva nagrada je bil hladilnik, druga in tretja gnjad. Letos hočejo števerjanci prekositi lansko prireditev tako po obsegu. kakor po vrednosti in privlačnosti dobitkov. 130 kg težki prašič bo marsikoga zamikal, da bo sedel za mizo ter vzel karte v roke. Kdo bi se branil kolin zastonj in tako dobrega blaga za ozimnico. Zatorej kar v Dvor, da preizkusite svojo srečo. PREDEN SO ŠLI NA POČITNICE Božičnica v osnovni šoli v Štever janu z obdarovanjem najpotrebnejših otrok Tudi po drugih slovenskih šolah so imeli podobne prireditve združene s kulturnim sporedom OBVESTILO KMEČKE ZVEZE Prošnje za gorivo za kmečke stroje Kmečka zveza obvešča vse svoje člane, lastnike traktorjev in podobnih kmetijskih strojev, da morajo prijaviti direkciji UMA v Gorici količino goriva, ki ga bodo potrebovali v prihodnjem letu. Prijava se napravi ob koncu tega leta in najkasneje do 31. marca prihodnjega leta. Posebne obrazce in prijave izpolnjuje Kmečka zveza v Gorici, Asco-kraje kot so Brda in Kras, da bi se s kmeti pogovorili o zgoraj omenjeni zadevi. V prostorih osnovne šole v šte-verjanu so imeli včeraj dopoldne ob 10. uri božičnico za učence vseh osnovnih šol na področju štever janske občine, ki so se jim pridru žili malčki iz otroškega vrtca. Ob tej priliki so med najpotrebnejše razdelili darilne zavoje; med drugim 13 parov čevljev, In 29 spodnjih majic. Vsem otrokom pa so podarili po en par nogavic dokolenk in seveda zavoj slaščic. Darila je preskrbela občinska podporna ustanova z nabiralno akcijo in drugimi prispevki. Prisotna sta bila tudi predsednik te ustanove g. Podveršič, pa zastopnik občinske uprave Adrijan Koršič ter drugi predstavniki krajevne oblasti. Otroci so ob tej priliki zapeli več pesmi in tudi deklamirali. Vsa prireditev je potekla v prijetnem vzdušju. Tudi po drugih šolah, v Sovod-njah, Doberdobu, Gorici in drugod, so včeraj priredili šolski patronati ali druge ustanove božičnico in ponekod obdarovali otroke zlasti najpotrebnejše, povsod pa so priredili Jcratek kulturni program, ki je bil namenjen staršem in prijateljem, ki so jih prišli pogledat. VESTI IZ TRŽIČA Tuj avtomobilist podrl skuterista Včeraj okrog 16. ure so sprejeli na zdravljenje v tržiško bolnišnico 68-letnega Antonia Liessija iz Tržiča, Ul. Petrarca 10. Liessija je podrl blizu bencinske črpalke v Ul. 4 novembre neki Inozemski avtomobilist ko se je peljal s skuterjem proti središču mesta. Liessi je dobil pri padcu pretres možganov ter večjo rano nad desnim očesom. Pridržali so ga za dvajset dni na zdravljenju. Čeprav ga je avto podrl od zadaj, pa si je Liessi zapomnil njegovo številko, ki bo karabinjerjem olajšala iskanje krivca, ki sc po nesreči ni u-stavil, da bi pomagal ponesrečencu. S svojim mopedom se je zaletel i rrfiVn? KDOR SE PRVIČ NAROČI NA »....PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1966 9 prihrani 3.300 lir 0 podari družini lepo darilo 0 prejemal bo zastonj list ves mesec december 9 prejme v dar se lepo slovensko knjigo Telefonirajte na štev. 37-338 £ ali pa izročite vaš naslov raznašalru £ PRIMORSKI DNEVNIK Ul. sv. Frančiška 20 KINO V KRIŽU PREDVAJA JUTRI v soboto, 25. t. m. ob 15. uri barvni film BIONDE ROSSE BRUNE (Plavolaske, rdečelaske, rjavolaske) V glavni vlogi nastopa slavni pevec ELVIS PRESLEY ki ga obkroža skupina ljubkih deklet, med temi igralka JOAN O’ BRIEN. —»«— PESTI - POLJUBI - POPEVKE v drugi motocikel 19-letni Adriano Previato Iz Gorice, Ul. Mameli 6. Previato se je s svojim vozilom vračal Iz Trsta in do trčenja je prišlo pri Miramarskem gradu. Nadaljeval je ‘potem pot proti Tržiču ln ker je bil pri trčenju ranjen, se je zatekel po pomoč v tamkajšnjo bolnišnico. Nudili so mu prvo pomoč za rano na čelu in levem licu. Okreval bo v osmih dneh. Sinoči ob 17.30 je umrl v tržiški bolnišnici 62-letni Giuseppe Cada-muro iz Tržiča, ki je 14. t.m. padel v pristanišču s tovornjaka ter se pri tem precej močno poškodoval na glavi. Takrat so ga sprejeli na zdravljenje s prognozo 20 dni. Preurejen oddelek za polne lisic Goriški kvestor dr. Guida je včeraj opoldne povabil predstavnike tiska, da so si ogledali preurejene urade za izdajo prepustnic in potnih listov na kvesturi. Sedaj imajo ti uradi poseben vhod iz Ul. Santillario pri Stojnici ter so urejeni bolj funkcionalno. Ob tej priliki so si predstavniki tiska s kvestorjem izmenjali božične čestitke. Iz goriške bolnišnice Včeraj zjutraj ob 8.45 so sprejeli za deset dni na zdravljenje v gorlško civilno bolnišnico 18-letne-ga kovinarskega vajenca Borisa Tronkarja Iz Gradiškute št. 14. Ko je bil na delu v mehanični delavnici Vuk pri pevmskem mostu, se je malo prej udaril z nekim železom in si pri tem zlomil nekaj reber ter se tudi ranil na desni roki. Okrog 18. ure pa so nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v sedmih dneh Rudolfu Visintinu iz Sovodenj, Ul. ex Impero 105, ki se je na delu v tekstilni tovarni v So-vodnjah malo prej oparil z vrelo vodo, katero si je po nesreči polil po levi roki in ramenu. Urnik trgovin in lokalov za božične praznike praznike bo veljal na Goriškem nasled- Za božične za trgovine nji urnik: Danes, 24 decembra: vse trgovine ostanejo lahko odprte d. 20. ure. Peki bodo napekli kruh ’r. ga razdelili tudi za naslednji dan; isto velja tudi za mlekarne. Sobota 25. decembra: vse trgovine bodo ves dan zaprte Nedelja 26. decembra: trgovine bodo ves dan zaprte, z izjemo pekam in mlekarn, ki bodo odp.te v dopoldanskih urah, ter cvetličarn, ki bodo odprte od 8 do 13. ure. Lastniki javnih lokalov, k- bi radi podaljšali urnik za božične in novoletne praznike ter za sv. tri kralje, morajo napraviti prošnjo na kvesturo ra kolkovanem papirju za 400 lir m priložiti prazen kolkpvan papir za 400 lir. V podeželskih občinah lahko predložijo tako prošnjo na komisariatih ali pri karabinjerjih Podaljšanje urnika se lahko raztegne največ do 4. ure zjutraj ter velja za naslednje dneve: 24., 25., 26. in 31. decembra ter L, 5. in 6- januarja. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna D’UDINE v Ul. Rabatta št. 18, tel. 21-24. V SREDO JE BIL ZAČETEK Večerni tečaj slovenščine za obmejne organe v Gorici Tudi v italijanskih osnovnih šolah bodo uvedli neobvezen pouk slovenščine Na pobudo pokrajinske turistične ter bodo potem imeli ustanove za Goriško so v sredo zvečer ob 20. uri otvorili v prostorih italijanske osnovne šole v Ul. Capuccini večerni tečaj za slovenščino in nemščino. K tema tečajema, ki je namenjen obmejnim organom v Gorici, se je priglasilo 47 karabinjerjev, finančnih stražnikov in policistov, ki imajo . opravka na obmejnih prehodih in torej še prav posebno potrebujejo znanje teh dveh jezikov. Za slovenščino se je vpisalo 15 in za nemščino 32 učencev. Slovenščino bo poučeval prof. Štefan Bukovec, ki že poučuje na slovenski srednji šoli v Gorici, nemščino pa gdč. Edda Po-lesi Ob prisotnosti predstavnikov o-blasti, med katerimi so bili did. ravnatelj Sambo, predstavniki karabinjerjev, finančnih stražnikov in policije, je tečaj otvoril predsednik EPT g. Peternel, ki je pozdravil vse prisotne in poudaril važnost znanja jezika tistih sosedov, na katere mejimo, kar bo nedvomno prispevalo k nadaljnjemu razvoju turizma, saj bo vsak tuji turist prijetno presenečen, če ga bodo že mejni organi lahko pozdravili ln mu dali potrebne informacije v njegovem jeziku. Gojencem je želel obilo uspeha pri pouku. Spregovoril je tudi poveljnik go-riških karabinjerjev major Berlan da, ki je priporočal naj se pridno učijo teh dveh jezikov, da bomo tudi na tem področju tekmovali z drugimi narodi, ki se hitreje in lažje učijo tujih jezikov kot pa Italijani. Didaktični ravnatelj Sambo pa je zagotovil vso podporo šolske oblasti, ki je dala na razpolago šolske prostore. Prvo pravo lekcijo bodo imeli za slovenščino dne 6. januarja zvečer po dve uri tedensko tja do prihodnjega maja. Z nemščino bodo začeli 11. januarja ter bodo imeli po štiri ure tedensko. Kot znano je tudi občinski svet v Gorici odobril dodatno podpor« osnovnim šolam v Gorici, kjer bodo v višjih razredih poleg drugih jezikov uvedli tudi pouk slovenščine. Seveda to ni bilo pogodu desnici v svetu, kjer je zlasti protestiral odv. Pedroni, ki še vedno vneto zagovarja rasistična načela prejšnjega režima. V svojem besu je šel tako daleč, da so proti njemu nastopili drugi svetovalci in ga osmešili. Avtomobilist podrl mopedista v Ronkah Včeraj popoldne je neki avtomobilist podrl v Ul. Verdi v Ronkah 31-letnega Alfreda Fontana iz Ronk, Ul. S. Lorenzo 60. V tržiški bolnišnici so mu ugotovili pretres možganov, rano na čelu In druge poškodbe. Pridržali so ga za 15 dni na zdravljenju. iiiiiimiiii.....Hlinil..m.i.III.1MIIMI.I.Ulili.n.i.mn nuni.mulim.minil.. Božičnica v slovenskih otroških vrtcih V nedeljo, 26; t. m. ob 15. uri Metro Goldwyn Mayer film v Eastmancolor LA RIVOLTA DEISETTE (UPOR SEDMIH) Je to veličastna predstava, ki je ne smete zamuditi. Videli boste zanimive doživljaje iz krvavih vojn med starogrškima mestoma šparto in Atenami. V gruči mišičastih orjakov in izzivalnih deklet nastopa v glavni vlogi TONY RUSSEL • PRVIČ S ŠIROKIM PLATNOM ZA CINEMASCOPE • POPOLNOMA PRENOVLJEN — ZATO LEPŠI IN MODERNEJŠI • NOVA UPRAVA — JAMSTVO SOLIDNEJŠE POSTREŽBE • ŠIROKA IZBIRA FILMOV ZA VSE OKUSE • PREDSTAVE OB SREDAH, SOBOTAH IN NEDELJAH VOSCI CENJENIM OBISKOVALCEM VESE L BOŽIC Včeraj dopoldne sta bili otroški božičnici v slovenskih otroških vrtcih v Gorici: ob 10. uri v Ul. Croce, ob 11. uri pa v Ul. Randaccio. Na obeh prireditvah so sodelovali vsi otroci, prišle pa so tudi številne matere. V obeh vrtcih sta otroški vrtnarici g. Lorefice in Leban zelo okusno opremili učilnico. Namestili ?ta božični drevesci ter pripravili jaslice. Sledil je lep program med katerim so otroci peli in deklamirali. Prireditvam je prisostvoval odv. Avgust Sfiligoj, občinski odbornik, ki je zastopal župana in občinsko upravo. Zahvalil se je za božična In novoletna voščila, ki so mu jih izrazili otroci, želel njim kakor tudi staršem vse najboljše za bližnje praznike ter naglasil pomen slovenskih vrtcev, ki naj se čimbolj krepijo v korist naše manjšine. Vsem otrokom je nato razdelil čodolade. (pil . n „ um,llllllllllll.illiiuii,,,,,,, 40-letniki iz Štandreža Ana Kuzmin iz Sovodenj, ki so jo te dni pokopali. Bila je zavedna slovenska žena, dobra gospodinja in mati «Briški grič» . Števerjan prirddi v nedeljo, 26. decembra ob 14.30 v gostilni Dvor . tekmovanje v briškoli Prva nagrada 130 kg težak prašič Druga nagrada 10 kg težka gnjat Sledi še več drugih nagrad BIFE’, PRISTNA VINA, DOMAČ KRUH in ČEVAPČIČI. PROSTOR BO OGREVAN Vabljeni ! Kino Gorica CORSO. 16.30 — 22.30: «Sette uoml-ni d’oro», R. Podesta in F. Le Roi. Italijanski film v barvah. Jutri in v nedeljo ob 15. uri zad. nja ob 22. uri. VERDI. 17.00 (zadnja ob 21. url); nPatto a tre», Frank Sinatra, Deborah Kerr; ameriški kinema-skoski film v barvah. MODERNISSIMO. Ob 16 - 20.25 — V nedeljo ob 13.45 in 22.30 zadnja «Made in Italy,>, Alberto Sordi, Catherine Spaak, Walter Chiari, italijanski barvni film; mladini pod 14. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17 — (jutri in v nedeljo ob 15) «Thrilling», ■ A. Sordi, W. Chiari in N. Manfredi. Italijanski čmobeli film. CENTRALE. 17.00 — zadnja 20.30: «Agente SO 3 — Operazione Atlantide«, J. Ericson ln C. Rock. Barvni kinemaskopski film. V nedeljo ob 15. uri «Per un pugno di diamanti«, B. Bricein, A. Dal Gen. Kinemaskope v barvah. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo dnevno temperaturo 6,4 sto pinje nad ničlo in 4,2 stopinje pot ničlo ob 6.30. Povprečna vlaga 81 od sto. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so ds rovali v počastitev spomina pot ing. Rodolfa Canzianija, žena Ne! da 10.000 lir in Mina Bisica te Maria Kuhn 10.000 lir. Možje iz štandreža, ki so se rodili 1925 leta, so se prejšnji večer zbrali v gostilni «Pri Pavli«, da bi se spomnili obletnice svojega rojstva in tudi tistih, ki je niso dočakali. Najprej so odšli na domače pokopališče, kjer so pokopani trije sovaščani, rojeni v tem letu, ki so padli pri partizanih, in eden, ki je umrl po vojni doma. V njihov spomin so položili na pokopališče lep venec. Potem so se odpeljali v Subido, kjer so imeli | skupno kosilo. Na sliki so vsi ra- , zaposlitve. Vsem želi naše uredni-zen enega, ki je bil odsoten zaradi I štvo še dosti zdravih in veselih let A. ORZAN GORICA, Ul. Carducci 41 — tel. 3179 VELIKA IZBIRA BOŽIČNIH PAKETOV OD 980,— LIR DALJE — IZKORISTITE PRILIKO Pralni prašek v zavojih po 5 kg DASH — DIXAN — AVA — MATIC — SKIP Cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem vošči prijetno novo leto 1966 ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvoval in nam stali ob strani ob izgub, naše predrage žene in mame ANE KUZMIN roj. DEVETAK se prisrčno zahvaljujemo. Posebna zahvala t, g. župniku, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so Jc spremili na njeni zadnji poti. Mož Dominik, sin in hčere V Sovodnjah, 24.12.1965, liimapMMMpHLi' isi ji rjjl mmmmK *!*~7*^* S 6. rednega občnega zbora športnega združenja Bor Letos ustanovljen tudi kušarkarski odsek Ulovi sedež na stadionu «Prvi maj» Zaradi zanimivih podatkov objavljamo danes poročilo, ki ga je tajnik Bora podal na ponedeljskem 6. rednem občnem zboru športnega združenja. Ko se ob zaključku leta oziramo --------------- nazaj in pregledujemo naše delo vidimo, da se počasi a vztrajno delovanje našega združenja širi in si pridobiva vedno večji krog aktivnih športnikov in seveda tudi simpatizerjev. Z njimi se veča tudi število panog, v katerih se udejstvujejo naši športniki. Poleg že standardnih panog —- odbojka, atletika in namizni tenis — je bila letos ustanovljena tudi košarkarska sekcija, ki zdaj redno trenira in je že pokazala v nekaj tekmah svojo pripravljenost za redne agonistične nastope. Odbojka, ki je bila pravzaprav že od vsega začetka panoga, ki je zbirala v svojih vrstah največ mladine, je še vedno najbolj priljubljena športna zvrst med tržaškimi Slovenci, saj se lahko na primer dekleta Bora pohvalijo kar s tremi ekipami. Fantje so, kot znano, v lanski sezoni tekmovali v drugi italijanski ligi z drugimi devetimi ekipami iz Benečije, Lombardije, Emilije in Toskane. Z izkupičkom enajstin zmaganih tekem v osemnajstih dvobojih so v tej konkurenci zasedli častno četrto mesto. Pripomnimo naj še, da so na domačem igrišču klonili le pred dvema nasprotnikoma, ostali pa so morali iz Trsta brez točke, Ob koncu leta sta dve ekipi Bora sodelovali na tekmovanju za pokal tržaških gasilcev. Prva šester-ka je v konkurenci osmih ekip osvojila prvo mesto in s tem pokal, ekipa B pa šesto mesto. Poleg rednih tekem v okviru druge lige so se Borovi igralci večkrat spoprijeli na igrišču v prijateljskih tekmah z drugimi ekipami. Sem naj prištejemo predvsem Izolo ’in A'udax, v lanskem novembru pa tudi- s slovenskim prvoligašem Fužinarjem. kateremu so na tem stadionu klonili z rezultatom 3 proti i. Ista moška vrsta je sodelovala tudi v junijskem turnirju, ki ga je organiziralo ŠD Kras v Zgoniku skupno s šesterkami Izole, Doma iz Gorice in prireditelja. Naši igralci so zasedli drugo mesto za močnimi Izolčani. ženska ekipa pa je preizkusila svoje moči v drugi pokrajinski (deželni) ligi z ekipami iz Sacila, Vidma in Pordenona, kjer je zaigrala šest tekem ter dosegla prvo mesto brez poraza. To prvo mesto ji je služilo kot vstopnica za državni finale druge lige v Massi Carrari, kjer so Borpvke v močni ‘ konkurenci zasedle tretje mesto. Ravno tako kot fantje so tudi dekleta tekmovala izven meja. Odpotovala so namreč na štiri gostovanja v Poreč, Izolo in na Reko. Pravkar pa se še igra turnir za pokal Furlanije — Julijske krajine, kjer nastopajo kar tri ženske ekipe Bora. Zanimivo je dejstvo, da je Bor Edini, ki nastopa na tem turnirju s tremi ekipami, vendar je še bolj razveseljivo to, da predstavljajo tržaško pokrajino same slovenske ekipe Brega in Bora. Kraljica športov — atletika je povsod nekako v ozadju ne po važnosti, pač pa zaradi tega, ker ne privlači na prizorišče tekem take množice gledalcev kot n. pr. odbojka ali druge igre. Ravno atletom pa ne moremo reči, da so stali križem rok. Nastopili so kar na 33 mitingih od Trsta, Gorice, Vidma pa do Bologne in še v Novi Gorici ln Celju. Za vse- te nastope so prepotovali skupno 3500 km. če namislimo, da je tekmovalo 24 atletov, ki so v letošnjem letu popravili 23 društvenih rekordov, vidimo, da so fantje (dekleta se kot izgleda ne navdušujejo za ta plemeniti šport) marljivo trenirali. Zato je Iz njihovih vrst Izšel letos tudi ju-niorski prvak v krogli Radovan Fučka in deželni rekorder v teku na 80 m z zaprekami Iztok Furlan. Za namiznoteniško sekcijo je bilo letošnje leto najbolj uspešno, odkar ta sekcija obstaja. Po doigih letih vadbe in igranja se lahko Bor pohvali tudi z državnim prvakom. Ta naslov si je osvojil v tretji kategoriji na državnem prvenstvu v Vareseju Edi Košuta. Seveda pa ne smemo pozabiti na ostale, ki so tekmovali v številnih državnih in meddržavnih turnirjih v Vareseju, Genovi, Vigevanu, Bergamu, Bologni, kot tudi v Chiassu v Švici, ter v Ljubljani in Mariboru. Zdaj isti Igralci nastopajo v drugi italijanski namiznoteniški ligi. Kot sem že omenil, je bila letos ustanovljena tudi nova sekcija — košarkarska. Potrebo po ustanovitvi te sekcije je bilo že dolgo čutiti, vendar jo iz raznih, predvsem tehničnih razlogov, nismo mogli uresničiti. Letošnja izvedba tega načrta je pokazala, da so bila pričakovanja izpolnjena, saj že redno trenira 16 igralcev, ki so že pokazali svoje znanje javnosti. Na žalost pomanjkanje primernega prostora ne dopušča kvalitetnejših spopadov, ki si jih v bodoče želimo videti. Kot vsako leto je tudi letos v poletnih mesecih Bor organiziral odbojkarske tečaje v Rovinju, že tradicionalnega tečaja se 'e letos udeležilo deset atletov. Letošnji tečaj pa je bil posebne vrste: Boru je namreč uspelo povabiti trenerja bivšega evropskega prvaka Spar taka iz Brna Lazničko, ki se je ravno v tistem času mudil v Rovinju. Tako so se igralci vrnili z letošnjega tečaja z bogatim znanjem, ki ga s pridom uporabljajo v prvenstvenih tekmah. Poleg čistega športnega udejstvovanja je tudi letos Bor skrbel za družabno življenje svojih članov in prijateljev. V ta namen, kot tudi zato, da si pridobi potrebne fonde za tekmovanja in gostovanja, je organiziral tri plese, že običajni Borov pustni ples v dvorani na stadionu «Prvi maj», novost v lanskem letu — novoletni ples v mali dvorani Kulturnega doma — in Miklavžev ples na stadionu. Plesi so lepo uspeli v zabavo in veselje udeležencev in seveda tudi našega blagajnika. Za boljše spoznavanje med atleti samimi smo organizirali tudi dve interni čajanki ali bolje rečeno dva družabna večera. Pomisliti moramo namreč, da se atleti raznih sekcij ne srečujejo mnogo med seboj, ker imajo treninge in nastope vsak na svojem koncu ter večkrat vedo drug za drugega le iz časopisnih poročil. Po dolgih ietih gostovanja v tujih prostorih, si je letos Bor končno priboril prostor za svoj sedež v tej-stavbi. Majhen in skromen, vendar le društveni sedež pod isto streho s prostori za trening. Tudi to bo pripomoglo k večjemu zbližanju in sodelovanju atletov in odbora. Ker že govorimo o novostih, naj | tos vpeljano v spored tekmovanj omenim še eno, za katero smo morda še najbolj veseli: avto! SPZ nam je namreč odstopila «inultl-plo», ki jo sedaj Bor uporablja za prevoze svojih atletov na tekmovanja. S tem se precej zmanjšajo potni stroški za gostovanja (seveda le bližnja) predvsem pa naši tekmovalci niso več vezani na vozne rede in razpoložljive zveze železniških in avtobusnih prog. Kot zadnja večja športna prireditev v letošnjem letu je bil športni teden, rekorden tako v prijavah kot tudi v disciplinah. Prijavilo se je namreč 950 tekmovalcev iz 20 društev s Tržaškega in Goriškega, ki so se borili za zmago v 16 panogah ter tudi za številne pokale in nagrade, ki so jih dale na razpolago številne organizacije, u-stanove in občine. Prvič je bilo le- tudi plavanje, in sicer v občinskem bazenu. Na tem športnem tednu smo videli tudi mnogo novih moči, ki bi se jih dalo vključiti v aktivno športno udejstvovanje. Na koncu moram omeniti še veliko skupno akcijo slovenske mladine na Tržaškem: STEDO — spominski tek dvajsetletnice osvoboditve. Prvič so se vse politične skupine na Tržaškem in Goriškem združile v skupno akcijo. V organizaciji Bora so slovenski mladinci in mladinke v teku prenesli palico od Belopeških jezer do Bazovice, kjer je bila velika zaključna proslava ob spomeniku bazoviških žrtev. Pomisliti moramo, da so tedaj člani Bora še poleg svojih rednih obveznosti sodelovali polnoštevilno pri organizaciji in izvedbi te edinstvene akcije. HOKEJ 86 O Vedno bliže edin• stvenemu dogodku Spor J esenice - Zagreb zaradi tekme Avstrija-Jugoslavija Čehi resni kandidati za osvojitev naslova bodočih prvakov LJUBLJANA, 23. — Kljub trenutnemu zatišju na ledu je v zvezi s pripravami za svetovno hokejsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Ljubljani, zelo živahno — celo preživahno. Znano je, da bodo tekme A skupine dokončno le v Ljubljani. Je- seničani in Zagrebčani, ki prirejajo turnirja C in B skupine, pa se lahko še dogovorijo o prenosu kakšne tekme B skupine na Jesenice in obratno. In to je jabolka spora. Jeseničani bi želeli med svetovnim prvenstvom vsaj enkrat videti na delu jugoslovansko reprezentan-so, saj jo sestavljajo skoraj sami Jeseničani. Gledali bi jih najraje na tekmi proti Avstrijcem, ker tu- lllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllMlIlllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllIlIliilllill S PRVENSTEV IN TURNIRJEV V moški A in B ligi vse po predvidevanjih 28. t. m. na stadionu «Prvi maj» ženski troboj Bor - AGI - Poreč Ker je Bor že zaključil svoje nastope v tem prvem delu italijanskega prvenstva B lige so prišli tokrat bolj do izraza rezultati drugih ekip. Vsa srečanja so potekala po predvidevanjih in se tudi končala z istim rezultatom 3:1. V Milanu je gostovala šesterka gasilcev iz Mester in si priborila prvi set, čeprav z minimalno razliko. To pa je bila edina njena zasluga, nato je ekipa popolnoma odpovedala in gladko izgubila. Isto bi lahko rekli o drugem tržaškem drugoligašu GRDA, ki mu je uspelo osvojiti «že» drugi set v tem prvenstvu, ki je zanj porazno in v splošni lestvici daleč zaostaja za ostalimi ekipami. Čelana si je v nedeljo priborila prvo zmago na tujih tleh. Gostovala je v Padovi in odpravila tamkajšnje gasilce. Ti so se nasprotniku uspešno upirali le v drugem setu, ki so ga tudi osvojili. Izidi šestega kola: *CSI — Codognato (15:17, 15:4. 15:7, 15:7) Čelana — *Fagnin (15:8, 9:15, 15:11, 15:9) •Gobbi — CRDA 3:1 •Bor — Zavattaro 3:0 (Odigrana 7. dec. in priznana 3:1 3:1 iiiimiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GORIŠKI NOGOMET Sovodnje igra v Ločniku Juventina pa v Romansu V nedeljo bodo nogometaši iz Sovodenj nastopili v Ločniku proti tamkajšnji ekipi. Ker je ta le nekoliko nižje na lestvici od go stov, se bo potrudila, da bi si pridobila obe točki in tako zasedla drugo mesto na lestvici. V takem primeru bi tudi Sovodnje moralo prepustiti prvo mesto ekipi iz Slov-renca. Prav zaradi tega se bodo morali Sovodenjci resno pripraviti na to tekmo ter dobro zaigrati, kakor prejšnjo nedeljo v šlovrencu, da si pridobijo vsaj točko in če se bo dalo tudi obe. Tako se bodo u-trdili na prvem mestu, kar je važno za nadaljnji potek tekmovanja. Tekma bo ob 14.30 v Ločniku in ob določeni uri naj se zberejo v gostilni za odhod v Ločnik naslednji igralci: Ferfolja S., Kovic, Cotič, Devetak, J. Petejan, A. Ferfolja, B. Ferfolja, K. Petejan, Marega, čeme, Marson, Caudek in Pelicon. Se težja naloga čaka v nedeljo Juventino iz štandreža, ki bo igrala v Romansu proti domačemu moštvu, ki je na vrhu lestvice. Zato so domačini prepričani, da bodo pobrali v tej tekmi obe točki. Od juventincev pa je odvisno, da jim te načrte preprečijo in z dobro igro iztrgajo vsaj točko, ki bi jim zelo koristila pri izboljšanju položaja. Tako Sovodenjci kot Juventina vabijo svoje navijače, naj se udeležijo ene ali druge tekme v čim večjem številu ter pomagajo svojim športnikom, da se tudi na tujem igrišču uveljavijo. s strani italijanske federacije, ki je zavrnila priziv bolonjske ekipe.) LESTVICA CSI Menegola Gobbi Bor Čelana Zavattaro Codognato Pagnin CRDA 5 5 5 5 6 6 5 6 6 • * * 4 1 4 1 4 1 3 2 3 3 3 3 2 3 1 4 0 6 14 14 14 11 12 11 9 7 2 V A ligi so tržaški gasilci po dolgem času spet slavili zmago proti tehnično zelo slabemu Esercitu iz Neaplja. Tržačani so brez velikega truda zmagali s 3:0. V drugih tekmah je šlo vse predvidevanjih. Preseneča pa slab nastop letošnjega prvaka Ruinija. Medtem, ko je med tednom odpravil s 3:1 zagrebško Mladost, bi v nedeljo kmalu podlegel modenski Ciam. Virtus Bologna Ruini Firenze Sal varani Ciam Modena Gasilci Trst La Torre Reggio Minelli Modena Casadio Rav. Olimpia Vercelli Italsider Esercito Napoll Robur Rav. 10 10 9 7 7 6 5 4 3 3 1 0 0 1 2 4 4 5 6, 7 8 8 9 11 4 20 7 20 11 18 10 11 11 11 11 11 11 11 11 11 10 11 ♦ * * Na ženski strani je bilo mnogo več aktivnosti. Prva ekip^ Bora je gostovala na turnirju v Poreču in zasedla drugo mesto. V finalni tekmi so namreč slovenske odbojkarice izgubile z domačinkami s 3:2, Porečanke bodo v torek 28. t.m. vrnile obisk v Trstu. Na stadionu «Prvi maj» bo tokrat na sporedu turnir, na katerega je bil povabljen tudi goriški AGI. Ekipe, ki so tekmovale v okviru 'jf)Ciino chuSlvo BREG uoici obam ipoitnikom elanom in biinpalh pijem nebel fioiic in ubpekoo polno novo leto. turnirja za pokal Furlanije — Julijske krajine, pa so gostovale v Gorici. Bor B je edini osvojil točki, medtem ko so ostale slovenske ekipe podlegle nasprotnikom. LESTVICE AGI B Porzio Bor A Bor C Pordenone Bor B Breg 4 4 0 6 4 2 3, 3 0 4 2 2 6 2 4 4 1 3 5 0 5 RIM, 23. — Odločilno tekmo za vstop v finalno skupino svetovnega nogometnega prvenstva Bolgarija — Belgija, ki bo 29. t.m. V Florenci, bo sodil Italijan Antonio Sbardella, stranska sodnika pa bosta Alessandro D’Agostini in Giu-liano Acernese. Nedeljske tekme a: 1= ATALANTA — CATANIA BRESCIA — JUVENTUS CAGLIARI — L. VICENZA FIORENTINA — ROMA FOGGIA — VARESE INTER — BOLOGNA LAZIO — NAPOLI SPAL — SAMPDORIA TORINO — MILAN EE telUJt CATANZARO — MESSINA GENOA — NOVARA LECCO — MONZA LIVORNO — POTENZA MODENA — REGGINA PADOVA — VENEZIA PALERMO — PRO PATRIA REGGIANA — ALESSANDRIA TRANI — MANTOVA VERONA — PIŠA DOMAČI NOGOMET V nedeljo 26. decembra II. AMATERSKA KATEGORIJA Ob 14.30 v Nabrežini Primorje — S. Canciano III. AMATERSKA KATEGORIJA Ob 10.30 v Nabrežini Vesna — Libertas Uarcolana MLADINSKI TURNIR Ob 12.30 na igrišču Ponziane Roianese — Primorje di sosede zelo dobro poznajo iz prejšnjih srečanj. Turistični in finančni efekt tekme bi bil na Jesenicah zaradi tega gotovo izreden. Jeseniški železarji, ki so prispevali precej svojega denarja za gradnjo umetnega drsališča, imajo do tega gotovo vso pravico. Zagrebčani so neomajni in iz podobnih razlogov nočejo prepustiti tudi za Zagrebčane najzanimivejših tekem drugim. Spor morajo najhitreje rešiti. Zaradi takih in morebiti še na stalih sprememb organizatorji tudi še ne morejo v drugi polovici decembra prodajati pravih vstopnic. Prodajali bodo le potrdila, na katerih bodo sicer vsi podatki, kot so na vstopnicah, vendar jih bodo lastniki kasneje zamenjali za originalne vstopnice. Rezervacij, kot smo dejali že prej, ne bo! Prejšnje dni so pripeljali v Ljubljano tudi posebni samohodni stroj za čiščenje in glajenje ledu. Izdelala ga je firma «ROLBA». Od 26 sodnikov, ki jih je določila mednarodna hokejska zveza za sojenje na svetovnem prvenstvu, Je kar 6 Jugoslovanov. DIrektorij, ki vodi vse zadeve okoli «Hokeja 66», je postavil precej ostro in malce nenavadno zahtevo: v športni dvorani «Tivoli», kjer bodo igrali tekme najboljša moštva, ne bodo smeli kaditi, sicer bodo lahko tekmo prekinili. že sedaj so Cehi najavili, da bi radi priredili naslednje hokejsko prvenstvo leta 1969 pri njih v Pragi. O tem bo odločal kongres mednarodne hokejske amaterske organizacije. ki bo zasedal med «Ho-kejem 66» v Ljubljani. Cehi so v hokeju že od nekdaj na samem svetovnem vrhu. Letos so še posebno dobri. Kar dvakrat so to sezono premagali uradnega svetovnega prvaka Sovjetsko zvezo. Ta je sicer svoj neuspeh omilila s krepko zmago nad tretjim neposrednim tekmecem — švedsko. S spremenjenim moštvom so jih odpravili 7:1. češka reprezentanca je v Kana- di. kjer naj bi svoji prefinjeni teh- * rf nn kafpri ic >|c ****** * CREDITD BANCA Dl CREDITD Dl TRIESTE S. P. A. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA GLAVNICA LIR 000.000.000 * VPLAČANIH LIR 160.000.000 TRST * ULICA F A BIO FILZI ŠT. 10 TEL6FON St. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED VELOX Ekskluzivna glavna zaloga: RADENSKA mineralna voda USTEKLENIČENA ISTRSKA in DRISKA VINA in PRŠUT Pivo: PUNTICANI in REININCKAUS I Dedek Mraz, prinesi mojemu očku avto RENAULT -UNIVERSALTECNICA RADIO - TELEVIZORJI - AVTOMATIČNI IN 8UPERAV-TOMATICNI PRALNI STROJI — HLADILNIKI — ELEK-TROCOSPODINJSKI PREDMETI: CANDT - REX - CGE Izredne cene za izvoz — Dostavljamo na dom brez posebnih stroškov v vsa kraje Jugoslavije (JNIVERSALTECN1CA Triaste - Trst Corso Garibaldi št 4 tet 41-243 In Trg Goldoni tt. I zeli vesel božič TRST Ul. Boce?' 1 Telefon 28-373 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI želi vesele božične praznike D vse kraje tudi v inozemstvo ELETTKO harhET di VALERIO SPETTI PECI NA PREMOG IN KE-ROSEN PRIZNANIH ZNAMK «JUNO» - «WARM MORNIG» — »RAICHON* - «OLMAR» PRODAJA TUDI NA OBROKE, DO 24 MESECEV TRIESTE - TRST Strada Vecchia deli' Istrla 2 tel. 812238 (na trgu pri Sv. Ani) vošči vesel božič '* t PRIZNANO MEDNARODNO ^ AVTOPREVOZNIK PODJETJE GOR1ZI AN A GORICA - Ul. Duca d'Aosta 180 - Tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA želi nesel božič IVRDKA JOŽEF SILA uvoz izvoz vsakovrstnega lesa za predelavo in kurjavo ter jamskega lesa TRST • Ul. Milano št 4 • Telefon 28-944 želi vesel božič KMEČKA BANKA GORICA r. z. z o. z. Ulica Morelli 11 Tel. 22-06 želi nesele božične praznike MOTO EMPORIO AUTO LORENZI Vam nudi DELE in NADOMESI NE DELE za vsa motorna vozila: svečke, trikotnike svetilke, preproge prevlek«, kroglične ležaje, AMORTIZERJE ZNAMKE RIV, VERIGE ZA SNEG, NOSILCE ZA SMUČI. ANTIFRIZ itd. itd. I KS 1 Via S. Lazzaro, 17 IZREDNA RAZPRODAJA MOTORNIH BATOV - P1STON1 VESPE IN LAMBRETE VSEH VRŠI. REZERVIRAN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE želi vesel božič I fl/isus ()OHica. j TRST. Čampo S Giacomo 11. telefon 50-057 je vaš zanesljiv optik Očala za vid, fotografske aparate, nalivna peresa, toplomeri itd., vsi primerni predmeti za darila žeti vesel božič I orassutti TRST, Ul. Carducci 22 — tel. 95-173 — 77-260 — 55-646 ŽELEZNINA — JEDILNI ORODJE — HIŠNI PREDMETI PRIBOR PORCELAN — KRI- STALNI PREDMETI — DARILNI PREDMETI — OPREMA ZA KOPALNICE — Velia izbira najboljših znamk domače in tuje proizvodnje MANUFAKTURNA TRGOVINA SANCIN-STRAIN BOLJUNEC 231 — tel. 97-645 HOTEL K R A S » REPENTABOR — tel. 227-113 FRANC BERGINC UVOZ — IZVOZ IN PREDSTAVNIŠTVA TRST, Ul. Gatteri 5/III — te). 96-941 želi vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem vesele božične praznike I J AVTOMEHANIČNA DELAVNICA LEANDRO CORETTI TRST, Ul. Donadoni 17 — tel. 733-249 se priporoča ter vošči vsem vesel božič Mesnica M 1LI C - E MI LI TRST — BARKOVLJE, Miramarski drevored 155 želi nesel božič in srečno novo leto GOSTILNA ŠKABAR najemnik KUTIN VELIKI REPEN 70 — tel. 227-117 vošči cenjenim gostom vesel božič CVETLIČARNA «1 V A N K A » TRST, Ul. dellTstria 19 - tel. 95-052 VEDNO DOBRO ZALOŽENA S SVEŽIM CVETJEM TRGOVINA JESTVIN MILAN TRST, Piazza Vico 3 TAVČAR vošči vsem vesel božič GRADBENO PODJETJE družba z o. z. KARLO BAN & Co. TRST. Ul. Maiolica 1/1 — tel. 90-821 I 1 avtomobil, ki se imenuje HHB 1100 ccm — čez 138 km/h (po ceniku) L 998.000 Zastopstvo S. A. M. SILVANO PRI SORI RAZSTAVA TRST V UL. FILZI 21, TEL. 68-990 SERVIS, POMOČ, NADOMESTNI DELI: UL. G. GALILEJ 20, TEL. 93-490 ZALOGA LRV, PREMOGA, KEROSENA IN NAFTE ZA KURJAVO LOVREČIČ DOMJO 38 — tel. 99-331 ZALOGA DOMAČEGA VINA, KRAŠKEGA PRŠUTA IN TERANA L. GUŠTIN COL 8 (Repentabor) — tel. 227-120 vošči vesel božič GOSTILNA GODNIČ TRST, Str. del /riuli 339 vošči svojim gostom vesel božič GOSTILNA MILKOVIČ GROPADA 60 - tel. 226-130 nožči vsem cenjenim gostom vesel božič JESTVINE DANILO KOS MACKOVLJE 25 — tel. 97-620 jjf I ITlilKIMOgKICltLD, ' lekurt* , gorivo za ogrevanje, za vašo dobavo telefonirajte na: 93.936 - 94.590 A. SFERCO UL. \. V Al.KILI O. II TRST vošči vesei božič EKSKLUZIVNO ZASTOPSTVO IN PRODAJA TRIESTE - TRST UL. S FRANCESCO 44 TEL. 28-940 Takojšnja izročitev ali dostava vseh novih modelov skuterjev VESPA in trokolesnih tovornih vozil A P E v kameri koli kraj v Jugoslaviji. TRGOVINA JESTVIN JERJAN DOLINA 65 — tel. 97-621 MESNICA BRANKO ŽERJAL BOLJUNEC 41 — tel. 97-623 JESTVINE VALENTIN SANCIN BOLJUNEC 62 ŠPORTNIKI! V trgovini VELIAK - ŠPORT v Ul. deiristrta 13, tel. 44-237 dobite vse potrebno za smučanje In za druge panoge športa. — Kvalitetno blago po konkurenčnih cenah. TRGOVINA JESTVIN F. RESINOVIČ (najemnika Gianni TAUCER in Attilio CUK) Trst, Trg. S. Francesco štev. 8 telefon 36-809 1 ! i VSEM CENJENIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM TRŽAŠKA KNJIGARNA TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR JOSIP OPČINE, Narodna ul. 42 — tel. 221-026 O Ekskluzivna prodaja vseh originalnih rezervnih c.»lot tn pribora « P I A 0 » I O » želi vesel božič 2ELI VESEL BOŽIC iii DRUŠTVENA PRODAJALNA NA OPČINAH Z. Z 0. p. OPČINE, Alpinska ul. 85 — tel. 221-054 RINOTECNICA TRST UL. TEATRO ROMANO 9, tel. 38041) Preden pridete do anagrafskega urada Radio, televizorji, superavtomatič-ni pralni stroji, hladilniki, elek-trogospodinjski predmeti (Zoppas, Rex, Candy, CGE, Phllco Itd.) IZREDNI POPUST ZA IZVOZ! Vse carinske formalnosti zastonj! IS KEMIČNA PRALNICA IN ČISTILNICA ANTON PAMIČ TRST — Ul Rossetti št. 55 — Telefon 50-586 im podružnica na PROSEKU št. 6 vošči cenjenim klientom vesel božič in srečno in zadovoljno novo leto! MESNICA REMIGIO LIČEN OPČINE, PROSESKA UL. 6 — TEL. 221-711 Trgovina električnih hišnih potrebščin radio TV itd. BRUNO BRESCIANI OPČINE, Narodna št. 38 tel. 221-711 1 TRGOVINA JESTVIN MARTA HUSU GABROVEC 42 misu ARETTA ULTRA T H I N med elegantnimi in preciznimi, arami ie naiceneiša znamka Generalno zastopitvo « L A CLESSIDRA» Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje IMPORT t’r°daja na veliko in drobno Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! tjArtIK / izreden popust — Garancija — želi svojim klientom vesele božične praznike Najlepša darila za praznike pri TKANINE - PLAŠČI - OBLEKE Zeli cenjenim odjemalcem GORICA, Corso Verdi, 119 vesel božič in srečno novo letol TRST: Corso Halla, 25 KMETJE, VRTNARJI Za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko FURLANI EDVARD TRST, Ul. Milan« 18 - l etet. 35-188 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne tn Hidravlične stiskalnice (preše), grozdne mline — navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo, kakor: kadi, brentače brente, škafe, hrastove sode ter vse p itrebno trgatev Ekskluzivni zastopnik za Furlanijo - Julijsko krajino svetovno znanih stiojev za obdelovanje zemlje, ter kosilnice «AGR1A» ANDREJ BOLKO mr. ph. Telefon 31-315 UVOZ - IZVOZ farmacevtski proizvodi in komlkalllo 1RS1 - UL. I ORRLbiANOA 21. tt Želi vesel božič AVTO OPREMA V, Z A N C H I ! teli vesel božič BOSTE DOBILI: • VERIGE ZA SNEG • KILER MASKE • NOSILCE ZA SMUČI • ANTIFRIZ IN RAZNE POTREBŠČINE ZA VSE AVTOMOBILE TRST - Via Coroneo N. 4 TEL. 29-684