Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. IT. I/. — sekcije ssa dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Prosveta«
Uredništvo tn uprava: Ljubljana, Frančiškanska ullea 6/1. Rokopisov ne vralomo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letna 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rai. 11.153. Telefon 3112
Vidov dan
Vidov dan — praznik mrtvih!
Vidov dan — praznik živih!
Praznik vseh mrtvih za osvobojenje našega naroda na Kosovem polju; onih, ki so trgali verige robstva v srbskih uporih; mrtvecev, ki so podlegli dušmanu; okostnjakov v albanskih gorah, Kajmakčalanu in DobTudži ter vseh junaških borcev s Koroške in Primorske ...
Vidov dan je praznik prelite krvi, dan posvečen trpljenju naših dedov in pradedov in pesem njihovih grobov.
Vidov dan je sveti dan za naš narod, mogočna himna našega trpljenja in osvobo-jenja in resen spomin sedanjemu rodu!
Slava žrtvam! Slava njim, ki se niso bali okovov, vešal in grmad; slava njim, ki so se žrtvovali na tako dolgi osvobodilni poti od Kosovega polja do osvobojenja današnjih Jugoslovanov! Slava materam, ki so rodile si-nove-junake, ki so stali neustrašeno v karejih ali pa v strelskih jarkih in umrli z vzklikom: »Živela Jugoslavija!«
Narod, ki je hodil tako krvavo pot, narodu, kateremu je usoda nalivala le grenak biti sklesan v značajih in zrel za življenje. Oborožen z mnogimi izkustvi iz dolgoletnega robstva in z izvežbanim čutom samoobrambe mora slediti stopinjam junaških dedov ter čuvati in braniti svojo lastnino pred vsakim sovražnikom po geslu »V slogi je moč!« Narodu, kateremu je usoda nalivala le grenak napoj, mora v občestvu živih pronikniti enkrat resnična svoboda v znamenju pravice do obstoja in enakopravnosti z drugimi.
Svetli vzori nesebičnih in požrtvovalnih borcev za te pravice so nam naši vladarji, ki so trpeč z nami premagali vse jugoslovanstvu nastavljene ovire in narod osvobodili in ze-dinili. Da, celo več! Naš kralj Zedinitelj je podlegel morilčevi krogli, ko je bil v službi svetovnega miru. Dobro se je zavedal, da brez miru in sloge med narodi, ni varnostnih pogojev za obstoj — Jugoslavije. Izdihnil je v najsvetejših in najčistejših željah za domovino, ostavljajoč oporoko, ki mora biti sveta vsem voditeljem in vzgojiteljem naroda. Nje-g6v zadnji smrtni klic: »Čuvajte Jugoslavijo!« se pridružuje tisočerim klicem grobov junakov: »Dali smo vam Jugoslavijo!« To so oporoke največjih idealistov jugoslovanstva; njih izpolnitev pa mora biti začetek in konec vsega našega dejanja in nehanja. Predragocena
je prelita kri in prevzvišeni so bili nameni vseh žrtev.
Zato bodi Vidov dan tudi praznik vseh živih. Dan treznega in resnega razmišljanja o bodočnosti naše domovine; dan, v katerem združimo grenko preteklost in burno sedanjost s temno bodočnostjo. Današnji svet preživlja zelo kritične momente na gospodarskem, kulturnem in političnem polju. Doba fašizmov in revizionistične politike izpodko-pava temelje svetovnega miru. Kriza vzgaja nezadovoljneže in delamrzneže. Narodi skušajo v neprestani oprezni in ljubosumni borbi nadvladati drug drugega. Le majhen in nepreviden sunek bo povod najstrašnejšega svetovnega požara.
V takem kaosu mora biti vsak narod enoten v vsakem oziru. Zato bodi Vidov dan posvečen narodni slogi in bratstvu. Vsi optimisti in pesimisti tonimo tega dne v skupni ljubezni neomadeževanega bratstva, saj smo združeni s krvjo in ovekovečeni z edinstveno zgodovino na svetu. Vsi brez razlike plemena, vere in stanu združimo se čim tesneje, ker le taki bomo trdna celota za različne muhaste momente sedanje politike in odporni proti vsem njenim burnim intermezzom.
Učiteljstvo praznuje Vidov dan v iskreni molitvi za srečno bodočnost domovine in složnost njenih otrok. Živeč v neposrednem stiku z narodom razume najbolj njegovo gorečo težnjo po miru, sreči in slogi. Mir med brati, mir in sreča v državi! Prisluhnimo klicu plemenite narodove duše in bodimo izpol-nitelji njegove dolgoletne želje. Vsi, ki imajo opravka z vodstvom in vzgojo naroda, naj skušajo po svojih močeh izpolniti oporoke padlih žrtev. Delo narodu! Kruha narodu! Prosveto narodu! In narod bo miren in srečen. Delo bo uspelo le tedaj, kadar bomo enotno izpolnjevali krvave oporoke in kadar bomo razumeli pojem narodnega edinstva z vidika narodovega pojmovanja. Učiteljstvo je vedno zagovarjalo to narodno zahtevo in bilo vedno klicar njegovih teženj. Kakor doslej, bo tudi odslej naprej stalo na nekompromis-nem stališču, da se narodu izpolnjujejo njegove povsem naravne zahteve in pravice.
Vidov dan bodi torej res praznik in sveti dan vseh državljanov, ki slede klicu padlih žrtev.
Mir med nami!
Mir junakom Vidovega dne! Vir.
Zadruge državnih uslužbencev
Iz poročila, ki ga je podal upravni odbor Saveza nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev XV. redni letni skupščini, posnemamo naslednje zanimive podatke.
Zadruge državnih uslužbencev so razdeljene v štiri kategorije in to: nabavljalne, kreditne, stanovanjske in proizvodne.
Najlepši pregled delovanja, kakor tudi potrebe posameznih kategorij zadrug nam pokaže številčno stanje zadrug in članstva, ki je naslednje:
V Savezu je letos včlanjena 231 zadruga in se je stanje od lanskega leta dvignilo za 25 zadrug. Od teh je 97 nabavljalnih, 119 kreditnih, 10 stanovanjskih in 5 proizvodnih.
Veliko število kreditnih zadrug nam priča, da se nahajajo vsi državni nameščenci v slabih gmotnih razmerah. Kreditne zadruge so urejene tako, da morejo dobiti posojila le člani. Vseh 119 v Savezu včlanjenih kreditnih zadrug ima 54.642 članov. Od L 1934. se je dvignilo stanje teh zadrug od 97 na 119, a število članov od 46.145 na 54.642. Vsekakor značilno znamenje materialnega stanja državnih uslužbencev.
Od leta do leta naraščajo tudi nabavljalne zadruge in se je njihovo število dvignilo
125 letnica
1811. leta je spoznal grof Jurij Thurn, da bi bila v Črni potrebna šola. V ta namen je ponudil okrajnemu glavarstvu v Celovcu 400 gld. za prvo plačo učitelju. Še sedem let po ustanovitvi je bil pripravljen dajati po 50 gld v isti namen. Primanjkljaj naj bi krila črnska občina. Tudi za šolski fond je dal 100 gld. S tem je bil položen temelj današnji šoli.
Skope so besede, ki v kroniki govore o tem činu. Dejanje je vredno večje pozornosti. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj je grofa poleg skrbi za svoje najemnike in delavce na njegovi žagi, žebljarni in v gozdovih še napeljalo k temu predlogu. Težko je 125 let nazaj z gotovostjo sklepati o dejanjih, ki jih danes s ponosom beležimo, tedaj pa bi zavednemu Slovencu delali skrbi. Da ne bomo krivični, ostanemo raje le pri dejstvu samem. Vse stranske namene (ki so bili mogoče važnejši od glavnega) pa bo mogoče šele kdaj pozneje razvozlati in z gotovostjo povedati.
Cerkvena kronika, ki je točneje beležila črnsko zgodovino, je po vojni v prevratnih dneh izginila. V njej bi najbrže našli marsikaj zanimivega. Šolska kronika ima le skromen izpisek iz cerkvene, ki ga je izvršil prvi nad-učitelj Hriberšek še v 80 letih prejšnjega stoletja.
Danes je črnska občina obmejna občina. Tudi naš šolski okoliš sega na Peci do državne meje. V prejšnjem stoletju pa, ko še ni bilo šole v Koprivni, je obsegal tudi ko-privniški šolski okoliš, ki se od Olševe naprej stika z državno mejo. Da ta šolski okoliš po 29. letih obstoja šole še nima svojega šol. poslopja, je skoraj neverjetna malomarnost odgovornih faktorjev.
Kljub temu, da so bile na nekdanjem črnskem šolskem okolišu ustanovljene p nove šole v Javorju, Podpeci in Koprivni, je oddaljenost otrok od šole še vedno do 2 in pol uri preko hribov, ki deco toliko izmučijo, da zlasti v zimskem času ni sposobna več za pouk po tolikem trudu, ki ga zahteva od njih pot do šole.
To so »nepremostljivi« problemi obmejnega šolstva, ki smo jih le mimogrede omenili.
Pa si poglejmo zanimivosti iz dolge dobe 125 let, ki jih je preživotarila naša šola in ki jih je deloma beležila cerkvena, deloma pa šolska kronika.
12 let je bila občinska šola, na kateri je poučeval cerkovnik. Za svoje vzgojno delo je prejemal na leto 30 gld 59 kr. (1. 1820.) poleg bire. 1835. pa je dobil le biro 30 škafov 4 ma-selca pšenice, 13 škafov 2 maselca rži in 114 kosov sira.
Ker posebno kmetje niso bili naklonjeni šoli, so dajali »šomaštru« najslabše, kar je premogla kmetija, pa še to šele po tožbi.
Da ublaži položaj učitelju mu je gubernij v Celovcu 1837. 1. dovolil 3 letno podporo po 70 gld. Po 1841. letu pa je koroški »Normal-schulfond« prispeval letno 58 gld 5 kr k učiteljevi plači. Po 1852. 1. ni dobival več bire, zato je določila študijska dvorna komisija letno plačo za učitelja 350 gld. K temu je Thurnova žebljarna prispevala po 1856. 1. i0 do 16 gld.
Vidimo, da je bilo v gmotnem pogledu slabo preskrbljeno za učitelja.
Prav tako pa je bilo malo pažnje posvečene šolskemu poslopju. Učno sobo so najemali po privatnih hišah. Ali so bile te sobe primerne ali ne, se ne da ugotoviti, pa bi bilo tudi nesmiselno se s tem ukvarjati, ko vemo, da bi našli šolske sobe v obliki zatohlih, nizkih kamer brez pravih oken in svet-
VSEBINA:
Vidov dan.
VI. banovinska skupščina.
Zadruge državnih uslužbencev.
125 letnica šole v Črni.
Vlada K. Petrovič.
Jugoslovenski javnosti!
LISTEK: Obisk v tiskarni.
Splošne vesti. — Listi o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljski pravnik. — Učiteljski pevski zbor JUU. — Mladinska matica. — Učiteljska tiskarna. — Stanovska organizacija JUU.
od 92 v 1. 1934. na 97 koncem 1. 1935. število članstva se je v tem času zvišalo od 69.367 na 72.327. Povsem jasno je, da je tudi v tem primeru pripisati dvig članstva na račun znižanja prejemkov državnih uslužbencev.
Da je ta trditev upravičena nam priča dejstvo, da je število stanovanjskih zadrug padlo od 12 v letu 1934. na 10 v letu 1935., a število članstva je padlo v tem času od 717 na 644.
Proizvodnih zadrug je bilo v letu 1934. le 5 in je ostalo to število tudi v letu 1935. neizpremenjeno.
šole v Črni
lobe. No, saj še danes najdemo marsikje podobne učne prostore.
Razume se, da učitelj-mežnar ni imel vedno časa ukvarjati se z mladino. Prav tako mladina ni vselej utegnila priti »zapravljat časa« v šolo. Če vse to upoštevamo, se ne bomo čudili, da so bili uspehi porazni.
Leta 1823. je bila z odlokom študijske dvorne komisije in knezoškofijskega ordina-riata lavantinske škofije spremenjena prejšnja občinska ali privatna šola v »direktions-massige Schule« pod upravo in nadzorstvom cerkvene oblasti.
Krajevno nadzorstvo je vršil v šoli župnik, ob koncu šolskega leta pa so se vršili izpiti v navzočnosti dekana. Točna poročila o izpitih in uspehu s poimenskimi seznami vsakodnevnih, ponavljalnih in nedeljskih šolarjev je bilo treba poslati škofijskemu ordi-nariatu.
Kadar je prišel v župnijo škof, se je sam prepričal o uspehih. Zlasti A. M. Slomšku so bile šole pri srcu. Vendar ga napredek 1. 1848. ni prav nič razveselil, ker je označil disciplino in napredek kot »popolnoma nezadostno«.
Kot župnijska šola pod patronatom deželnega kneza je životarila naša šola do 1869. 1., ko je bil sprejet šolski zakon.
Omeniti pa je treba, da se je dvignil uspeh na šoli 1. 1858., ko je prišel na šolo uči-telj-cerkovnik Apuhal Jožef, ki je v zglednem redu vodil tudi šolsko administracijo. Do 1872. 1. je poučeval on, dokler ni prišel prvi učitelj Anton Svetina. Po 1. 1872. ni bilo več takega reda na šoli do konca prejšnjega stoletja. Koliko je vreden tak red v arhivu, ve le tisti, ki je kdaj iskal in zbiral zgodovinske podatke.
Do 1869. leta se je poučevalo prav gotovo slovensko. Po tem letu pa se je čimdalje bolj začel boj za nemški učni jezik, k čemur so mnogo pripomogli načelniki krajevnega šolskega sveta, ki so bili do vojne razen v 1. 1893.—96. nemško orientirani. 1891. 1. se je vršil na šoli zanimiv in važen plebiscit. V prvi razred je hotel učitelj Hriberšek uvesti dve slovenski knjigi, ki jih kronika ne imenuje. Pozval je starše otrok h glasovanju. Žal se je glasovanje izteklo porazno za predlog. Zmagali 6o Nemci po krivdi slovenske malomarnosti in mlačnosti. Zmaga Nemcev je bila skromna, sploh pa le relativna, ker so se glasovanja udeležili le prebivalci Črne in Mu-šenika, kjer so bili večinoma priseljeni obrtniki, rudarji i.n delavci, z gotovostjo lahko trdimo, da bi pri obilnejši udeležbi volilcev zmagal slovenski jezik, kar se je pokazalo 2 leti pozneje 1893., ko so pri občinskih volitvah zmagali Slovenci. S temi volitvami pa je bil izključen iz šole slovenski učni jezik. Poučevalo se je le 2 zadnji tedenski uri slovenščino kot predmet. V seznamu Večine učencev, ki naj bi posečali ta predmet, pa najdemo v opombi »befreit«.
Nemški značaj šole se je od 1. 1869 stopnjeval do konca svetovne vojne toliko, da so proti koncu pošiljali na šolo učitelje in učiteljice, ki slovenščine niso več obvladali. Torej ubirali so najboljšo pot, ki je spreminjala šolo v ponemčevalnico.
Da so smatrali Avstrijci Črno za svojo trdno postojanko, dokazuje vpad Volksve-rovcev 5. maja 1919.
Od ustanovitve do 1884. 1. je bila šola enoirazrednica. Prvi učitelj, ki je znan, je bil Jožef Volger 1. 1823. Za njim je bilo do danes še 15 upraviteljev, vendar so bili po razširitvi šole v dvorazrednico le 3 nadučitelji oz. upra-
VI. banovinska skupščina
Jugoslovenskega učiteljskega udruženia — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani
bo v dneh
10. in 11. julija 1936. v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani.
Dnevni red:
Dne 10, julija:
1.	Ob 9. uri: Verifikacija delegatov pred vhodom v zborovalno dvorano.
2.	Ob pol 10. uri: Skupna seja predsednikov sreskih društev z upravnim odborom sekcije. Razgovor o tehničnem delu skupščine.
3.	Ob 10. uri: Otvoritev skupščine in nagovor predsednika.
4.	Volitev odsekov.
5.	Tajniško poročilo.
6.	Račun za poslovno leto 1935./36.
7.	Ob 14. uri: Seje odsekov na učiteljski šoli v Ljubljani.
8.	Ob 20. uri: Nadaljevanje skupščine: poročila odsekov.
Dne 11. julija:
Ob 8.uri: Nadaljevanje skupščine.
1.	Predavanje: »Učiteljska stalnost — potreba šole in države.«
2.	Poročila odsekov.
3.	Poročilo nadzornega odbora.
4.	Proračun za leto 1936./37.
5.	Resolucija.
Legitimacij za banovinsko skupščino sekcija ne bo razpošiljala. Sreska društva naj izdajo svojim delegatom sama primerna potrdila.
Predloge za skupščino, imena delegatov in statistične podatke za tajniško poročilo naj pošljejo sreska društva sekciji sigurno do stavljenega termina.
Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani.
Ivan Dimnik, s. r.	Metod Kumelj, s. r.
predsednik.	tajnik.
I. seja upravnega in nadzornega odbora IUU -sekcije za dravsko banovino
bo
v četrtek dne 9. julija 1936. ob 17. uri v prostorih sekcije, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6.
Dnevni red:
1.	Čitanje in overovljenje zapisnika V. seje v letu 1935./36.
2.	Razgovor o dnevnem redu skupščine.
3.	Tekoče zadeve in slučajnosti.
vitelji in to: od 1884. do 1894. Peter Hriber-šek, za njim do prevrata Josef Grolenigg, od tedaj naprej pa je na šoli upravitelj Janko Kuhar. Pogosteje so se pa menjavali učitelji.
Šola se je v novem stoletju hitro razvijala: 1902. 1. je postala trirazrednica, 1908. 1. pa se je kot štirirazrednica preselila v novo poslopje. Vojna je preprečila nadaljnji razvoj šole.
V	letih 1899., 1901. in 1920. so se ustanovile za preoddaljene učence Podpece, Javorja in Koprivne pomožne šole, ki so pa postale v zadnjih letih samostojne. V Podpeci je sedaj tri-, v Koprivni pa dvorazirednica.
Šola v Črni pa je ipo vojni 1. 1924. dobila peti razred, deset let pozneje še šesti razred, medtem pa poleg dveh vzporednic na domači šoli še paralelni prvi razred za prvo in drugo šolsko leto v Žerjavu. 1927. leta je Črna dobila tudi vrtec, tako, da je na šoli 9 učiteljev in učiteljic ter otroška vrtnarica.
Že nadučitelj Hriberšek je 1892. 1. ustanovil društvo prijateljev šole, ki je imelo namen zbirati sredstva za podpiranje in obdaritev revnih otrok.
Posebno mnogo je koristila ta ustanova s tem, da je v zimskih mesecih oddaljenim otrokom preskrbela za kosilo toplo juho in kruh. Poleg tega so se vršile vsako leto bo-žičnice in zaključne šolske proslave, pri čemer so bili učenci obdarovani z obleko in obutvijo.
Ta človekoljubna navada se je nadaljevala tudi po vojni, ko jo je oživel sedanji upravitelj g. Janko Kuhar v obliki »Podpornega društva za šolsko mladino«. Društvo je vršilo isto nalogo ko ono pred vojno, lani pa je prevzel skrb za prehrano revne dece in pomoč z obleko in obutvijo šolski PRK.
V	kakšnem obsegu se vrši božičnica na šoli povedo številke stroškov za darila. Lani so bili obdarovani otroci z oblekami, nogavicami, čevlji, perilom v vrednosti preko 12.000 dinarjev, poleg tega pa se je razdelilo v zimskih mesecih preko 7000 porcij juhe in kruha v vrednosti preko 2000 Din. K stroškom juhe ni všteto plačilo kuharici, ker kuhajo in dele učiteljice same.
Omeniti je treba, da za kritje stroškov vsako leto prispeva lepo vsoto ravnateljstvo svinčenega rudnika v Mežici, ki je dalo tudi pol milijona Din 1. 1927. za povečanje šolskega poslopja.
Če pogledamo razvoj v 125 letih, vidimo, da je bilo v začetku na istem teritoriju, to je na skupnem šolskem okolišu Črne, Podpece, Javorja in Koprivne do 50 šoloobiskujočih otrok, danes pa jih ima samo šola v Črni blizu 500, ostale tri šole pa nad 250. Prav isto razmerje najdemo z razredi: za isti okoliš, ki je pred 125 leti zadostoval 1 razred, je danes natrpanih 15 razredov.
K temu je seveda mnogo pripomogel razvoj rudnika v Mežici s topilnico v Žerjavu, ki spada v črnski šolski okoliš.
H koncu naj pripišem še tole:
Razstava, kjer je pregledno pokazana zgodovina in razvoj šole, poživi zanimanje prebivalstva za njihov kulturni hram. Prav zato pa proslave obletnic ne smejo biti navadne proslave z razstavo otroških ročnih del, risb, pismenih izdelkov itd., ampak naj imajo glavni namen pokazati razliko med dobo, ko se je šola začela in sedanjostjo. Taka primerjava šele odpre ljudem oči in sami spoznajo, kako neumni so včasih, da se upirajo kaki novi stvari.
Da pa je to mogoče, morajo biti točno pisane kronike. Kronika je zrcalo dobe in tistega, ki jo je pisal. Prav isto moremo trditi o arhivu. Sam sebi daje slabo izpričevalo, kdor nima knjig in dokumentov v redu. Zgodovinsko važne listine naj bi se shranile v posebnih mapah, ki bi omogočale vedno po njih določiti točen razvoj šole in vse važnejše dogodke med tem časom.
Hvalevredno in zanimivo pa bi bilo tudi na vsaki šoli ali pa vsaj na večjih hraniti po en izvod knjige, ki se je kdaj uporabljala na šoli.
Najzanimivejši pa bi bil šolski album. V njem naj bi našle prostor slike vseh učiteljev in katehetov na šoli, prav tako pa tudi slike prireditev in važnejših dogodkov. Če bi k temu pridejali še slike novincev in izstopivših učencev, potem bi imeli izredno lep spomin, ki bi ob primernih obletnicah pritegnil k svečanosti vse mlado in staro. Vsi bi spoznali, da je vendar kos njihovega življenja ostal v šoli in da so nanjo vezani. Marsikoga bi to dovedlo do spoznanja, da dolguje šoli precej več ko drugim ustanovam in bo zato svoj odpor vsaj omilil napram njej, če ne bo postal njen podpornik in pospeševatelj.
Mirko Leder.
Na njegovo iniciativo je bil zgrajen dom jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Sodeloval je pri mnogih listih in revijah, je avtor večjega števila učbenikov in je bil tudi dvakrat nagrajen: prvič (pred vojno) od glavnega prosvetnega sveta, a letos od akademije naukov. Odlikovan je bil z mnogimi našimi in tujimi odlikovanji.
Pokojni Petrovič zapušča dva otroka, sina sreskega načelnika v Bački Topoli in hčerko Daro.
Pokojnemu Petroviču, dobremu tovarišu večen spomin, a njegovi rodbini iskreno so-žalje.	•
Pokopan je bil 19. t. m. na novem pokopališču v Beogradu. — V imenu Jugoslovanskega učiteljstva se je poslovil od pokojnega Vlade tovariš Dragotin Ostojič, predsednik beograjske sekcije. Govorili so še nekateri drugi, zelo zanimivo pa je bilo, da je na grobu govoril tudi nek slepec iz doma slepih v Zemunu.
Jugoslovanski javnosti!
Naši dobrovoljci, ki so krvaveli na vseh svetovnih bojiščih, razvijajo letos na Vidov dan svoj prapor v Ljubljani.
V onih temnih in težkih dneh so naši bratje dobrovoljci nastopili odkrito z mečem v roki proti stoletnemu sovragu ter z lastno krvjo krčili pot naši svobodi. V morju zavezniških praporov so dvignili našo trobojko ter izvršili zgodovinska dejanja, ki so zadivila svet in dokazala samozavest, ponos in junaštvo naroda, pripravljenega braniti svoje nacionalne vrednote s preziranjem trpljenja in smrti.
Utrujene in razredčene vrste naših do-brovoljcev so se umaknile po doseženi zmagi v ozadje. Z isto nesebičnostjo, kot so jo pokazali pri svojem velikem delu v svetovni vojni, so prepuščali v svobodni domovini plod svojega dela drugim. Danes pa stopajo pred narod, da ožive spomin na junaške čine izvršene pred dvajsetimi leti v Dobrudži in da zasade v srca novi jugoslovanski generaciji ono ljubezen in požrtvovalnost, ki so jo oni sami dokazali z lastno krvjo!
Jugoslovani! Ob priliki razvitja prapora naših dobrovoljcev je naša dolžnost, da jim izrazimo zahvalo, ki je nismo mogli izraziti v času njihovega žrtvovanja. S svojo prisotnostjo na njihovi proslavi jim dajemo zagotovilo, da smo strnjenih vrst ob njihovi strani, da razumemo veličino njihovega samožr-tvovanja in junaštva in da gledamo v njih
vzor, kateremu hočemo slediti v vsakem primeru in za vsako ceno!
Zato pozivamo vse Jugoslovane, da se udeleže razvitja prapora naših dobrovoljcev!
ČUVAJMO JUGOSLAVIJO!
Zdravo!
V Ljubljani, dne 20. junija 1936.
Bran-i-bor, osrednje društvo — Društvo kneginje Zorke — Družba sv. Cirila in Metoda — Gasilska zajednica dravske banovine
—	Jadranska straža, oblastni odbor — Ju-goslovenska ženska zveza, sekcija Ljubljana
—	Jugosl. nac. akad. klub Edinstvo — Jugosl. napr. akad. društvo Jadran — Klub jugosl. akademikov iz Trsta, Gorice in Istre — Kolo jugoslovenskih sester — Legija koroških borcev — Maistrovi borci — Narodna Odbrana, oblastni odbor Ljubljana — Narodna Odbrana, oblastni odbor Maribor — Narodna strokovna zveza — Savez jugoslovenskih emigrantskih udruženj — Sokolska župa Kranj — Sokolska župa Ljubljana — Splošno žensko društvo — Streljački okrug — Udruženje čet-nikov — Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev, oblastni odbar — Udruženje p. t. t. zvaničnikov in služiteljev
—	Udruženje rezervnih oficira i ratnika, pododbor — Udruženje vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije, oblastni odbor — Zveza društev privatnih nameščencev.
Splošne vesti
Vlada K.'Petrovič
V noči od 17. na 18. junija je umrl Vlada K. Petrovič, upokojeni učitelj iz Beograda in bivši predsednik Jugoslovenskega učiteljskega udruženja.
Umrl je star šele 62 leti. Še pred dvema mesecema se je šetal zdrav po beograjskih ulicah. Videlo se ga je sicer, toda samo v gotovem času na zelo kratkih izprehodih. — Dasiravno upokojenec, je pokojnik do zadnjega časa neumorno delal. Lahko bi se reklo, da ga je smrt našla pri delu.
Vlada je bil tako rekoč v povoju prene-šen iz Sarajeva. Njegov oče, hribovec in upornik, se je nemiren in preganjan od okupatorske oblasti preselil iz Sarajeva v Srbijo, kamor je odnesel svojega sina Vlada, ki je bil rojen 1874, v Sarajevu.
Pokojni Vlada Petrovič je dovršil učiteljsko šolo v Nišu 1893. Zelo mlad, komaj 18 let je imel, ko je nastopil svoje prvo učiteljsko mesto v vasi Razbojni. Nadalje je služboval v Tibuždi, Aleksincu, Vranji in Leskovcu. V Leskovcu je urejeval list »Na-predak«. Vršil je tudi dolžnost šolskega nadzornika. Kasneje je dobil učiteljsko mesto v Beogradu; v početku je bil razredni učitelj, a pozneje je bil imenovan za upravnika doma gluhonemih otrok.
Vedno aktiven, je v Beogradu poleg rednega dela urejeval priznan mladinski list »Zrači«. Štiri leta je bil na čelu učiteljskega udruženja.
Redkokdo je tako poznal vse evropske šolske sisteme, kakor pokojni Petrovič. Prepotoval je skoro vse evropske države in povsod zapuščal globok vtis.
UČITELJSKA STALNOST — POTREBA ŠOLE IN DRŽAVE
Glavni odbor JUU je na svoji seji v dneh 31. maja, 1. in 2. junija sklenil, da se gornja tema obravnava kot samostojni referat na vseh letošnjih banovinskih skupščinah JUU. Pozivamo tovarišice in tovariše, da se prijavijo kot referenti in to sporočijo v najkrajšem času sekciji. Navodila za sestavo referata smo poslali vsem predsednikom sreskih društev in prosimo, da se reflektantje obrnejo na predsednike sreskih društev, kamor smo poslali podrobna navodila.
PRIŽGIMO JIM LUČ!
Pred dvajset leti so v Dobrudži stopili naši dobrovoljci v vrste borcev za svobodo. S svojo mlado silo so zadivili ves svet in ga opozorili na narod, ki krvavi pod tujim jarmom. Njihova dejanja so dokazala, da je ta narod vreden svobode.
Pred dvajset leti so omahnila v Dobrudži njih mlada, krepka telesa. Vojni plaz je zdrvel preko njih in zasul njihove kosti v daljni tujini. Dvajset let samevajo njihovi grobovi brez cveta in zelenja, izravnani z zemljo. Dvajset let hrepene njihove kosti po ljubeči roki, ki bi prižgala luč na njihovih tihih domovih.
Bratje, sestre! Pot k tem njihovim domovom nam je trenutno nemogoč. Da pa jim
Albert Širok:
Obisk v tiskarni
Iz tiskarne so mi sporočili, da so knjige Mladinske matice stiskane. Poleg »Kresnic«, »Barak«, »čurimurčkov« in »Postelje gospoda Fibriha«, sem dobil tudi »Bratovščino Sinjega galeba«.
Pet drobnih knjižic prav za prav in ko tako ležijo na mizi, bi človek ne verjel, koliko dela, koliko truda, koliko skrbi je prikritih na tehle maloštevilnih straneh.
Stopil sem v tiskarno. Na hodniku sem srečal ravnatelja Štruklja. Vesel mi je prišel nasproti: »Letos smo pa zgodnji, kaj?« Pritrdil sem mu in sem mu sledil v prvo nadstropje v stavnico.
Tu bi kmalu zadel ob faktorja Rabiča, ki je prihajal od linotipskih strojev. »Ste se kaj oddahnili?« sem ga vprašal smeje.
»Pri nas ni bilo sile!« je odvrnil veselo. »Take štiri knjige so za nas za malo južino. Linotipski stroji so par tednov regljali, stavec Cesar se je pri lomljenju nekoliko spotil, pre-tegnil se pri tem delu ni tu nihče. Tam doli pa je bila pri takšni nakladi drugačna muzi-ka!« In je pokazal na spodnje prostore, kjer so knjige tiskali.
Šel sem v spodnje prostore. Trije, štirje stroji so gučali. Drugi stroj so umivali. Ob strojih strojnik in dekleta, ki enakomerno vlagajo čiste pole papirja in od časa do časa odnašajo natisnjene. Nalagajo jih na dolge mize, kjer se kopičijo v visoke skladovnice. Tam na manjši mizi so razmetani barvni od-tiski.
Faktor Dachs me ni slišal dokler nisem bil tik ob njem. Tedaj je odložil povečevalno steklo, s katerim je motril odtisk klišeja, in obraz se mu razlezel v vesel smehljaj.
»Še bolj zadovoljni smo mi«, je nadaljeval veselo. »Prišli smo zopet do sape, meni pa se je odvalil velik kamen od srca! Sicer pa natisniti 80.000 knjig niso mačje solze! Stroji so peli skoro nepretrgano od jutra do noči nad mesec dni. Delali smo v dveh turnusih in zadnje čase tudi ob praznikih.«
»Pa barvotisk »Čurimurčkov« vam je delal kaj sitnosti?« sem ga prekinil.
Dachs se je za trenutek zamislil: »Barvotisk je za vsako tiskarno velika preizkušnja. Kot si barvotiska vsak želi, tako se ga vsak boji. Je kot nekak hazard. Tu moraš paziti na barvo, da dosežeš pravo nianso, paziti moraš na papir in na to da se klišeji krijejo do desetinke milimetra natančno. Če ne vzameš prave barve ali vzameš papir, ki je občutljiv za vsako vremensko izpremembo in se ali skrči ali razširi le za malenkost, pa dobiš namesto lepe slike zmazek. Najhujše je to, da se vse napake spoznajo šele pri tisku zadnje barve. Takrat se ne da več pomagati. Če so napake tu je vse uničeno. Zdaj pa pomislite kaj to pomeni pri nakladi od 20 000.
Pravijo, da se je ravnatelju sanjalo, da so se barve sprijele s sušilnim papirjem in da je naklada uničena. Zjutraj na vse zgodaj je pritekel v tiskarno gledat, če je kaj resnice na tem. Tudi jaz sem se v sanjah včasih premetaval po postelji zaradi »Čurimurčkov«. Nič čudnega ni. V taki nakladi se je tiskal barvotisk najbrž zdaj prvič v Jugoslaviji. Nekateri so menili, da klišeji sploh ne vzdržijo, so obetali neizogibno nesrečo. Vsega tega pa ni bilo in mislim, da ste z uspehom zadovoljni tudi vi.« Komaj sem utegnil pritrditi, že je naglo nadaljeval: »Človek. ki nima s tem opravka, si komaj lahko predstavlja, kako kompliciran je barvotisk. 18 dni, ki jih je rabila klišarna »Jugografika« za izdelavo klišejev za »Čurimurčke«, pomenijo naravnost rekorden čas, ki je klišarni v čast. Pomislite samo, da smo potrebovali le za tisk barvane priloge »čurimurčkov« celih
17 dni, in sicer 3 dni za rumeno, 3 dni za rdečo, 4 dni za modro barvo, ostali čas pa za pripravljanje klišejev in umivanje strojev. Stroj je tiskal povprečno 1000 pol na uro, kar predstavlja pri barvotisku izredno hitrost.
Da si ustvarite pojm o množini tiskanega papirja, znajte, da smo rabili 70 desk, na katere se je pokladala naklada in zlagala po par metrov na visoko. Da bi se barve ne za-mazale in pole ne bi zlepile, smo potrebovali še 15.000 pol brezlesnega, hrapavega papirja, ki se je vlagal med sveže pole.
Pri vsem tem delu so bili zaposleni poleg mene še strojnik, 2 vlagalki, 6 ljudi, ki so medlagali in izlagali ter dva pomožna delavca.«
Sklonil sem se bliže k njemu in sem mu rekel prav potiho, skoro na uho: »Zdaj pa mi po pravici povejte ali vam ni pri tem delu pomagal vsaj z nasveti kak tuj specialist?«
Dachs je odstopil za dva koraka in me je strupeno pogledal: »Kako pa si to mislite? Saj sem vam povedal, da sem vodil to delo sam, ki sem kljub nemškemu imenu »prava ljubljanska srajca«. Pred leti me je poslala tiskarna, da se za taka dela dodobra izpopolnim za 3 mesece v Lipsko, kjer je tiskarska obrt na višku. Vsi drugi pa so se izučili od prvega do zadnjega v naši »Učiteljski tiskarni«, ki je po velikosti druga v Sloveniji.« In začel je hvaliti v prvi vrsti strojnika, pa tudi ves ostali personal, ki se je tudi pri tem kompliciranem delu zares izkazal. Govorila sva še o tem in onem in ko sem se pri vratih poslavljal, mi je še dejal:
»Mi smo se — hvala Bogu — že oddahnili. Tudi v knjigoveznici, kjer je delalo z mrzlično naglico s pomočjo modernih avtomatskih in polavtomatskih strojev 22 oseb polna dva tedna, je delo že povečini končano. Zdaj čakamo le še na ekspedit, da napravi čudež in da v enem samem tednu s to ogromno naklado naravnost poplavi Slovenijo.«
pokažemo svojo globoko hvaležnost, naj za-gore na predvečer Vidovega dneva, praznika vseh za našo svobodo padlih žrtev, na naših gorah kresovi, kot spominski plamen vsem onim, ki so pisali s svojo lastno krvjo zgodovino našega naroda in zapečatili s svojo smrtjo njegovo svobodo.
Prižgimo jim kresove na naših gorah, ki naj oznanjajo vsemu narodu vernost, zvestobo in hvaležnost jugvslovenskih src do padlih junakov. Pokažimo s temi spominskimi kresovi, da gori tudi v raših srcih neprestano spominska luč spominu padlih borcev. Kresovi naj bodo vsakomur znak sile, ki druži naš narod in ob kateri se mora zlomiti vsak poskus rušiti to, kar nam je bilo ustvarjeno s tolikimi in tako dragocenimi žrtvami.
Kresovi naj zagore na vseh vrhovih 27. ■ unija t. 1. točno ob pol 22. uri zvečer ter naj gore najmanj do 23. ure.
Slava spominu padlih dobrovoljcev'
Akciiski odbor za proslavo razvitja prapora dobrovoljcev v Ljubljani.
UDELEŽBA UČITELJSTVA NA SLOMŠKOVI PROSLAVI.
Sresko učiteljsko društvo za Maribor -mesto, desni in levi breg, Slov. Bistrico in Sv. Lenart v Slov. gor. vabijo vse svoje članstvo, da se korporativno udeleži Slomškove proslave za učiteljstvo dne 28. VI. 1936. ob
10.	uri v Narodnem gledališču v Mariboru.
S svojo navzočnostjo pokažimo, da pravilno cenimo velike zasluge Antona Slomška kot pedagoga, pesnika, pisatelja in narodnega borca na naši severni meji.
Za učiteljsko društvo: Maribor - mesto:	Maribor - desni breg:
Ciril Hočevar, s. r. Simon Petrovič, s. r. Maribor-levi breg:	Slov. Bistrica:
Vauda Mirko, s. r.	Tajnik Miloš, s. r.
Sv. Lenart v Slov. gor.:
Košenina Vlado, s. r.
—	Popravek. V proračunu sekcije za 1. 1936./37. je povzročil tiskarski škrat neljubo napako z zamenjavo besedila med postavkami stroški in kritja, kar so čitatelji gotovo sami opazili in tudi popravili.
—	Tovarišicam-maturantkam 5. b letnika drž. učit. šole v Mariboru iz 1. 1931.! Sesta-nimo se po petih letih, kot smo se dogovorile po maturi! Najlepša prilika zato bi bila avgusta v času »Mariborskega tedna«. Pošljite predloge in svoje naslove! E. Kramer, Maribor, Koroščeva ulica 24.
—	Državna narodna šola v Stogovcih (Apaška kotlina) priredi v nedeljo dne 28. junija 1936. proslavo 100 letnice obstoja tuk. šole. Vzpored: 1. ob K10. uri služba božja na prostem. 2. Nagovor in otvoritev razstave šolskih izdelkov. Ob 15. uri: 1. Slavnostni govor. 2. Petje mladinskega zbora. 3. Ples po venčku narodnih pesmi. 4. Deklamacije. 5. Gimna-stične vaje. 6. Petje mladinskega zbora. Nato sledi nastop »Sokolske čete Apače«. Med odmori svira tamburaški orkester sokolske čete Apače. Vabijo se k tej proslavi vse obmejne šole in vse učiteljstvo, katero je delovalo na tej šoli. Upraviteljstvo.
—	Maturantke V. b letnika drž. učit. šole v Ljubljani iz leta 1931. naj se zberejo dne
11.	julija ob 9. uri pred sodnijo. Proslava petletnice. Pridite vse. — Franka.
■— Vozne olajšave udeležencem pri razvitju prapora vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Prometni minister je odobril pod br. 10824/36 z dne 10. junija t. 1. vsem udeležencem proslave 20-letnice borb dobrovolj-ske divizije v Dobrudži in razvitja prapora vojnih dobrovoljcev v Ljubljani na vseh progah državnih železnic nastopni popust: — 1. Vsem vojnim dobrovoljcem, ki so v državni službi 75 % in sicer na podlagi uradniške in dobrovoljske članske legitimacije. — 2. Vsem ostalim vojnim dobrovoljcem in vsem drugim udeležencem te proslave 50 %. — Udeleženci kupijo na odhodni postaji železniško legitimacijo obrazec K 14 in vozni listek za polovično odnosno celo ceno, ki je veljaven tudi za povratek le tedaj, ako je kupljena železniška legitimacija potrjena od prireditvenega odbora, da se je dotičnik udeležil proslave razvitja prapora. Popust velja od 25- junija do 1. julija t. 1. za vse razrede osebnih in brzih vlakov. Prireditveni odsek Sreske organizacije Saveza ratnih dobrovo-]jaca Kraljevine Jugoslavije v Ljubljani.
—	Opozarjamo učiteljstvo, predvsem ono iz Ljubljane in okolice na razvitje prapora vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, ki bo na Vidov dan. S svojo udeležbo pri tej slavnosti se oddolžimo spominu padlih za naše osvoboje-nje; pokažimo se hvaležne vsem borcem za naše narodno zedinjenje.
—	Maturantom 1907. Vse, ki še niste odgovorili na mojo okrožnico, ki vabi na sestanek za 6. julij, vljudno prosim, da mi po dopisnici takoj odgovorite. Gre zaradi naročila avtobusa za Polhov gradeč. Starman Franc, Ljubljana, Rožna dolina, XIX/14.
—	Razpisj službenih mest. Ker še vedno niso izšli razpisi službenih mest, je sekcija prosila v pismeni predstavki bansko upravo, naj se objavijo prosta mesta z interno službeno objavo na šole, kakor se je zgodilo to lansko leto.
—	Rok za sestavo učnih načrtov podaljšan. Jugoslovensko učiteljsko udruženje je razpisalo letos poseben konkurz za sestavo učnih načrtov za narodne šole. Ker je bil stavljen predlog naj se rok podaljša čez počitnice, je sedaj izvršni odbor podaljšal ta rok do 1. oktobra. Na to opozarjamo predvsem one pedagoške delavce iz naših vrst, ki nameravajo sodelovati pri sestavi novih učnih načrtov.
—	Mariborski maturanti iz leta 1931.!
Snidimo se torej 28. t. m. v Mariboru, da se pogovorimo o nadaljnjem! Morebiti ob deseti uri dopldne v bližini gledališča?
V. Brumen.
—	Maturantke drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani iz 1. 1926. — Desetletnico bomo obhajale dne 4. julija. Sestanek po prihodu jutranjih vlakov (okrog 8. do pol 9. ure) v restavraciji hotela Miklič. Tam se domenimo za nadaljnji program. Pridite polnoštevilno! Andreja Grum-Skuljeva, Brezovica pri Ljubljani.
—	Sošolke — maturantinje iz leta 1911.
Na željo nekaterih tovarišic Vas sklicem in vabim na veselo svidenje ob naši dvajsetpet-letnici — dne 2. julija ob 4. uri popldne pri Slamiču na Gosposvetski cesti. — Anka Cel-nar, učiteljica. Zalog pri Ljubljani.
Naša gospodarska organizacija
UČITELJSKI DOM V MARIBORU
obvešča:
1.	Da je treba za sprejem gojencev v pen-zionat Učit. doma priglasiti tovarišem(-icam) svoje sinove najkasneje do 10. julija t. 1.
2.	Da je možno dobivati prenočišče v zavodu samo, kadar so gojenci odsotni to je v glavnih, božičnih in velikonočnih počitnicah.
3.	Da se dobi pri daljšem bivanju v zavodu primeren popust na prenočnini.
4.	Da dobivajo gostje med počitnicami — če jih je večje število — v zavodu lahko tudi prehrano.
5.	Da bodo dobivali odslej poročila le oni, ki pošljejo za event. odgovore potrebne zneske v znamkah, ali priložijo dopisnice.
Upravnik.
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. V
teh dneh je razposlala zadružna uprava položnice za 381. smrtni primer (Ivana Klemen-čič, Celje). Samski nakažejo 6 Din, zakonski pari 11 Din. Kdor ima kaj zaostanka na prejšnjih smrtnih primerih, ima k temu znesku prišteti še znesek za zaostanek. Vljudno prosimo, nakažite te male zneske prej, preden greste na počitnice. — Zaostanki dajo lepe vsote. Poravnajte jih! — Začasni (počitniški) naslov pustite na Vaših poštnih uradih. Nam sporočajte le stalne preselitve. Pisma s položnicami naj pošiljajo domači poštni uradi za Vami, ne nam nazaj. Obvestite jih o tem! — Zadružna uprava hrani več še nerešenih prošenj za podpore iz podpornega sklada. Kdor ima kaj zaostanka na članskih prispevkih, naj te poravna, ker ga sicer na-čelstvo ne bo upoštevalo (ne odgovarja pravilniku). — Uradni dan med počitnicami bo vsak petek od 8. do 12. ure.
Učiteljski pravnik
—§ § 274., odstavek 2., U. Z. Določilo v tem paragrafu je imperativno: »Organ, ki izda odločbo o postavitvi, mora ugotoviti obenem ko izda to odločbo, kateri čas se mu priznava po tem zakonu za pokojnino.«
Uslužbencu, ki je ponovno sprejet v drž. službo (kont. tudi), mora takoj pristojna oblast ugotoviti, če je sprejet z odlokom v istem odloku čas za pokojnino, če je sprejet z ukazom, pa istočasno izdati rešenje o ugotovljeni dobi1, ki se priznava za pokojnino. V primeru, da ni postopalo oblastvo po gornji določbi, naj uslužbenec uporabi pravni postopek — pritoži naj se na državni svet v roku 30 dni.
—§ Neljubi tiskarski škrat. V 45. številki »Učiteljskega tovariša« na str. 3. v odgovoru ad_ 1. v šesti vrsti se mora glasiti pravilno: »višina« in ne »večina«, v odgovoru ad 2. v drugem odstavku pa se mora pravilno glasiti: »rodbinske pokojnine se prično izplačevati«, v tretjem odstavku, četrti vrsti, »s katerim« in ne »s katerimi«.
Učiteljski pevski
zbor JUU
PEVSKI TEČAJ.
Kot smo poročali v zadnji številki »Učiteljskega tovariša«, se bo vršil prihodnji pevski tečaj 6.. 7., 8. in 9. julija t. 1. Tečaj bo pričel 6. julija ob 10. uri v Glasbeni Matici v Ljubljani. Vse one tovariše (-ice), ki nimajo v Ljubljani prenočišča, prosimo, da nam to javijo, da jim zamoremo ista pravočasno preskrbeti. Ponovno vabimo k pristopu v zbor vse dobre pevce. Slednji naj se javijo tajništvu UPZ po možnosti pred tečajem po dopisnici.
Koj po tečaju moramo vrniti Glasbeni Matici vse glaske, ki smo si jih izposodili. Prebrskajte svoje predale ter prinesite vse glaske k tečaju.
Mladinska
matica
—mm Knjige so se danes razposlale vsem šolam, ki so vplačale tudi zadnji obrok. Šole, ki so dobile kot druga leta tudi letos knjige po železnici v skupni pošiljki tudi za druge, so naprošene, da obvestijo o tem sosednje šole, za katere so knjige prejele. Kdor je knjige plačal, a jih do danes še ni prejel, naj jih reklamira.
Učiteljska
Gskarnm
—t Vse tiskovine, knjige in druge šolske potrebščine so že pripravljene. Naročite jih takoj; dobite jih lahko sedaj, julija ali konec avgusta, kakor želite.
—t Učiteljska tiskarna posluje tako dobro in točno, da že dve leti ni dobilo nadzorstvo nobene pritožbe glede naročb, itd.
Ali ste že član
Učiteljske tiskarne?
Stanovska organizacija JUU Iz IzvrSnega odbora
Zoper JUZ.
Pod gornjim naslovom je prinesel »Slovenec« od 19. junija 1936 št. 138 sledečo brzojavko: »Bel^ad, 18. junija m. Nocojšnja »Pravda« objavlia dal'ši napad na poslovanje Jugoslovanskega učiteljskega združenja, predvsem pa na predsednika tega Združenja Ivana Dimnika. Kritiko poslovanja odbora JRZ so podpisali upravitelj na tukajšnji ljudski šoli Jovan Jovanovič, učitelj Živojin Radoj-kovič, Aleksandar Adamo%ič in Miodrag Jan-kovič«. O tem napadu smo prejeli informacijo, da navedeni gospodje ne predstavljajo prav nikogar razen sebe in je eden od podpisnikov že na lanski sekcijski skupščini v Beogradu iznesel podobne stvari, toda brez uspeha, ker je pri glasovanju za njegov predlog dobil samo svoj glas. Kritika se nanaša samo na proračunske postavke, ki jih je odobrila glavna skupščina. Znano je pa tudi iz sličnih pojavov, da si nekateri gospodje v Beogradu ne morejo zamišljati poslovanja centralne uprave Udruženja brez njihovega varuštva, čeprav za to nimajo nikakega mandata. K temu je pa zavzela svoje stališče lanskoletna glavna skupščina v Sarajevu, ki je v centralno upravo v Beogradu pritegnila na osnovi Pravil predstavnike udruženja izven Beograda. Vidi se, da bi nekateri gospodje poleg našičke, železniške, kovniške in Bodi-jeve afere radi napravili tudi tovrstno učiteljsko afero, ker je za to prikladno ozračje. Ako bo smatral upravni odbor za potrebno, bo dal oficijelna pojasnila.
—iz Sekcijskoj upravi JUU za Dravsku banovinu — Ljubljana. — Na istrajnosti, borbenosti i staleškoj svesti koju pokazaše naši drugovi u Dravskoj banovini, pozavideti mo-gu druge organizacije, a mi se od srca radu-jemo i čestitamo. — Kostajnica, 21 juna 1936.
JUU — Sresko društvo u Kostajnici.
Sekretar:	Pretsednik:
M. Lasič, s. r.	Ralič, s. r.
—iz Jugoslovenskom učiteljskom udruže-nju Beograd. — Borovo, 11-VI 1936. — Sa skupštine osječkog učiteljstva pozdravljamo Vas i kličemo ustrajte. — Pretsednik Muk.
—iz Ivan Dimnik, pretsednik Jug. učit. udruženja — Beograd. — Bošnjaci, 12-VI 1936. Učiteljstvo sreza županjskog sa svoje skupštine pozdravlja Vas i cijeli Glavni odbor že-leči Vam što bolji uspjeh u radu. — Pretsednik Kutuzovič. — Tajnik Stanišič,
—iz Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugosl. učiteljskog udruženja — Beograd. — Podrav. Slatina, 12-VI 1936 g. — Sa današnje skupštine učiteljske sreza podravo-slatinskog izra-zuju Vam učitelji i učiteljice priznanje i za-hvalnost za Vaš požrtvovani rad u obrani naših staleških interesa, Vama i Izvršnom odboru iskazujemo puno povjerenje s molbom da i na dalje ustrajete u radu za napredak narodne škole, prosvjete i učitelja. — Dru-garski pozdrav — Pretsednik Milan Šulc. — Tajnik Pero Bujanovič.
—iz Ivanu Dimniku, pretsedniku Jugosl. učiteljskog udruženja — Beograd. — St. Be-čej, 11-VI 1936. — Učiteljstvo sreza starobe-čejskog sa svoje skupštine iskreno Te pozdravlja i želi da istraješ u borbi za učiteljska prava, a ono je vazda s tobom. — Pretsednik Žarko Grujič. — Tajnik Franja Frlan.
—iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jug. učiteljskog udruženja Beograd — Jelša 19 juna 1936 — Sa proijetne skupštine pozdravljamo odobravajuči energični stav u odbranu učiteljskih prava. — Pretsednik Salamunič, sekretar Salamunič.
—iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jug. učiteljskog udruženja Beograd — Novi Ma-rof 18 juna 1936 — Učiteljsko Udruženje sreza Novomarofskog sa svoje proijetne skupštine održane dana 6 juna 1936 god. u Varaž-dinskim Toplicama pozdravlja Vas i Izvršni odbor moleči Vas da i nadalje ustrajete u pravednoj borbi za naše staleške interese, napredak škole i narodne prosvete. —• Dru-garski pozdrav — Potpretsednik Ignacije Jen-drašič, tajnik Dragan Smolčič.
—iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jug. učiteljskog udruženja Beograd — Plitvička Jezera 19 juna 1936 -— Učiteljstvo Like i Kor-duna sakupljeno na Plitvičkim Jezerima iz-razuje Vam svoje povjerenje i moli da nasto-jite nadalje na braniku naših staleških interesa. — Pretsednik Franjo Vernik.
—iz G. Ivanu Dimniku, pretsedniku Jug. učiteljskog udruženja Beograd — Visoko 19 juna 1936 — Učiteljstvo sreza Visoko i Fojni-ca sa svoje godišnje skupštine pozdravlja Vas i ceo Izvršni odbor sa željom da ustrajete u borbi za zaštitu prava škole i učiteljstva. — Pretsednik Tanaskovič, tajnik Šabanovič.
Iz sekcije
—s JUU sekcija za dravsko banovino v Ljubljani je prejela od kr. banske uprave sledeči dopis:
»Glede na predstavko, ki ste jo skupno z ostalimi društvi državnih nameščencev v Ljubljani dne 15. januarja t. 1. predložili gospodu banu dravske banovine radi oprostitve javnih nameščencev od odkupnine za osebno delo, se obveščate, da je kraljevska banska uprava omenjeno predstavko predložila ministrstvu za gradbe in ga naprosila, da v njej iznešene prošnje upošteva in izposluje po-
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU
—1 Pripravljajo se nove premestitve učiteljev. V prosvetnem ministrstvu se pripravlja večji ukaz o razmestitvi učiteljev in učiteljic. To delo bo opravljeno med počitnicami. Oziralo se bo v prvi vrsti na zakonske pare, ki niso živeli skupaj. Upoštevale se bodo vse prošnje takih zakoncev, upoštevalo se bo pa tudi zdravstveno stanje učiteljev in učiteljic, da pridejo v novem šolskem letu na mesta, ki odgovarjajo potrebam njihovega zdravja. Poskrbljeno bo tudi, da ne bo več na enih šolah preveč, na drugih pa premalo učnih moči. (Slov. narod 23. VI.)
—1 Naše šole so pretesne. Letos je primanjkovalo v naši državi 1255 učilnic. V osnovnih šolah v dravski banovini imamo letos 262 razredov, v katerih znaša število učencev nad 65, ki je določeno kot najvišje dopustno število za posamezni razred. Banska uprava bo podpirala revne občine pri nabavi učil, poskušala bo modernizirati šolske vrtove in bo polagala veliko pozornost na naturalna stanovanja za učiteljstvo. (»Slovenski narod« 20. VI.)
—1 Prosvetni odbor Sokola razpisuje tri nagrade za 1500, za 1000 in 500 Din za lutkovne igre. Natančnejša navodila dobiš v »Sokolskem glasniku« od 19. VI.
—1 Število članov Jadranske straže je
narastlo od okrog 800 v I. 1920. na preko 10.000. Število krajevnih odborov od 4 na 68. K temu je prišla še mogočna vojska skoro 70.000 pripadnikov pomladka. (»Jutro« od
21.	VI.)
—1 Šolska kopalnica v hribovski vasi. V
narodni šoli pri Sv. Križu nad Mariborom so otvorili te dni šolsko kopalnico, ki ima prhe in banjo s toplo in mrzlo vodo. Priključena je na občinski vodovod. (»Jutro« 21. VI.)
—1 Oceno romana »Mati« (Pearl Bucko-va) ponatiskuje iz »Učiteljskega tovariša« »Jutro« od 21. VI.
—1 V Maribor je prišlo kakih 15.000 šolskih otrok, ki prosijo za beatifikacijo Slomška. Mladino je vodil banovinski šolski nadzornik Štrukelj. (»Ponedeljski Slovenec« od
22.	VI.)
—1 Proti prikrojevanju koroške pesmi
po mili volji, piše »Penedeljski Slovenec« od 22. VI. Med drugim čitamo tu: Nekoč tako odurno omalovaževana zbirka »Venec koroških moških zborov« nadučitelja Horvata iz Kamnika je sedaj kar čez noč postala izvirnik, kjer se zajemajo najlepše pristne koroške pesmi ter potvarjajo z modernimi modifikacijami v stvore, ki s koroško pesmijo nimajo nič skupnega.
—1 Besedilo na letošnjih Siidmarkinih majniških lepakih: Obrambne šole straži jo mejo. Domovinska ljubezen in požrtvovalnost sta jih zgradili. Samo če vsi sopomagajo, se tostran meje more izgraditi obrambno delo, in se onstran mej more podpreti narodnost inozemskih Nemcev. (»Pon. Slovenec« od 22. VI.)
—1 Proslava 1. decembra 1. 1933. v Boh. Bistrici je predmet polemike med »Samoupravo« in »Slovencem«, na eni in med »Jutrom« na drugi strani. »Slovenec« od 17. junija piše, da so bili člani Prosvetnega društva v Bohinjski Bistrici kaznovani, ker so se udeležili proslave. List dodaja da se je ob tej proslavi posebno izkazalo režimsko bistriško učiteljstvo in da je tedanji upravitelj rjul: »Prokleti hudiči, po petnajstih letih ste se spomnili!«
—1 Vzrok slabih uspehov na srednjih šolah — pravi »Slovenec« od 18. VI. — so najprej dijaki sami, ki se preveč brigajo za šport in za brezplodne nacionalno-politične debate, premalo pa za učne predmete, dalje starši, ker ne sodelujejo s šolo in se ne zanimajo pravočasno za svoje otroke in zvra-čajo vso krivdo neuspehov na profesorje —
ter slednjič ustroj šolstva in učni načrt, ki ne odgovarja sodobnim pedagoškim in pokrajinskim zahtevam.
—1 Odlikovanje. Šolska upraviteljica v Celju Ivanka Zupančičeva je bila odlikovana za zasluge pri samaritanskem delu z zlato kolajno Rdečega križa. (»Slovenec« 18. VI.)
—1 Barbarska vzgoja naše mladine v Julijski krajini. V Gorah na Idriji so imeli učiteljico, ki sploh po cele mesece ni nič učila. Otroci so si morali stesati puške iz lesa, da so se z njimi vežbali. Polovico otrok je učiteljica maskirala za Italijane in polovico za . Abesince. Tako razdeljeni so napadali eni druge. (»Istra« 19. VI.)
—1 Od vseh umrlih je bilo otrok do 14. leta v Mariboru 11,7%, v Ptuju 14,3%, v Ljubljani 16,2%, v Zagrebu 30,8%, na Sušaku 34,2%, v Splitu 36,4%, v Bakarju 31,8%, v Sarajevu 28,6%, v Mostarju 28,4%, v Senju 23%, v Beogradu 29%, v Pančevu 29,5%, v Skoplju 52,2%, v Prizrenu 68%. (»Mariborer Zeitung« 18.VI.)
—1 Filmska Hitlerjeva propaganda v Nemčiji. V 32 večjih mestih so organizirane izposojevalnice, ki nudijo vse, kar se tiče organizacije in tehnike. Te imajo 771 okrožnih postojank in nad 20.000 krajevnih skupin. 300 avtomobilov opremljenih s ton-fiimom, ki brni dnevno od kraja v kraj. Nad 100 aparatov je stranka dala na razpolago za šolske in poučne namene. Nič manj kot 10,000.000 mladine je prisostvovalo 8615 šolskim predavanjem. 11.500.000 obiskovalcev pa je bilo navzočih pri 72.730 večerih. (»Vestnik prosvetnih zvez« št. 5.-6.)
—1 Proti alkoholizmu se je začela pri nas zadnje čase živahna propaganda. Abstinentna društva se obračajo tudi na učiteljstvo in smatrajo za potrebno, da se vsi učitelji, duhovniki in strokovnjaki ponovno vržejo med ves narod Jugoslavije ter ga pouče o strašni škodi, ki jo povzroča alkohol. (»Jutro« od 19. VI.)
—1 Gospodarska šola v Svečini. Dovoljeno je posojilo v znesku 1,200.000 Din za adaptacijo poslopij v Svečini pri Mariboru za potrebe kmetijske gospodarske šole. — (»Slovenec« 20. VI.)
—1 Stritarjeva proslava bo v Podsmreki pri Velikih Laščah 4. in 5. julija 1936. (»Slovenski dom« 19. VI.)
—1 Bežigrajska gimnazija v Ljubljani bo
jeseni odprta. Šola je sodbno opremljena, bo imela 21 učilnic, pevsko sobo, fizikalno in kemično predavalnico ter 15 m dolgo risal-nico, več pisarn, stanovanja, zdravniško sobo za preglede in telovadnico z 10 prhami. Zgradba bo veljala z vso notranjo opremo 8 milijonov dinarjev. (»Slovenec« 23. VI.)
—1 Ob 100 letnici šole v Stogovcih prinaša tudi »Mariborer Zeitung« od 20. VI. poseben članek.
_1 Fašistična šola v Italiji je organizirana po teh principih: Vsi učenci morajo biti člani fašističnih organizacij. Otroci osnovne šole s balili, gimnazijci pri avangardistih, vi-sokšolci v milici. Vsak učitelj mora biti mi-lični oficir. Učenci prihajajo v šole v fašističnih uniformah. Učitelj mora imeti med poukom črno srajco. Po ulicah so videti čete uniformiranih dijakov s puškami, ki marši-rajo s svojim učiteljem, ki nosi za pasom nož in revolver. Šole sličijo kasarnam, telovadnice magacinom orožja! (»Mlada pota« 6. VI.)
—1 Madžarski učitelji morajo vzgajati mladino za vojno. Vsem učiteljem so poslali nove smernice, kako naj vzgajajo šolsko mladino, da ne bo okužena s pacifizmom. V madžarski mladini je treba stalno buditi vojaški duh in željo po maščevanju za izgubljeno vojno. (»Mlada pota« 6. VI.)
trebno izpremembo zakona o samoupravnih cestah.
Ministrstvo za gradbe je na omenjeno tukajšnje poročilo odgovorilo sledeče:
»U povratku akta i priložene pretstavke ljubljanskih Društava državnih nameštenika Ministarstvu je čast izvestiti o sledečem:
Oslobodenjem državnih i samoupravnih činovnika od putne obaveze, odnosno izme-nom postoječih zakonskih propisa, dovelo bi se u pitanje gradenje 1 održavanje nedržavnih putova, pošto banovinske i opštinske samouprave nisu j oš u stanju da ove radove izvr-šuju iz svojih novčanih sretstava.
Uz to, oslobodenjem činovnika i službe-nika od putne obaveze učinio bi se nezgodan presedan, po kome bi i — ostali putni obveznici zahtevali slično oslobodenje, čime bi se osujetila namera zakonodavčeva.
Uzrok i posledica slabog materijalnog stanja činovnika u opšte nije putna obaveza, več kao što se to i u pretstavci navodi često i osetno smanjivanje njihovih prinadležnosti.
Uvažavajuči teško stanje državnih i samoupravnih činovnika i penzionera, koje je sada usled smanjenja njihovih prinadležnosti još teže, MinistarstVo gradevina je več uČi-nilo izvesne olakšice, kao što su:
1)	Rešenjem Ministarstva gradevina M. G. br. 2686/36, koje je dostavljeno svima banovinama na nadležni postupak, odobreno ie, da se kulučarima naplačuje godišnje dvg puta (u aprilu i septembru) umesto jedan put kao što je do sada bilo, 1
2)	u predlogu izmena i dopuna u Zakonu o samoupravnim putovima smanjen je broj radnih nadnica državnim i samoupravnim či-novnicima od tri na dve, a penzionerima od tri na jednu.«
Izvolite prednje vzeti na znanje in o tem obvestiti tudi ostale organizacije, ki so omenjeno spomenico podpisale.«
—s Povlastice na železnici za deco državnih uradnikov. Sekcija JUU v Ljubljani je vložila v gornji zadevi posebno preds'•avko na generalno direkcijo drž. železnic. Prejela je od generalne direkcije izvršnega odbora JUU sledeči odgovor:
»U vezi Vaše pretstavke br. 1999 od 10. III. t. g. kojom ste molili da se stavi van snage onaj stav odredbe § 3 Pravilnika o besplatnoj i povl. vožnji koji govori o pravu na povlasticu od 50% tri puta godišnje za decu državnih službenika do navršenih 18 go-dina starosti, i na taj način prizna ova po-vlastica i deci preko tih godina za koje služ-benik - roditelj prima dodatak na skupoču, — Generalno! direkciji je čast izvestiti Vas, da ovom traženju ne može iziči u sustret jer za to nema opravdanih razloga.«
Poroiila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO DRAVOGRAD je zborovalo dne 13. junija 1936. na Poljani pri Prevaljah. Šteje 100 članov, navzočih je bilo 40 članov.
Zborovanju je prisostvoval gosp. sreski podnačelnik, katerega je tov. predsednik pozdravil ob pričetku, nato je podal poročilo o predsedniškem zboru v Rogaški Slatini, kateremu je članstvo sledilo z zanimanjem.
Pri stanovskih zadevah so se podTobno
obravnavale prilike na roditeljskih sestankih. Stvarno so posegali v debato mnogi tovariši. Edine stike, ki jih ima učiteljstvo z narodom so roditeljski sestanki, pri katerih se seznanja starše šolobveznih otrok z vzgojo mladine. Razložiti je potrebno cilje, ki se jih zasleduje na teh sestankih. Dobre pedagoške priprave odvrnejo razne opredelitve staršev proti učiteljstvu. Pozdravljajo se priprave za izdajo Roditeljskega lista, ki bo izločil posredovalce med šolo in domom.
Sklepi k dopisom:
1.	Odobravajo se priprave za izdajo Roditeljskega lista, ki pa mora biti za podeželje.
2.	Učiteljstvo sreza Dravograd se pridružuje Akciji za razširitev Ljubljanske bolnice, katero podpre s tem, da pristopi k društvu kot redni član.
Tovariš Terčak je predaval o temi: »Strnjeni pouk na višji narodni šoli.« Ker mora tu pouk bazirati na gospodarstvu, so za uspešno delo potrebni številni učni pripomočki, kakor n. pr. gospodarska statistika, razne strokovne knjige, diagrami, slike, razglednice, geološke najdbe in drugo. Vsak posamezni učitelj težko zbere te podatke. Radi tega se je na predlog tovariša Terčaka izvolil poseben odbor, ki ima nalogo zbirati snov in učne pripomočke ter pospeševati delo v tem pravcu.
Gallob, preds.	Krajcar, tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO PTUJ
je zborovalo 13. VI. 1936. v Ptuju. Navzočih 96 članov.
1.	Tovariš Jurančič je podal vtise o izletu po Češkoslovaški. Tam je napredek nagel in uspešen v vseh pogledih. Javno življenje uravnavajo ideali velikih mož: Husa, Komen-skega, Havlička, Masaryka, ki niso partizani. Vzgoja, Šola, vojaštvo, vse je" "vključeno'ž življenjem. Inteligent je svoboden človek. Princip kulturnega in soc. napredka je resno delo. Muzeji in zgodovinski spomeniki pričajo o vstajenju češke svobode. Naj bi bilo tako tudi pri nas!
2.	Tovariš Debenak je predaval o Zlin-ski šoli. Češka šola ustvarja boljšega človeka, vzbuja individualne sile, kolektivnost, delovni princip, samoniklost. Zlinska šola pa delovnega človeka, orientiranega v življenjskih situacijah. Poslužuje se biogenetične in globalne metode. Razpolaga z aparati, stroji, akvariji, prometnimi in socialnimi napravami. Šolsko delo, notranji ustroj in poslopja je pokazal s skioptičnimi slikami.
V debati poudarja tov. Šestan bratske odnošaje, zvezo, sokolstvo, literaturo, priporoča vsestranke stike i ligo.
3.	Predsednikovo situacijsko poročilo je vsebovalo sklepe predsedniškega zbora v Rogaški Slatini.
4.	Izvoljen je za banovinsko in državno skupščino delegat Jurančič, namestnik Jahčič^
Vršil se bo na pobudo tov. Rusjana, Prodana in Šestana upraviteljski sestanek za ureditev predlogov k pravilniku o vzdrževanju šol.
Sledila je kino-predstava.
Predsednik: Šestan Iv. Dušan.
Zapnisnikar: Jančič R. Ivo.
Razširjajte
V tf
stanovski tisk
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARN E«
L 1 u b I I a n a
Franilikanska ulica it. 6
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidne! Postrežba točna!
PODRUŽNICA MARIBOR, palala banovinske hranilnic«
Izdeluje diazo - amonfak - papir „ JASNIT", za kopiranje načrtov, ki je edini 100 % domač izdelek te vrste v državi!
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KRANJU je zborovalo 20 junija v Kranju. Z ozi-rom na to, da se je vršila dopoldne seja sre-skega učit. sveta, je bilo pričakovati boljše udeležbe. Po situacijskem poročilu, ki ga je podal predsednik, so bili izvoljeni kot delegati za banovinsko skupščino poleg predsednika tov. Malenškova in tov. Ločniškar, na državni skupščini pa zastopa društvo tov. predsednik. Pri tej priliki se je razvila po predlogu tov. Urbančiča razprava, če je nujno potrebno, da je društvo zastopano na delegacijah, ker tozadevni stroški znatno obremenjujejo društveno blaeaino in kdo je opravičen zastopati društvo ob raznih prilikah v Kranju, ker biva predsednik razmeroma daleč od središča sreza. Predsednik ni utegnil prisostvovati zborovanju do konca, zato je sklical na 23. junija 1936. odborovo sejo, da odbor zavzame stališče glede gornjih predlogov. Po temeljiti razpravi je odbor soglasno konstatiral, da je navzočnost delegatov na skupščinah nujno potrebna, zlasti pa predsednika, ker je znano, da isti v polnem obsegu vrši svoje dolžnosti, sodeluje navadno v odsekih in ob najtežjih prilikah posega v debato na glavnih zborovanjih. Izdatki za delegate odgovarjajo društvenim sklepom in jih momentano ne moremo zniževati, če upoštevamo, da so dnevnice poslancem pravkar zvišali na 300 Din.
Glede zastopanja društva na raznih prireditvah v Kranju, konstatira odbor, da društvo ni mestno (kranjsko), pač pa sresko. Kranjsko (mestno) učiteljstvo naj za vsako priliko določi svojega zastopnika, celotno društvo pa sme predstavljati le predsednik ozir. njegov pooblaščenec. Prav tako je s pošto.
Na predlog tov. Urbančičeve izreče odbor društvenemu predsedniku soglasno priznanje za njegovo vztrajno zastopanje učiteljskih interesov.
Tajnik.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — ZAH. DEL je zborovalo dne 13. VI. 1936. v Ljubljani. Navzoča sta bila 72 člana.
Zborovanje je otvoril predsednik tovariš Vrhovec Stanko ter pozdravil sreskega načelnika g. Maršiča in predsednika JUU tov. Dimnika Ivana.
Predsednik JUU Dimnik Ivan je obširno poročal o stanju v našem udruženju, o delu, ki se je izvršilo v letošnjem poslovnem letu; orisal je načrt dela za povzdigo učiteljstva, šole in prosvete, ki naj ga izvrši organizacija in posameznik v bodoče. Govoril je o vnra-šanju šole in učitelja, nadzorstva šol, učnih načrtov, personalne nolitike, poročal o novih pravilih, ki so izročena ministrstvu za pro-sveto v potrditev ter o banovinski in glavni skupščini. Za lepo poročilo se je zbor zahvalil delavnemu predsedniku s toplimi ova-cijami.
Tov. Kocijančič je govoril o obveznem bolniškem zavarovanju. Po razpravi, v katero sta posegli tov. Uršičeva in Rantova, je bil predlog za obvezno bolniško zavarovanje odklonjen.
Nato je zbor pretehtal nameravano pre-uredbo publikacij Mladinske matice in se ze-dinil v mnenju, naj ostane izdavanje Mladinske matice urejeno kakor je, ima naj pa več snovi za nižjo stopnjo.
Predloga sekcije o skladu za zaščito članstva in o izdajanju mesečne revije za domačo vzgojo sta bila sprejeta, potem ko je tovariš predsednik pojasnil, da ne bodo članom naložene s tem nikake dajatve.
Za delegata za pokrajinsko in glavno skupščino sta bila izvoljena tov. predsednik Vrhovec Stanko in tov. Gradišar Ana.
Vrhovec Stanko,
t. č. predsednik.
Lenarčič Ana,
tajnica.
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU je zborovalo v soboto 16. maja na osnovni šoli v Novem mestu. Navzočih je bilo 50 članov.
Tov. predsednik je z iskreno dobrodošlico otvoril IV. letošnje zborovanje in predstavil zboru gosp. sreskega podnačelnika J. Preskarja.
V	zadnjem času se opaža med našim članstvom neopravičeno malodušje, ki pa nikakor ni na mestu. Vse delo, ki se poraja v naši organizaciji je konstruktivno, povsem pravično in tovariško. Z dokazi imamo podkrepljena dejstva, da nismo do sedaj še nikdar presojali in razgovarjali naša stanovska ter personalna vprašanja s političnega vidika, zato uživa tudi organizacija ugled in se zaveda, da ne more njenega nesebičnega in strogo objektivnega dela razbliniti nobena sila. Avdijenca naših funkcionarjev izvršnega odbora JUU v Beogradu pri kraljevih namestnikih je pokazala, da je vlada uverjena, da učiteljstvo kljub slabim prilikam še nadalje vrši nesebično, z najčistejšim idealizmom in vdanostjo do kralja, kraljevskega doma in svoje domovine Jugoslavije, plemenito vzgojno poslanstvo. Tega zaupanja ne smemo zapraviti, zato delujmo vsi strnjeni v medsebojnem zaupanju in v veri v lastno moč.
Nato se obravnavajo važnejše okrožnice. Glede preureditve publikacij M. M., se soglasno sprejme predlog odbora M. M. Enako se soglasno sprejme predlog glede »Roditeljskega glasnika«.
Tov. blagajničarka poroča, da dolguje 22 odišlih članov društvu 1970 Din. Na članarini dolguje društvu 49 članov 4700 Din — vsled česar društvo ne more poravnati svojih obveznosti.
Po izvolitvi delegatov za glavno in banovinsko skupščino se sprejmejo sledeči predlogi: 1. Čimpreje se naj izvede stalnost. 2. Po-krene se izplačilo stanarine in pTenos iste in ostalega na banske uprave. 3. Reši se naj zvanje šolskih upraviteljev. 4. Kaj je s poslovnikom o narodnih šolah.
Sledi predavanje univ. prof. dr. Fr. Ve-bra »Človečanstvo, jedro narodne misli«. Tov. Menard pozdravi našega odličnega znanstvenika — današnjega predavatelja ter navzoče člane prof. zbora drž. real. gimnazije in člane učit. zbora drž. meščanske šole z željo, da se sestanemo čim večkrat vsi, ki delamo na vzgojnem torišču.
Gosp. predavatelj je razdelil svoje predavanje v tri dele. V I. delu je podal: 1. Človek — priroda. 2. Človek — Bog. 3. Človek — človek. V II. delu je razmotrival: 1. Rasizem. 2. Nacionalizem (družina, pleme, narod). V III. delu je razpravljal o človečanstvu in socialnem življenju.
V	poldrugournem predavanju, temelječem na znanstvenih izsledkih in logičnih zaključkih je vodil gosp. predavatelj navzoče po nevidnem svetu duševnega življenja človeštva. Kakor so poznejši medsebojni razgovori pokazali, je vzbudilo predavanje mnogo novih razmotrivanj in gledanj na človeško bitnost, ki dvigajo človeka iz vsakdanjosti, za kar smo gosp. profesorju iskreno hvaležni.
Tov. predsednik se je zahvalil gosp. predavatelju v toplih besedah.
K besedi se je oglasil gosp. strok, učitelj drž. mešč. šole B. Luznar in povabil učiteljstvo, da bi sodelovalo pri sestavi novega učnega načrta za učiteljišča, za sestavo katerega je poverjen od ministrstva g. univ. prof. dr. Fr. Veber. Sklene se tozadevno stopiti v stik s sekcijo, kateri bo najlažje zbrati zadevne prispevke učiteljstva našega in ostalih društev.
Ker je bilo to zborovanje zadnje v tek. letu želi tov. preds. vsem navzočim vesele počitnice ter zaključi zborovanje.
Menard Vilko, preds. Ivanetič A., tajnik
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—.
f0 CENE NIZKE
FR. P. ZAJEC
I x p r ■ 1 a o optik Ljubljana, Stari trg $
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
dvokoles, otroških, igračnih, invalidskih vozičkov, prevoznih tricikljev, šivalnih strojev. — Ceniki franko.
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4
PODRUŽNICA MARIBOR, Aleksandrova cesta št. 26
Moderne tkanine
8 v i I e n e bombažaste I a n e n e in volnene
za damske obleke, kostume in plašče, nudi v veliki izbiri in poceni
MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA
MILOŠ PŠENIČNIK - CELJE
Zahtevajte vzorce! —
Blago se pošilja tudi s pošto I
FABIANI - JUR JO VEC
LJUBLJANA / STRITARJEVA ULICA
priporoča veliko
izbiro damskega
in moškega blaga
t