7tev. 52. V MM. v petek, dne 5 marci 1909. Leto XXXVII. Velja po polti: ta celo leto naprej K 26'— a pol leta „ „ 13'— ua četrt leta » „ 6-50 m en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: m celo leto naprej K 22 40 sa pol leta „ „ 11-20 t vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Oredntlkega telefona Ste«. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo le v Kopitarjevih ulicah Itev. 2. — v- Vsprejema naročnino, Inserate 1« reklamacije. Upraunllkega telefona Itev. 188. Današnja Številka obsega fc strani. '•C Jomosiolna čustuii". Narod »homagialnih čustev« in neizmerne udanosti do svojega kralja se zopet nahaja v krizi. Ogrsko ministrstvo nano-veduje namreč svojo demisijo. Ce prav pomislimo, je zelo- umetno narejena. Dr. Weckerle. spreten državnik in izvrsten finančnik, stoji že precej časa na čelu vladi, sestavljeni iz treh strank — neodvisne, ustavne in ljudske ki se pa v resnici ločijo v glavnem le po tem, da neodvisna teži za uresničenjem programa leta 1848., ostali dve pa stojite na temelju nagodbe I. 1867. Neodvisna stranka pa dela neumorno na to, da iztisne iz koalicije nagodbeni stranki in pride sama do vlade. Njen cilj ie pač neodvisna Ogrska z lastno banko, lastno armado in lastnim zastopstvom na zunaj. Vendar pa niso vsi elementi v stranki edini. Košut in tisti, ki so pri koritu, so se že davno odpovedali čistemu neodvisnostnemu idealu, je pa tudi precej razboritih mož. ki hočejo skupnost saj v najnujnejših rečeh ohraniti, ker vedo, da pri kakem splošnem polomu monarhije ne hi Mažarska prav nič profitirala, ampak kaj lahko izgubila. Večina seveda gori za Košutstvo starega kova. Ta večina Justh, Hollo, Battliyany itd. hoče zdaj na vsak način imeti neodvisno banko, ker še ne more dobiti neodvisne armade. Cemu ravno zdaj to reč zopet gonijo, ni prav jasno. Mogoče upajo, da iz vladarja spričo zunanjepolitičnih težav z ozirom na svojo »dinastičnost« in »homagialnost« kaj iztisnejo. Lahko tudi, da bi svojim volivcem radi pokazali kako novo »nacionalno pridobitev«, kadar pride do volitev na podlagi «reforme^. Ampak topot so se Košutovci urezali. Stranki i. 1867 nočeta skupne banke in Weckerle, Andrassy ter Zichy odstopijo, ako bi parlament, oziroma njega hankovni odbor forsiral neodvisno banko. Košutovci v tem slučaju upajo, da jim cesar poveri vlado. Ce bodo še dalje zahtevali svojo banko, jim cesar vlade gotovo ne bo izročil. Mogoče je, da se zadovolje potem ic z vlado, neodvisno banko pa postavijo za čas ad aeta. Saj umejo izvrstno s kraljem paktirati. Mogoče računajo ravno na to, ker stari pakt s kraljem jih obvezuje, da izvedejo volivno reformo, če pa začno nanovo paktirati, jih morda kralj odveže te neprijetne dolžnosti. Bomo videli, kaj poreče na to kralj. Gusolnlca. Kakor da smo v Tivoli. Svet se sprehaja in zabava ob raznih bajtah. Najbolj ga vleče nase gugalnica. V čolnu sedita na obeh konceh »on« in »Ona«, pa se srepo merita: gospica Vojna in gospod Mir. Nekdo jih poganja, da sfrči zdaj 011 kvišku, zdaj ona. Kdo se pravzaprav igra s čolnom, ne vemo zagotovo. Po pisano-karirani obleki soditi je ta sluga Anglež. Lahko pa je tudi preoblečen . . . Včeraj so časnikarski tički večinoma prinašali oljkove vejice v kljunčkili. Tudi danes nekateri. Drugi pa prinašajo osat. In mnogo ujed je med tiči — od krokarja do pravega »brkastega sera«. Mrhovina jim diši. Mi pa ostanemo še vedno optimisti kat' eksoclven. Pravimo: Vojne ne bo! Sicer so štrene še vedno precej zamotane. Preveč rok jih hoče razvozljati, in nekateri pomagači so zares nerodni. Po pravici bi pri tem delikatnem delu smela biti samo dva: eden, ki štreno drži, in drugi, ki čudno zapletene fine niti re-šava raznih »nastavljenih« zanjk. Aehrcnthal hi Milovanovič. Kolik razloček med obema! Aehrcnthal premalo odpira lastna usta in preveč govori na tuja usta neslovauskili žurna-listov; Milovanovič pa je preveč zgovoren. Zdaj pove to, zdaj ono, da človek na slednje ne ve, kaj je slišal. Enkrat pravi, da se jc srbski ministrski svet popolnoma udal ter da hoče srbska vlada storiti vse, kar ji Rusija svetuje in kar velevlasti zahtevajo, katerim prepušča svojo usodo. Tudi 12.000 rezervistov da hoče vlada poslati domov, čeprav so potrebni, ako to Rusija zahteva. Zlasti pomirljivih zvokov odmevajo francoski listi, ki pa pišejo, da jc francoska vlada dobila le še »del načrta« srbskega odgovora na rusko vlado. Naš posebni poročevalec nam iz Belgrada poje vse drugačno pesem, ki jo dalje doli podajamo. Iz Berolina in Pe- terburga prihajajo zopet drugačni glasovi, tako da resni listi očitajo dr. Milovanoviču nevarno igro, češ, da je vsakemu zastopniku velesil kaj drugega povedal. Ako je to res, bi pač ne bilo lepo, kajti laž ima kratke noge tudi med diplomati, in kdor je enkrat klical ljudi na pomoč proti volku, ki ga ni bilo, 11111 vdrugič ne verjamejo. Z ozirom na nejasnost poročil in njihovo protislovje podajamo predvsem sledeče dunajsko poročilo, ki ima na sebi še precej znakov verojet-nosti. Z Dunaja se namreč poroča, da je ministrski predsednik Novakovič po ministrskem svetu v sredo prišel k ruskemu poslaniku Sergejevu, da nm izroči odgovor srbske vlade na rusko vprašanje. Novakovič jc Sergejeva zaupno obvestil, da je srbska vlada sklenila ravnati se po svetu Rusije in da je pripravljena odreči se povečanju ozemlja, kakor tudi opustiti zahtevo po avtonomiji Bosne in Hercegovine, obenem tudi razorožiti se, ako tudi Avstrija na srbski meji izvede vojaško razorožbo. To izjavo je Sergejev sporočil svoji vladi, ki ima sedaj odločiti, ali srbske propozicije zadostujejo kot temelj na-daljnim pogajanjem. Ako Rusija temu pritrdi, potem bo srbska vlada poslala prizadetim velevlastem noto, v kateri poda izjavo, da se hoče nasvetom velevlasti udati in se odreči teritorijalnim kompenzacijam, kakor tudi zahtevi po avtonomiji Bosne in Hercegovine. Velesile se bodo nato posvetovale in potem ua Dunaju prijavile sklep Srbije. V poučenih krogih vlada mnenje, da bi Avstrija pod takimi pogoji omilila svoj sklep, da se hoče le direktno s Srbijo dogovarjati in da bi skupen korak velesil ugladil pot končno tudi direktnim pogajanjem. Nihče si ne prikriva velikih težkoč, ki jih bo šc premagati v avstro-ogrsko-srbskem sporu, vendar pa je ta prvi trezni korak Srbije jako izboljšal položaj. Obenem pa je Rusija z zadnjim svojim korakom v Belgradu jasno dokazala, da ni stala za srbskimi zahtevami po teritorijalni kompenzaciji in da teh zahtev ne podpira. Naš dopisnik pa nam poroča i/. Belgrada : Srbija ne popusti ? (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 3. marca. Fanatizem /a vojno se čedalje bolj širi. Danes je bil Belgrad zelo razburjen zavoljo predstavke zastopnikov velesil, ki so Srbiji svetovali, naj se odpove teritorijalnim kompenzacijam, ker da jo sicer prepuste svoji usodi. Pod kraljevim predsedništvom je bila sinoči od 5. do 8. ure seja ministrskega sveta. Posvetovanje je bilo burno. Ministrski predsednik Novakovič. star konservativec, je želel, da bi se pri odgovoru na predstavko velesil ogibali jasne odločnosti. Finančni minister Stojan Protič ic govoril pol ure za vojno ter izjavil, da najde denarnih sredstev za večmesečno vojno. Vojni minister general Živkovič je izjavil, da prevzame pred zgodovino odgovornost za pripravljenost srbske vojske. Ministra dr. Milovanovič in Ribarac sta bila tiuJ; za odločen odgovor, čeprav prinese vojno. Kralj je na to rekel, da je njegova želja, da se ohrani mir; ako pa pride do vojne, bodo vodili on s sinoma in bratom vojsko v boje, čeprav izginejo s Srbijo tudi Karagjorgjevci. Ministrski svet je sklenil velesilam odgovoriti, da Srbija ostane pri svojih zahtevah in da od njih ne odstopi. Ko se je to zvedelo po mestu, je nastalo nepopisno navdušenje, kajti tu vse, kar je živega, hrepeni po vojni. Vojne priprave. - Mine in mobilizacija. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) B e I g r a d, 3. marca. Nocoj in danes so položili mine pod savski most pri Belgradu. Most lahko vsak hip poženo v zrak. Tudi ob Donavi in Savi pod Belgradom so na vse strani položene mine zavoljo donavskih monitorjev. VI. pešpolk. ki je bil zavzel postojanke nad Belgra-d,om, jc poslan v Šabac; njegove pozicije je zavzel XVIII. pešpolk. Ker je sklenjeno Belgrad braniti, zavzela jc vojska višavo Cukarico in Višnjiške vrhove. Artiljerija se nahaja na Banovem brdu, odkoder je najlažje preprečiti prehod avstrijske vojske čez Ciganlijo. Na mobilizaciji donavske in drinske divizije sc pridno dela in so danes zbrani pod zastavo podčastniki J. poziva. Četam, določenim, da vršijo podvojeno patruljno službo ob Donavi, Savi in Drini, so razdelili novo obleko sivo-zelene barve po zgledu evropskih uniform; tudi vsi častniki si morajo nemu- LISTEK. Hovo kDtoKombn. Angleški spisal Conan Doyle. (Dalje.) »Prvi čas sem se nekolikokrat skoro izgubil. Pa počasi sem se naučil dobiti pravo pot. Nekak sistem obstoja, po katerem se mora ravnati obiskovalec, ali čisto nemogoče je, da bi ga pogodil, če bi se zgubil v temi. Šc sedaj odvijam radi varnosti klopčič niti, katere konec pritrdim ob vhodu, če si upam daleč v katakombo. Sami lahko vidite, da ni lahko, pa raz-ven tega sc deli vsak izmed stranskih hodnikov pač desetkrat, predno proderete le sto korakov naprej.« Prišla sta kakih dvajset čevljev pod nivo tal v hlevu in sedaj sta stala v štiri-voglatem prostoru, ki je bil vsekan v mehko sestavino zemlje. Svetilka je metala migotajoč svit krog in krog po stenah, zdolaj ostro, zgoraj nedoločno. Na vse strani so zijale temne odprtine hodnikov, ki so šli kakor žarki na vse strani. »Prosim, hodite za menoj, tik za petami!« je rekel Jansen. »Ne obotavljajte sc spotoma z raziskavanjem, kajti kraj, kamor vas popeljem, vsebuje vse. kar bi le mogli videti, in še več! Štediva s časom in pojdiva naravnost tja!« Šel je naprej po enem izmed hodnikov, Anglež mu jo sledil tik za petami. Vsak hip se je pot razcepila, pa Jansen seje moral držati gotovih skrivnih znakov, ki jili je bil najbrž sam napravil, kajti uiti enkrat se ni ustavil ali se le za hip obotavljal. Povsodi so ležali po vsej dolžini stene v vdolbinah drug nad drugim kristjani starega Rima; rumenkasta luč je ob-svitala vpale obraze mumij in je drčala čez okrogle črepinje in čez dolge, bele, nad brezmesnimi prsi prekrižane kosti rok in laktij. ln koder je hitel Kennedy mimo, povsodi je požiral s poželjivimi pogledi napise, grobne posode, slike, ostanke oblačil, predmete za vsakdanjo porabo, kar jc ležalo še vse povsem tako, kakor jc bilo položeno tja od pobožnih rok pred davnimi stoletji. Angleškemu arheologu jc bilo jasno, dasi je imel komaj časa za hitro iti površno pregledovanje, da jc bila to najlepša in najzgodnejša katakoinba izmed vseh do tedaj znanih, iu da je vsebovala tako skladišče rimskih ostankov, kakor ga šc niso odkrili učenjaki. »Kaj bi bilo. čc bi luč ugasnila?« jc vprašal, ko sta hitela naprej. »V žepu imam še svečo in škatljico užigalic. I11 Vi imate gotovo tudi še uži-galice. Kennedv?« »Ne. Cisto pozabil sem jih.« »No, to nič ne dc. Saj ostaneva skupaj.« »Kako daleč pojdeva še? Zdi se mi, da sva prehodila že najmanj četrt milje.« Ze več, vsaj kakor jaz mislim. Grobišča res nimajo nikjer konca. Jaz vsaj še nisem prišel nikdar do kraja kakega hodnika. Od tu naprej postane pot posebno zamotana. Zato bom uporabil rajši nit.« 'S temi besedami je pritrdil en konec niti na kamen, ki je molel iz stene, klopčič jc pa obdržal v roki; ko sta prodirala naprej, ga je polagoma odvijal. Kennedy jc spoznal kmalu, kako potrebna je bila ta previdnost, ker so postajali hodniki vedno pogostejši in kompliciranejši in so tvorili s povprečnim rovi pravcato mrežo, v kateri bi se brez takega pripomočka pač nikdo nc spoznal. Vsi ti hodniki so se pa stekali v eno samo veliko, okroglo dvorano, ki je imela ob eni steni piedestal, čegar ena stran je bila prevlečena z mramornatimi p lami. To je pa krščanski oltar!« jc vsklik-ni nnedy oduševljen, ko je osvetil Jan- ši lučjo svoje svetilke mramor. Jri Zevsu! Saj tam v kotu jc vklesan majhen križ! Nedvomno je služila ta dvorana za cerkev.« >Res je!« jc odgovoril Jansen »Cc bi imel na razpolago več časa, bi vam pokazal lahko vse ostanke mrtvecev, ki so pokopani tam po dolbinah v stenah: to so ostanki prvih škofov in papežev cerkve s svojimi initrami, križi in ornati. Pojdite na primer tja k oni vdolbini in poglejte vanjo!« Kennedy je šel preko prostora in je strmel na strahotno obličje, ki je ležalo polrazpalo pod strohnelo mitro. »To je izredno zanimivo,« je rekel in njegov glas se je skrepil pod konkavnimi oboki v pravo bobnenje. »Kolikor mi je znano, jc to najdišče edino svoje vrste. Prinesite vendar svetilko bližje, Jansen! Rad bi si ogledal vso reč natančnejše.« Danec sc je bil med tem počasi oddaljil in je stal ob nasprotni steni sredi rumenkastega žara luči. !>Ali veste, kolikokrat sc pot razcepi od stopnjic do te dvorane?« je vprašal. »Več nego dvatisočkrat! Nedvomno je bilo to eno izmed sredstev, ki so jih uporabljali prvi kristjani v svojo varnost-. Ce hoče človek od tod ven, tudi če ima luč, bi bilo staviti tisoč proti eni, da bode zgrešil pot! Ce pa tava v popolni temi, mu je pa še mnogo težje dobiti izhod.« »To mislim tudi jaz.« »In tema je nekaj groznega! Enkrat sem žc napravil ta poizkus. Narediva ga še enkrat!« — Danec se je sklonil k svetilki; hip na to je bilo Kennedyju, kakor da mu je padla na vsako oko nevidna, težka roka. Nikdar ni vedel, kaj je taka nepro-dirna tema. Zdelo se nm jc, kakor da je doma nabaviti vojno obleko, da jih že nekaj korakov daleč ne bo mogoče razločevati od navadnih vojakov. Kdo bo poveljeval srbski vojski? (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, J. marca. Razpored vojne službe je dovršen. Kakor hitro prično sovražnosti, prevzame poveljstvo nad operativno vojsko ob Drini sedanji vojni minister general Mihajlo Zivkovič, vojni minister pa postane penzijonirani general Djuknič. Načelnik glavnega štaba ostane general Putnik, njegov pomočnik pa bo zavoljo zarote umirovljeni polkovnik Aleksander Mašin. Obrambo Belgrada poverijo penzijoniranemu generalu Srečko-viču; načelnik njegovega štaba bo penz. polkovnik Miloš Vasič. Poveljstvo nad že-nijskimi četami sprejme zaradi zarote penzijonirani polkovnik Damjan Popovič, poveljstvo konjenice pa poverijo polkovnikoma Obrenu Milivojeviču in Savi Paunoviču. Nabojev za puške je še preveč, za vsako puško po 8000 krogel, mu-nicije za topove pa je toliko, da se lahko vzdrži vojna pet mesecev. Z druge strani nam še poročajo sledeče: Tajna seja narodne skupščine. Belgrad, 5. Kadar dospe odgovor ruske vlade na obvestila srbske vlade glede nasvetov, ki jih je ruski poslanik Sergejev podal v Belgradu, nameravajo sklicati tajno sejo skupščine in bo vlada v njej poročala o položaju ter povdarjala, da bi dovelo do vojne z Avstro-Ogrsko, ako skupščina ne spremeni svojega stališča glede aneksije. kakor ga je izrazila v znani resoluciji. V tem konfliktu bi Srbija bila docela osamljena. Koalicijsko ministrstvo upa, da se posameznim njegovim članom posreči vplivati na poslance svoje stranke ter pridobiti večino skupščine za izpre-membo svojedobne resolucije in za mirno rešitev spora z Avstrijo. Prebivalstvo je v očigled umikanja vlade potrto. Listi ostro napadajo politiko lzvolskega. Grof Forgach Ima ultimatum v rokah ? Belgrad, 5. marca. V tukajšnjih političnih krogih sodijo, da je avstro-ogrski poslanrk grof Forgach prinesel z Dunaja ne le pogoje, ki jih monarhija stavi Srbiji v svrho rešitve konflikta, marveč tudi ultimatum avstro-ogrske vlade. Pri srbski vladi so mnenja, da grof Forgach v kratkem zopet zapusti Belgrad. Skupna avdi;enca poslanikov pri našem cesarju ? Pariz, 5. marca. Neki tukajšnji listi pripisujejo pogovoru ministrskega predsednika Clemenceau-a z zunanjim ministrom Pichonom velik pomen ter pravijo, da sta sklenila poslati francoskemu poslaniku na Dunaju navodilo glede skupnega koraka z ruskim, angleškim in italijanskim zastopnikom pri cesarju Francu Jožefu L, ako bi baron Aehrenthal ne odnehal glede zahteve, da se hoče s Srbijo Ie neposredno pogajati. Tak korak poslanikov bi bil • no-vum« v diplomaških običajih. Državni zbor. »Slovanska jednota«. Včeraj je zborovala parlamentarna komisija »Slovanske jednote« skoraj tri padla nanj, ga tlačila in mu jemala sapo; bila je kakor trdna ovira, ki ni pustila telesu, da bi se premikalo naprej. Nehote je dvignil roke, da bi jo odvalil raz sebe. »To je dovolj, Jansen,« je rekel; »to res tlači; prižgite zopet luč!« On se je pa začel krohotati in zdelo se je v okroglem prostoru, kakor da prihaja glas od vseh strani. »Neprijetno vam je, ljubi Kennedy, kajne?« je vskliknil. >.Dajte no, človek, prižgite luč!« se je oglasil Kennedy v odgovor. *Zelo čudno je,« je nadaljeval oni, »pa po glasu bi ne mogel prav nič reči, kje da stojite. Ali se godi tudi Vam tako? Ali mi morete povedati, kje da sem?« Ne. Zdi se mi, kot da ste na vseh straneh objednem.« »Ce bi ne imel v roki niti, bi prav nič ne slutil, proti kateri strani moram oditi.« »Meni se prav nič ne zdi, kam in kod bi moral. Prižgite zopet luč, človek, in končajte to neumnost!« »Poslušajte me, Kennedy! Ce se ne motim, zelo ljubite dve stvari: ena je zanimiv doživljaj, druga je pa zapreka, ki jo morate premagati. Doživljaj naj obstoja sedaj v tem, da si poiščete izhod iz te katakombe. Zapreko bode pa tvorila tema in dvatisočkrat razcepljena pot. Hiteti vam pa ni treba prav nič. kajti res imate veliko časa, in če tu pa tam nekoliko postanete, da se odpočijete, bi me zelo veselilo, če bi mislili na gospodično Mary Sanderson in na vzroke, zakaj ste ravnali ž njo tako vitežko.« (Dalje.) ure. Odobrili so pravila in izvolili so začasno predsedstvo, v katerem so: Dr. Kramar, dr. Ivčevič, dr. Šusteršič in Udr-žal. Sprejeta je bila tudi resolucija, da se bode ohranil mir v korist državi in slovanskim narodom. Zvršilni odbor je soglasno sprejel pravila, katere je sestavil pripravljalni odbor ter je izrekel zahvalo načelniku dr. Pacaku in poročevalcu dr. Šusteršiču. Včeraj je zborovala tudi nemško-na-rodna zveza in sklenila, da hoče z vsenti sredstvi pospeševati delavnost parlamenta ter v narodnih vprašanjih skupno postopati s krščanskimi socialci. Zveza se je odločno izrekla proti samostojni ogrski banki in razpravljalo o zamotanih vnanjih razmerah in denarnih sredstvih, ki jih potrebuje država. V ponedeljek bodeta baron Bienerth in finančni minister Bilinski nemškim zastopnikom dala pojasnila o novem državnem posojilu. Novi zbornični predsednik. Tudi to vprašanje ni še rešeno. Kar čez noč se je pojavila kandidatura dr. Masaryka, za katerega bi glasovali vsi češki poslanci, izvzemši 17 katoliško-na-rodnih, skoraj gotovo vsi socialni demokratje, Rusini in morda nekaj jugoslovanskih. Odločili bi potem pri volitvi italijanski in rumunski glasovi, ako bi se več poslancev odtegnilo glasovanju. Parlamentarni »kibici« ugibljejo, da utegne dr. Pat-tai dobiti 252 glasov, dr. Masaryk pa 249; italijanski glasovi pa niso všteti. Ti bi torej odločili. Nam se zdi ta kombinacija slabo podprta. Socialni demokratje utegnejo oddati svoje glasove Pernerstorferju in s tem je zagotovljena izvolitev dr. Pat-tai. Siccr pa se položaj v parlamentu iz-preminja kakor suščevo vreme. VseslovansKl pustolovec aa pomot Srbom. Srbi nimajo sreče z zavezniki. Doslej so se brezpogojno zanje izrekli samo ljudje Klofačevega kalibra in pa tak vseslo-vanski general, kot je znani Cerep Spiri-dovič v Moskvi. Včeraj je prinesel »Slovenec« telegram iz Belgrada, v katerem se poroča, da obeta vseslovanska zveza v Moskvi Srbom, da se bodo avstrijski Slovani spuntali in prestopili na njihovo stran, če prično vojsko z Avstrijo. Danes pa povemo, kdo stoji za takimi obljubami To je namreč znani napol norec, napol goljuf general Cerep Spiridovič. Pred leti je bil polkovnik, potem se je pa povišal za generala, menda da bi bolj irnponoval. Ker je poneveril neki gospej njeno milijonsko premoženje in naredil še več drugih škandalov, je šel na Francosko, kjer je ustanovil »latinsko-slovansko ligo«, ki mu je menda toliko nesla, da je imel v Parizu prijetno življenje. Ko so mu postala tla prevroča, je potegnil v Ameriko. Tudi je tam iskal kakšne bogate neveste namesto svoje žene, od katere se je ločil. Toda z amerikansko nevesto ni imel sreče. Iz Amerike je pisal bombastična pisma na Balkan, kjer se je ponujal za makedonskega kralja. V Avstriji je njegov glavni prijatelj in agent gospod državni poslanec Tresič-Pavičič, ki je ob enem dober prijatelj ljubljanskega gospoda župana. Svoj čas se je posrečilo Spiridoviču, da se je urinil za srbskega konzula v Moskvi, kjer je razvil razkošno in dobro procvitajočo trgovino s srbskimi redovi. Slednjič je bilo pa tudi srbski vladi škandalov preveč in ga je spodila iz službe. Zdaj bi se ji menda spet rad prikupil s takimi telegrami. V Avstrijo se general Cerep Spiridovič nič več ne upa kljub svojim prijateljem Klofaču, Tresiču in Hribarju, toda srbski vladi obeta pomoč vseh avstrijskih Slovanov. Mi se samo čudimo, da ruska policija tega tička ne spravi v norišnico ali pa v prisilno delavnico. PROCES PROTI SRBOM V ZAGREBU. 300 pri? v prilog obtožencem odklonjenih. 4. t. m. se je čitala dalje obtožnica. Obtoženci so kaj živahni in sangviniČni, pravi Srbi. Ko se v obtožnici imenuje kot priča neki Kukavica, zakliče neki obtoženec: Lepa priča! Predsednik Tarabochia zabrani obtožencem čitati liste, ker je to omalovaževanje sodnega dvora. Ko se bero obtožbe, da so Srbi imenovali Hrvate »šokačke svinje«, se obtoženci deloma razburjajo, deloma stnejč. Predsednik preti, da bo nekatere dal odvesti. Obtoženec Kačar zakliče: »To je laž!«, ko sc v obtožnici čita odstavek, da so Srbi rekli, da mora Hrvaška pripadati srbskemu kraljestvu. Ogrski brz. urad poroča 4. t. m., da je sodni dvor vseh 300 prič, ki so jih zagovorniki obtožencev predlagali, odklonil z motivacijo, da so vse te priče tudi osumljene veieizdaje Jutri se začne zasliševanje obtožencev, ki bo trajalo nekako do 17. t. m. Dnevne novice. + V koliki ln kakšni veljavi ie bil slovenski jezik pred reformacijo, pred Trubarjem, lepo osvetljuje J. Logar v »Mentorju« (št. 6.): »Kako častno nas omenja Aeneas Sylvius v svoji knjigi »Descriptio Asiae et Europae«: «Sunt enim et ipsi Carinthiani Sclavi«. (»Korošci čelo so Slovenci«.) To je bilo v 15. stoletju. In ravnoisti Enej Silvij, škof, omenja, da so se lovske pravde vršile pred koroškim vojvodom, ki je bil častni lovski mojster svetega rimskega cesarstva, v slovenskem jeziku — da so se v slovenščini vršiti morale (»Sclavonia lingua respondere t e n e b a n t u r«). Isto prizadevanje, dati slovenščini mesto, ki ga sme naravno po zakonih zahtevati, se opaža tudi na verskem polju. Velezanimiv je »Rationale Divinorutn officiorutn« (Kodeks iz 14. stoletja v c. kr. dvorni knjižnici na Dunaju), ki ga je ukazal sestaviti Albreht II. V predgovoru se bere: »Zu dem dritten Male (zum 1. lateiniseh, zum 2. griechisch) die Messe \vird begangen in windischer Sprache durch sache der braittunge und gemainhait wann chain ainige sprach an ir so \vait getailet als di man vvindisehe nennet.« (Tretjič se bere maša v slovenskem jeziku zaradi silnega razširjenja in splošnosti, in ker prav noben jezik ni tako daleč razširjen nego je slovenski.) Tako je sodil Habsburžan v 14. stoletju o našem jeziku. — Opravičena je misel mnogih zgodovinarjev, da se je tudi po naših krajih opravljala služba božja mnogokrat v slovenskem jeziku. Sod-nijske obravnave so se po Slovenskem vsaj pod Sponheimi — vršile v slovenskem jeziku. Preudari vse to: uvaževanje, čislanje slovenske narodnosti, slovenskega jezika v cerkvi, na cesarskem dvoru (habsburški vojvodi so zasedali koroški vojvodski prestol po staroslavnem slovenskem običaju; našo narodno, bclo-modro-rdečo zastavo nam je dal cesar Friderik III., ki je bil prišel osebno večkrat na Slovensko in spoštoval stare njihove običaje in pravice), v svetem rimskem cesarstvu zajamčene pravice našega jezika, raba slovenščine v sodnijskih poslih, v deželnem zboru (nekateri govore, sklicujoč sc na Dimitza, Gesch. Krains III. 237,' o izključni rabi slovenskega jezika pri obravnavah kranjskega deželnega zbora) — ali se ti mora čudno zdeti, da zasledujejo mnogi, čeprav v skromnih virih, sledove začenjajočega se narodnega slovenskega prava? Južno od Drave tako poroča Benkovič po Aukershofnu — je veljalo bavarsko in longobardsko pravo, »secundum legem Longobardorum ct Ba-variorum«, poleg tega pa tudi slovensko pravo. Zato govore stare listine o pričali po slovenski postavi, (»testes slaviniscae institutionis«). — Ta stvari so sicer več-aiimenj znane, čeprav ne širšim krogom — v tej zvezi pa in z ozirom na današnje razmere zelo zanimive in podučne. Slovenci na Koroškem so že v 15. stoletju imeli v hodnem oziru take jezikovne pravice. kakršnih danes še na Kranjskem nimajo. In to vse pred reformacijo. Trubar jc s svojim nesrečnim in nespretnim nastopom opozoril Nemce na slovanski jug in od reformacije počenši pada veljava slovenskemu jeziku v politiški javnost i. Le primerjajte pravice slovenščine pred reformacijo s pravicami po reformaciji in z — današnjimi, ko se moramo boriti v upravi in sodstvu za mrvice tega, kar se nam ie odvzelo! Shod K. Z. se vrši v nedeljo popoludne ob 4. pri Oražnu na Selu. Poroča dr. Val. Rožič in dr. Krek. Pridite v obilnem številu! + Pomožna akcija. Gospodarska zveza nam javlja, da so jo dobavitelji sena iz vseh krajev, kot iz Italije, Nemčije in Nizozemske, obvestili, da je vsled slabega vremena, katero traja že skoraj 14 dni. nemogoča odpošiljatev sena iz oddajnih postaj, in ravnotako je tudi nakladanje sena na Kranjskem vsled visokega snega popolnoma onemogočeno. Dobava sena se bode torej iz tega vzroka za nekaj časa zakasnila, kar blagovolijo interesentje na znanje vzeti. + Frančišek Oblak je umrl 4. t. m. pri Sv. Gregoriju. Bil je posestnik, gostilničar in trgovec, bivši župan in dolgoletni občinski svetovalec in odbornik, načelnik gasilnega društva in sploh duša in podpora vsake dobre stvari. Bil je pošten gostilničar, strogo krščansk vzgojitelj obilne družine, ki ni štedil tudi denarja, da bi otroke kar najbolje vzgojil. Drugi sin Janez jc četrtošolee v škofovih zavodih. Krepko in neustrašeno je stal vedno v vrstah naše stranke, tudi ob najhujših ča-sjb. Svetila mu večna luč! — Volitve v tržaški mfctfnl svet, ki I se vrše od 13. do 30. junija t. k, se ude-i leže tržaški Slovenci ne samo V okolici, ampak tudi v mestu. Nocoj je sestanek slovenskih zaupnikov. — Zameti na Gorenjskem. — Ovira« promet. Od Jesenic do Trbiža že tri dni neprenehoma sneži. V noči od 1. na 2. je padlo en meter snega. Največ preglavice delajo zameti. Ves promet je zaprt. Po-nočni vlak je obtičal med Ratečami in Trbižem v snegu. Šele proti poldnevu so ga s težavo odkopali. Do treh popoldne še ni šel noben vlak. Snežni plug je vleklo na državni cesti enajst parov volov, pa še ti s težavo. Popoldne je nastalo nekoliko južno vreme, vendar burja še ne poneha. Take zime v marcu ne pomnijo najstarejši ljudje. Tudi brzojavna zveza je pretrgana. — Z druge strani smo včeraj popoldne dobili poročilo: Vsled novega snega vozijo vlaki na Gorenjskem zopet samo do Jesenic. Vse druge proge z Jesenic so zaprte. Včeraj popoldne so se. ljudje z Gorenjskega vsled tega pripeljali v živinskih vozeh. Vožnja iz Kranja v Ljubljano je trajala tri ure!: Čudno, da iz Ljubljane ni šel na pomoč kak vlak. — Velika nesreča vsled povodnji. Iz Zagorja na Notranjskem se nam poroča:: Pretekli teden je tudi pri nas zapadlo precej snega od 30 do 40 cm visoko. V noči od I. na 2. marca je pa začelo še deževati s tako silo, da je velikanski hudournik popolnoma nenadoma prišumel v vas Zagorje. Ker je voda tekla z veliko silo v dolino, je predrla zidove,, ki so obdajali vrtove po pobočju hriba Tabra, ruvala drevesa in kamenje iz zemlje in odnašala velike množine črne prsti. Vsled tega iu pa vsled velikega snega se je ta voda, ko je privrela v vas Zagorje, zajezila in udrla v nižje stoječe hiše, kjer je vzbudila speče ljudi. Bil je to grozen, pretresljiv prizor, ko so ljudje v nočnih oblekah hiteli na piano, drugi pa, ki se niso več mogli sami rešiti, glasno klicali na pomoč. Srčni mladeniči in možje so bili res kmalu na mestu in rešili ljudi in živino tako, da vsaj nobenega človeka ne pogrešamo. Sicer je pa napravila voda precejšnjo škodo na njivah, zidovju, pohištvu in pa, ker je vzdigovala tla; tudi je zalila krompir, glavni živež tukajšnjega prebivalstva. Ves dan potem je črpala gasilna brizgal-na vodo iz hiš To je strašen udarec posebno za tukajšnje vaščane. ker so že vsled lanskoletne suše preveliko trpeli. Zato prosimo visoko deželno vlado, da bi upoštevala prošnjo tukajšnjega županstva ter s čim največjo podporo prihitela na pomoč nesrečnikom. Obračamo se obenem tudi do naših poslancev, da bi nam stali na strani v teh težkih dneh, zakaj najstarejši ljudje ne pomnijo kaj tako hudega! — Silni snežni zameti se raztezajo po celi Evropi. Velikansk sneg je zapadel tudi po Portugalskem. V Berolinu odki-dava sneg 10.000 delavcev. V Belluno je snežni plaz podsul 13 oseb. Iz Draždan poročajo: Po silnem snežnem rnetežu so v smeri Freiberg-Draždane čutili več potresnih sunkov. S Koroškega prihaja poročilo, da je poštno ravnateljstvo odredilo, naj se s sankami pride v vsled silnega snega od prometa ločene kraje. Vojaška oblast je dala na pomoč skipatrulje. Med Zabnico in Ukvami je sneg visok 2-1 metra. Med tema dvema postajama je zopet zagrmelo sedem novih snežnih plazov. 2000 civilistov in 600 vojakov odkidava sneg. — Tudi iz Ne\v Yorka v Ameriki prihaja poročilo o silnem snegu. VVashington je vsled velikega snega ločen od prometa. Telefonske in brzojavne zveze so razdrte. — Kazensko preiskavo proti vete-rancem so uvedli v Ričanu na Češkem. Tam so imeli svoj čas veteransko društvo, ki se je pa samo razdružiio in sklenilo, da daruje svoje uniforme cestnim pometačem. Zaradi tega sklepa sedaj ve-terance sodnijsko zasledujejo. — Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo, 7. marca, uprizore na tržaškem slovenskem gledališču »Moč teme«. Pri tej predstavi nastopi v vlogi Matrjone gospa Dragutmovičeva in v vlogi Anjutke ga. Vera Danilova. Koncem meseca ima gospa Danilova svoj benefični večer. Uprizori sc »Madame Sans Gene«. — Umrla je v Kamniku tovarnarjev« soproga gospa Marija Stare, rojena Germ, stara 57 let. — Nogo si je zlomil nad členkom dne 28. svečana Jakob Steržinar, posestnik in gostilničar na Vrhniki.. To je že drugi slučaj te vrste v našem trgu. Dne I. januarja t. 1. je padel in si zlomil nogo strojarski pomočnik Jakob Laznik. Pota so bila že res tako polzka, da se temu ni čuditi. — Po 16 letih učiteljevanja v semenišče. Učitelj na višji ljudski šoli v Savskem Brodu, Tomo Practii, je po Iblet-nem učiteljevanju stopil v djakovsko semenišče, da postane mašnik. Na ta korak se je že dolgo pripravljal z gorečim študijem grškega in latinskega jezika. — Umrl je v Zagrebu 3. t. m. lastnik in glavni urednik »Agramer Tagblatta«, Simon Vineene Frank. — Za germanizacijo je izdal doslej nemški šulferajn 15 milijonov kron. Ustanovil je 37 šol in 47 otroških vrtcev. — Umrl je Anton Roce, gostilničar in posestnik v Rodiku, star 72 let. — Umrl -Je na Cernučah posestnik i Valentin Kecelj. N. p. v m.! — Kranjskogorska podružnica slov. i planinskega društva ima v nedeljo, dne 14. marca ob 3. uri popoludne v prostorih hotela »Mangart« v Ratečah svoj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. poročilo tajnika in blagajnika; 3. vpisavanje novih udov; 4. raznoterosti.. K obilni udeležbi vabi odbor. Kadetska šola v Zagrebu? hrvatski listi zabeležujejo vest. da vlada kadetsko šolo iz Kamenice v najkrajšem času premesti v Zagreb. — Vinski semeni v Sv. Križu pri Kostanjevici,' ki se je vršil pretečem torek, je prodajalce, in še bolj pa prireditelje, nekoliko presenetil. Dočim je bila udeležba od strani prodajalcev-vinogradnikov jako velika, ki so ponujali na tisoče hektolitrov vina, so pa kupci skoraj popolnoma izostali. Vzrok je bilo edino le skrajno neugodno, sneženo vreme, ki je vsakega še tako pogumnega potovalca doma zadržalo. Res škoda, da ni bila prirediteljem in prodajalcem vremenska sreča milejša, kajti pri tako dobri kapljici in pri tako nizkih cenah, bi se gotovo napravile prav izvrstne kupčije. Upajmo, da sc v prihodnjih mesecih kupčija mnogo na boljše obrne. Sklenilo se je, da se v teku tega meseca priredi en vinski semenj v Krškem. — Nesreča pri delu. V ponedeljek zjutraj sta se pri zgradbi nove strojarne Faganellijeve v Mirnu pri Gorici nevarno poškodovala dva delavca. Poškodbe enega so smrtne. Blazna stava. Iz Szatmara na Ogrskem poročajo: V občini Dere je stavil mladi kmetovalec Aleksander Szimay, da skoči raz cerkvenega stolpa. Prebivalci so se zbrali določenega dne okolu stolpa ii; Szimay je res skočil s stolpa v globo-čino. Obležal je mrtev. Nevesta je skočila za ženinom v tirob. V Litomericah je umrl finančni višji nadzornik Irelg. Pri pogrebu je nakrat skočila nevesta pokojnikova v odprti grob ter se krčevito oprijela krste. Z veliko težavo so zopet spravili nevesto iz groba iti domov. Pri skoku se je nevesta znatno poškodovala. Na grobu neveste se je ustrelil. Stotnik 66. pešpolka baron Mariaty se je včeraj na Dunaju na grobu svoje neveste ustrelil. Umirajočega so ga prenesli v bolnico. Nova pravda Janine Borovske. Poslanec Daszyinski v »Glosu« očita Janini Borovski špijonažo in jo pozivlje, naj ga pozove pred sodišče, kjer bo doprinesel dokaz resnice. Kakor znano je Borovskj zmagala v pravdi proti uredniku »Napr-zoda«, ki ji je tudi očital vohunstvo in bil zato obsojen. Štajerske novice. š Zaupni shod bodo imeli starolibe-ralci v Ptuju v nedeljo, dne 7. t. tn., na kojega vabijo tudi pristaše »Kmečke stranke«. Glavni akterji pri tem so Ploj, dr. Rosina in uskok »Kmečke stranke« Zemljič. Ker si celjski liberalci v tem okraju ne upajo s svojimi kandidati na svetlo, pridejo jim staroliberalci na pomoč, ki še računijo na svoje prejšnje zveze z ljudstvom. Somišljeniki, opozorite' ljudstvo na ta zvit manever! š Ponarejale! denarja. V Mariboru so aretirali 34 let starega zavirača južne železnice Jožefa Zagoveca in njegovo ženo, ker sta izdajala ponarejene bankovce po 20 kron. š Smrtna kosa. V Št. Lovrencu nad Mariborom je umrl posestnik Jak. Risch-nigg. v Mariboru pa umirovljeni davkar Jurij Pichler. š Nemškutarska zmaga. V Spodnjem Gašteraju so zmagali pri občinskih volitvah nemškutarji. š Volitve v celjski občinski odbor se vrše 16., 17. in 18. t. m. š Št. Itj v Slov. goricah. Občni zbor je zelo dobro uspel. Na njem je govoril gospod Vlado Pušetijak o potrebi in pomenu izobraževalnih društev ter o varčnosti. Obširno poročilo pride. š Mladeniški sestanek bo 25. marca ob 10. uri predpoldnem v Mariboru Flos-sergasse 4. Naredimo si načrt za mladeni-ške shode, sploh za našo pomembno organizacijsko delo za leto 1909. Prosimo, da se udeležijo sestanka zavedni mladeniči iz zelene Štajerske v ogromnem številu. Na veselo svidenje! Iskrene mladeniške pozdrave! Ljubljanske novice. lj Občni zbor »Slovenske krščansko-socialne zveze« se vrši prihodnjo nedeljo točno ob 10. uri dopoldne v društveni dvorani, nakar opozarjamo somišljenice in somišljenike. lj Poduk iz ruščine in angleščine. Ker smo po prijaznosti gospoda ravnatelja Remca dobili lep šolski prostor v prostorih trgovske šole, se bo reorganiziral poduk iz ruščine in poljščine. Vsi, ki so doslej obiskovali ruski poduk in oni, ki bi se radi učili nanovo, naj pridejo v soboto ob sedmih zvečer v trgovsko šolo. Najprej bo predavanje o ruskem slovstvu, potem pa zapisovanje novih učencev in starih, ki so os;ali zvesti. Ob 8 uri se prične nato drugi, nadaljevalni kurz iz angleščine. Ij Postni govori v stolnici. Dr. Opeka je včeraj razvijal te-le misli: Tistih, ki v resnici nič ne verujejo, je razmeroma le majhen procent; zmota, kateri so udani premnogi, moderna herezija — to je v e r-s k i i n d i f e r e n t i z e m. So in niso kristjani. Hočejo biti verni, pa kako se javlja njih vera? O veliki noči brez spovedi. v petek brez posta; maša v nedeljo pa če je, je dobro, če ne, pa tudi; v lepem vremenu izlet, v ugodnem času lov, vsaka mala nerazpoloženost -- bolezen . . . Vzroki tej prikazni: lahkomišljenost in strasti. Ljudje nič ne mislijo, ne gledajo v bodočnost, žive od danes do jutri..... Strasti oblegajo človeško srce, a to srce je slaba trdnjava, udaja se, pade. Strasti zavijajo pamet človekovo v dvome, razum v'meglo. Kdaj človek jame zgubljati vero? V letih nedolžnosti? Takrat se čuti srečnega v svoji veri. V mladosti, ko strasti poljejo no srcu in je obvladujejo. — Sredstva zoDer to bolezen so: resnoba življenja, vzgoja volje in molitev. Ne pomaga nič! Moliti je treba; vera je nadnaraven dar, ki se samo z naravnimi sredstvi ne da pridobiti ne ohraniti. — Resnoba življenja: V Bresciji je na pokopališču visok svetilnik. Zakaj na pokopališču, kar je navadno v pristanišču? Zeto ker tu je pristanišče našega življenja; jadramo v smrt in večnost. Ta misel, ta luč nam bodi vedno pred očmi in dajaj smer vsemu našemu življenju! lj Ustanovni občni zbor organizacije bančnih uradnikov. Včerajšnji »Slov. Narod« poroča, da se vrši ta občni zbor dne 7. t. m. Predvčeraj pa je objavil obenem s »Slovencem«, da se vrši v nedeljo, dne 14. marca t. 1. Zadnje poročilo je tudi pravilno in v smislu sklepa pripravljalnega odbora. Ij Iz policijske službe. Namestništvo je imenovalo mornarskega podčastnika R. Bizjaka za provizoričnega policijskega kancelista ter ga v sporazumu z deželno vlado na Kranjskem pridelilo deželnemu predsedstvu v Ljubljani. Ij Promoviran bo danes v petek, dne 5. t. nt., na dunajskem vseučilišču notarski kandidat v Ljubljani gospod Janko Kersnik, sin pokojnega slovenskega pisatelja, za doktorja prava. Čestitamo! Ij Vlncencijeva družba ima prihodnjo nedeljo svoj društveni praznik. Zjutraj ob pol sedmih bode sveta maša v »Marija-nišču« in zvečer ob tri četrt na šest lita-nije in potem zborovanje. — Osrednji odbor »Slovenskega planinskega društva« priredi na predvečer sv. Jožefa dne 18. t. in., ob pol 9. uri v restavraciji »Narodnega doma« svojemu častnemu članu g. c. kr. profesorju Franu Orožnu častni večer. Izročila se mu bo diploma častnega članstva, katero je umetniško izdelal znani slikar g. Minko Smrekar. Diploma bo prihodnje dni razstavljena v izložbi umetnin ljubljanskega knjigarja g. L. Schwentnerja v Prešernovi ulici. Na večeru ne bo strogega sporeda, pač pa je skrbljeno za šaljiv planinski govor in petje ter neprisiljeno zabavo. Posebna vab ila se ne bodo razpošiljala, a so vsi člani in prijatelji »Slov. planinskega društva« dobro došli. Ij lz pisarne slovenskega gledališča. Danes sc nojeta za nepar-abonente operi »Cavalleria rusticana« in »Pagliacci«. — V nedeljo, dne 7. t. m., debutuje na enga-gement slovenski igralec Milan Skrbi n š e k . absolvent ljubljanske realke z maturo ter absolvent O 11 o v e gledališke šole na Dunaju, kjer podučujejo sami dvorni igralci in profesorji konser-vatorija. Gospod Skrbinšek je igral za svoj prvi nastop na našem odru vlogo Martina Spaka v narodni igri »Deseti brat«. PZvečcr se igra zadnjič opereta Mascottc«. V torek, dne 9. t. in. se pojeta operi Cavalleria rusticana« in »Pagliacci«. liKališeva koncesija za posredovanje služb, nakupa in prodajo je prešla v last g. Petra Mateliča. Ij Umrla je delavka v tobačni tovarni Krescancija Likar. Ij Novi snežni metež. Danes zopet I skoro neprestano sneži. Poroča se nam. da je vsled novega snega promet na progi Maribor-Franzensfeste zaprt. Ij Sneg odkldavat po železniški pTogi so se danes zjutraj odpeljale štiri stotnije tukajšnjega 27. pešpolka. Ij Ogenj. Danes dopoldne so opazili v podstrešju nove Sternove hiše na Fmonski cesti št. 10 ogenj. Obveščen oddelek prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva je bil naglo na svojem mestu ter je ogenj v kratkem pogasil. Strop in podstrešje nad hodnikom prvega nadstropja je začelo vsled tega tleti, ker se je bil vnel nek tram, ki je bil izpeljan preveč blizu dimnika. Škoda ni velika in je bila lastnica zavarovana. Ij Pobegnila sta iz blaznice v Celovcu 301etni elektrotehnik Ferdinand Feidl in 18letni Leon Rauter. Pred pobegom sta ukradla 160 K denarja in toliko zlatnine, da znaša skupna škoda 230 K. Oblasti ju zasledujejo. ikonska In brzojavna paradli. »NARODNA ZVEZA« PRI BARONU BIENERTHU. Dunaj, 5. marca. Včeraj popoludne ob 3. uri je sprejel ministrski predsednik načelnika »Narodne zveze« dr. Šusteršiča in pa v odsotnosti načelnika dr. lvčeviča njegovega namestnika dr. Ploja. Konferenca je trajala pet četrt ure. Rezultat konference je popolnoma negativen, t. i. v razmerju Jugoslovanov do sedanje vlade se prav nič ne izpremeni. Govori se, da se je pri tem pogovoru kazal baron Bienerth precej potrt in malodušen in da je izjavljal, da če bi imela biti njegova oseba ovira normalnim parlamentarnim razmeram, sc rad umakne, toda da kot uradnik -mora vztrajati na mestu, na katero je postavljen. Zastopnika »Narodne zveze« sta brez ovinkov označila baronu Bienerthu stališče Jugoslovanov, kateri nikakor nočejo igrati uloge državljanov druge ali tretje vrste. Dunai, 5. marca. O konferenci zastopnikov »Narodne zveze« z baronom Bie-nerthom se še poroča, da je baron Bienerth sicer na dolgo in široko razlagal, da vlada nima nobene osti proti Čehom, ni se pa upal tega jasno iiovdarjati glede Jugoslovanov. Čutiti je menda bilo. da bi baron Bienerth rad razdvojil »Slovansko jednoto«. NERESNIČNE VESTI O »SLOVANSKI JEDNOTI«. — »SLOVANSKA JEDNOTA« IN PREDSEDNIŠKO VPRAŠANJE DRŽAVNEGA ZBORA. Dunai, 5. marca. Vesti, katere razširjajo nekateri listi o včerajšnji seji -Slov. jednote«, so neresnične. Neresnična je vest, da so Jugoslovani protestirali proti kandidaturi prof. Masaryka. za tak protest ni bilo nobenega povoda, ker Masa-rykova kandidatura »Slovanski jednoti < ni bila nikdar priglašena. Ravno tako neresnična je vest, da bi Jugoslovani zahtevali, da mora kandidat za predsedstvo biti Jugoslovan. Od jugoslovanske strani se vprašanje jugoslovanske kandidature sploh niti sprožilo ni. V krogih, ki so v stiku z »Narodno zvezo«, se sploh dvomi, da bi »Narodna zveza« sprejela tako kandidaturo, če tudi bi se ji ponudila, ker je opravičen dvom, da bi se Jugoslovani hoteli izpostaviti odiju tako ostrega na-sprotstva proti krščansko-socialni stranki, katera zavzema baš v hrvaškem vprašanju in osobito v zadevi trializma stališče, ki je Jugoslovanom zelo prijazno. SEJE NAŠEGA PARLAMENTARNEGA ZASTOPSTVA. Duna;, 5. marca. »Slovanski klub« je sklican k seji v torek ob 10. uri dopoldne, ob 2. popoldne se snide izvršilni odbor »Slovansjie jednote«, ob 3. uri popoldne se vrši plenarna seja »Narodne zveze«, ob 5. uri popoldne se pa vrši odločilna seja parlamentarne komisije »Slovanske jednote«. v kateri se bode odločevala taktika. BOSANSKA AGRARNA BANKA. Dunai, 5. marca. Dr. Šusteršič namerava takoj, ko se snide državni zbor, vložiti nujni predlog v zadevi bosanske agrarne banke, ki jo snujejo Mažari in kateri hoče dati baron Burian daleko idoče privilegije. Nameravani predlog ne bo imel, kakor se posebej naglaša, nobene obstrukcijonistiške tendence, temuč ima le namen privesti avstrijski parlament do tega, da zavzame jasno staiišče v silno važni in nujni zadevi. Nevarnost preti, da baron Burian potom agrarne banke izroči Bosno in Hercegovino popolnoma mažar-skemu vnlivu. TAKTIKA »SLOVANSKE JEDNOTE«. Dunai, 5. marca. »Slovanska jednota« «c o taktiki doslej še niti posvetovala ni, šc manj kaj sklenila. Vse novice, ki se širijo med svet po nemških listih o bodoči taktiki » Slovanske jednote«. so gole kombinacije. ki nimajo nikakršnega resnega temelja. I ABRAHAMOVICZ ODLOŽIL MANDAT. '* Dunaj, 5. marca. Abrahamovicz je sporočil predsedstvu državnega zbora, da odlaga svoj državnozborski mandat. NIČNOSTNA PRITOŽBA PROTI MAZELLETOVI OPROSTITVI. Novo mesto, 5. marca. Proti oprostilni razsodbi v zadevi Mazelle je priglasil državni pravdnik ničnostno pritožbo. (Ču-jejo se razne stvari o tem kako se je ta pravda vodila. Mi smatramo za jako neumestno, da so člani sodnega dvora, kakor se poroča, čestitali obtožencu radi oprostitve. Če je to res, moramo reči, da se mora tako obnašanje najostreje grajati, kajti sodnik ne sme, dokler je v sodni dvorani, kazati nikakoršne simpatije ali antipatije napram obtožencem. Čestitanje oproščenemu obtožencu zamore nehote vzbuditi sum pristranosti, kar je v interesu pravosodja v vsakem slučaju naj-iskreneje obžalovati. Opozarjamo n. pr. na slučaj pokojnega dr. Šterbenca, ki je bil pred novomeškim sodiščem oproščen in kateremu je po oprostitvi, ko se je zahvaljeval predsedniku ranjkemu nadsvetniku Golia, le-ta iz osebne prijaznosti dal roko. Radi tega čina se je bila svoiedobno izvedla menda celo disciplinarna preiskava proti ranjkemu Goliji, ki je bil znan kot strogo objektiven sodnik. A »Slovenski Narod« je takrat najstrožje grajal omenjeno Golijevo prijaznost! — Ur.) »VEL.EIZDAJALSKA« PRAVDA V ZAGREBU. Zagreb, 5. marca. Na tukajšnji brzojavni postaji vrše najstrožjo cenzuro nad brzojavkami. (To potrjuje tudi tržaški »Piccolo«. Op. ur.) NOVE ŽRTVE NA HRVAŠKEM. Zagreb, 5. marca. Včeraj so v Dvoru nanovo zaprli več oseb, osumljenih vele-izdaje. JAPONSKI PRINC V BELGRADU. Belgrad, 5. marca. Včeraj je kralj Peter sprejel v avdijenci japonskega orinca Kuni-ja ter mu potem vrnil obisk v »Grand hotelu«. Tudi zunani minister dr. Milovanovič ie obiskal japonskega princa. STALIŠČE SRBIJE. Belgrad, 5. marca. Poročila o stališču srbske vlade so si še vedno v protislovju. V poslaniških krogih stojč na stališču ,da je absolutno izključeno, da bi Srbija odnehala od teritorijalnih zahtev in od avtonomije Bosne in Hercegovine. Vlada, ki. bi kaj takega storila, bi izdala državo in bi ne bila niti osebna varnost takih mož zasi-gurana. Da se jc napačno tolmačilo, da srbska vlada odnehava, je vzrok v tem, ker je njen odgovor jako prijazen, kakor je v takih notah običajno, in se je tako pri površnem pregledovanju odgovora prezrlo marsikatero drugo točko ter so tako nekateri pomotoma mislili, da se srbska vlada odpoveduje znanim srbskim zahtevam. Belgrad, 5. marca. »Trg. Glasnik^ piše jako bojevito ter pravi, da imajo Srbi moč in voljo, da se nc udajo. »Mali Zur-nal« vzklika, da bodo Srbi kaznovali avstrijsko nasilstvo ter da Avstriji pomaga Francija in protislovanska politika Izvol-skega. Zcmun, 5. marca. V Nišu je bil shod, katerega se jc udeležilo 100 srbskih častnikov. Shod se izjavi, da sc mora v slučaju. ako velevlasti pritisnejo, da se mora Srbija odpovedati teritorijalni odškodnini in avtonomiji Bosne in Hercegovine, zahtevati za Srbijo Sandžak. Turčija, da se mora kaznovati, ker da se ie izdajalsko pogodila z Avstrijo. OGRSKA IN KRIZA. Budimpešta, 5. marca. Ogrski ministrski svet je sklenil, da rešitev o bančnem vprašanju predloži parlamentu. S tem je kriza odgodena, preprečena pa ni. Izvid g. prof. dr. h. Riedingcrja, ravnatelja deželne porodnišnice v Brnu. Z veseljem Vam poročam, da sem docela zadovoljen z uspehi, ki sem jih dosegel z Vašim Serravallovim china vinom z železom. Odredil sem ga mnogim paci-jentom zavoda in sem tudi mogel dognati hitro pboljšanje in povečanje moči. Brez dvoma bom Vaš izdelek rabil tudi v praksi. Brno, 14. oktobra 1895. M 292 5 Prof. dr. H. Ri edin g er. Prodajalka v špecerijski in manufakturni trgovini dobro izvežbana, želi premembo službe, najrajši kje na deželi. — Prijazne ponudbe na Aloizijo Mrva, Šapjane, Istra. 618 3—t Polna žalosti in potrtim srcem ob nenadni smrti iskreno Ijubijenrga in nepozabnega soproga, očeta, strica in svaka, gospoda Anton-a Ditrich posestnika in trgovca v Postojni zahvaljujem se v svojem In v imenu svojih otrok in sorodnikov, vsem udeležencem pogreba. Osobito se najsrčneje zahvaljujem slavnemu županstvu Postojne, .Rokodelskemu društvu", „SokuIu", gasilnemu društvu in Čitalnici za korpo-rativno spremstvo k zadnjemu počitku. Pevskemu društvu .Postojna* najlepša zahvala za ganljivo petje. Najtopleje se zahvaljujem depu-taciji trgovske in obrtne zbornice in trgovskemu društvu .Merkur*, ki je kljub slabemu vremenu izkazala umrlemu zadnjo čast. Darovateljem krasnih vencev ter udeležencem izven Postojne in trža-nom ter sploh vsem, ki so pripomogli k tako veličastnemu sprevodu, najsrčnejša zahvala. V Postojni, dne 4. marca 1909. Žalujoča soproga. Meteorologično poročilo. Vlilna n. morjem 306'2 /n, sred. zračni tlak 736-0 mm 1 a ; " 1 a ČM opt-iovan|e Sltnj c barometri t mm Temperaturi po Ccli!|n Vetrovi Neba mM SBi •sa. o- » 4 9. zveč. 7256 11 brezvetr. del. obl. 5 7. zjutr. 257 -26 al. svzh. megla 5-0 2. pop 23-4 1-2 sl. szah. dež Sredn|a včerajšnja temp. — 0'3°, norm. 1°89. TK^rM] CEJ>K Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 3c. februarja PSenica za april . . ... 13 57 Pšenica za oktober I. 1909. . . . 11 27 Rž za april 1. 1909..............10 40 Oves za april .......8 59 Koruza za maj I. 1909............7 47 Efektiv: 5 ceneje. te 4 dni! LJnlllJniin. UiM! Na zemljišču hotela „ Union". V soboto, 6. marca, ob 8. upi zi. Telita pla M. Bergova s ite;;: zcoMKi cirkus s Popolna razstava živih živalij iz vseh dežel kot levi, tigri, panterji, leopardi, severni medvedje, rujavi medvedje, hijene, volkovi, orli, pelikan, M3ry, indijski slon itd. Vsakdan popoldne ob 4. in zvečer ob 8. uri brilfantna razstava v posebnem, prav v to svrho zgrajenem, elegantno opremljenem šotoru za cirkus. Priznano naiDoliše dresir. roparske živali sedanjosti Non plus ultra! Non plus ultra! UvaISIaa Dnrrf s sv°j° najboljše dresirano n rili P P nPrn skupino levov. Edini način lllUlIlbll UUlJJ dresure v tej vrsti na celem svetu. Lev kot plesalec na vrvi. | Velika borba z odraslim berber. levom. Posebno zanimivo velikanski severni medvedi med njimi velikan rAvgust*, 2-50 m visok, dalje dre-sirani levi, volkovi, rujavi medvedje, slon Mary itd. Bergova mtnaierija je obiskala dotlej le na|večja mesta Evrope In našla povsod nerazdeljeno pohvalo, n. pr. v I lorencl, Genovi, Trstu, Milanu, Oradcu, Dunaju, Pragi, Monakovem in dr. Vstopnina s Zaprti prostor 120 K, 1. sedež 1 K, II. sedež 70 v, galerija 40 v. Živalski Šotor je odprt od 10. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Hranijo se živali popoldne ob 3. uri. Vstopniaa za živalski šotor le 30 v. K številnemu obisku vabi najvljudneje Gospa H Berg iz Nonakova. | |i y _ v dobrem stanu se proda v Krškem po nizki oeni. Obstoji iz treh sob in vseh pritiklin. Zraven je prostorno dvorišče, vrt za sočivje in velik sadni vrt. — Natančno se poizve pri IN. Lesjak-u, Krško št. 60. 617 3-1 Malinov sok (sirup la steklenica 5 ke le po K f> 8». Kompot Iz brusnic I. kabel K 5 —. Platnlčarl e v kisu 1 kabel 5 kg le K 6 -. Marmeliidn« zmei kabel S kg le 5 K. Zabojfek 6 kg, vsebujoč marmelade, soke, gobe v kisu in soli, skupno 10 do M vrst le 5 K. l/boren vzorec za nndaljni nakup pošilja I. Danha, Vo-lyn, Sumiva, £echy. Cenjena naročila naj se Izvolijo pisati v češkem ali nemškem jeziku. — Pohvalno priznanje. Oo-spod A. S Žižkov piše 19. januarja 1909: Popolnoma sem zadovoljen z Vašim blagom, kar se tiče cene in dobrote, blago se simo priporoča, da more biti z nlim vsak zadovoljen i. t. d. Gospod I. N., nadučitelj v Hrlvicih piše £0 febr.: Danes došli vzorci io mi popolnoma po godu glede kvalitete, vsled česar naročam 1.1, d. (Tisoči takih priznanj > 626 1-1 T Zračno 613 (i) MB stanovanje f z eno sobo in kuhinjo išče V I takoj Vaclav Vejfik, Katoliška tiskarna. ~ ■ l3anlns - foriket najboljši Šlezijski premog stisnjen v kocke, 8000 kalorij kurilne izbornosti. Kurjenje sob in štedilnikov priprosto kakor z navadnim premogom, le da je hitreje, bolje in dalje trajajoče. I3oh.em.ia - premog kosovnlk in orehovnik, najboljše vrste, brez prahu, brez kamenja, presejan in izbran, 5000 kalorij, tedaj brez konkurence Pošilja se točno tudi izven Ljubljane, briket brez opažanja. Priporoča samozalogar Josip Paulin, glavna zaloga premoga v Ljubljani, Nova 3055 ulica ftt. 3. (9) Krasno posestvo z mlinom je na prodaj blizu Ljubljane ob Kamniški Bistrioi. Vsa uprava, park, ribištvo, vodna m«č. Natančneje uprava .Slovenca". 558 10-1 Obnovljeni živinski in kramarskl semenj bo dne IO. marca v Zagorju na Pivki. Vabijo se kupci in prodajalci. 620 1-1 star Pozor! kavarna ,Ilirija4 Kolodvorske ulice št. 22, 3 minute od južnega kolodvora. 495 4—1 je vsak dan vso noč odprta. V posebni sobi kavarne je na razpolago nov moderni električni pianino. Naznanilo Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Glasom zaključka IX. rednega občnega zbora iz dne 4. marca 1900. izplačuje se za lete 1908. 60/0 dividenda t. j. K 24.— na vsako delnico, kupon št. 8 pri blagajnah centrale v Ljubljani in podružnic v Spljetu, Celovcu in Trstu. 631 l—i m Davka prosti k\ nustrijski državni zaklodni listi Iz leto 1909. Temeljem zakonov z dne 11. junija 1901, 18. julija 1905, 19. februarja 1907, 23. februarja 1907, 6. marca 1907, 30. decembra 1907 in 29. decembra 1908 izda c. kr. finančno ministrstvo za 220,000.000 kron nominale davka prostih 4% avstrijskih državnih zakladnih listov. V teh listih navedene kapitalske tirjatve bo izplača c. kr. državna uprava dne 1. marca 1912 ali tudi preje na podlagi predidoče najmanj trimesečne odpovedi brez vsakega odbitka davka ali drugih pristojbin. Obresti se bodo izplačevale s~4% na leto brez odbitka v polletnih obrokih dne 1. marca in 1. septembra vsakega leta za nazaj. Rentablllteta drž. zakladnih llstou se zufta, ie se upošteva najkasneje dne 1. marca 1912 o nominalni urednostl orSeče se uročilo, na clrka MS0/«,, te se pa urne preje, pa ie primerno za ueiL Javna subskripcija se vrši v torek, dne 9. marca 1909. Subskripcijska cena je določena na 98'80°/o vštevši 4% obresti od kosa od 1. marca 1909 do dneva sprejetja. Subskripcija se izvrši potom obraza za prijavo, ki je zato določen in se dobi brezplačno pri podpisovalnici. Pri subskripciji se mora na zahtevo vložiti varščina 10% podpisanega zneska v gotovini ali vrednostnih papirjih. Določene liste morajo znamovalci dvigniti od dne 15. marca do najkasneje 30« aprila letos. Dvigniti se morajo pri znamovalnici, kjertse je podpisalo. — Za subskripcijsko znamovalnico za Ljubljano je določena podružnico c. kr. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino ln obrt, Franc Jožefa cesta 9. Ljubljana* dne 5. marca 1909. a 621 1-1 ,21 Priloga »Slovenca1* itev. 52. dn6 5. marca 1909 Julli Mazelle pred porotniki. (Dalje.) Novo mesto, 3. marca 1909. Po prečkanju obtožbe vpraša predsednik sodnega dvora obtoženca, ali se čuti krivega. Julij Mazelle: »Jaz nisem kriv. Zvedel sem v hotelu g. Lack-nerja v Črnomlju, da je graščina Krupa na prodaj. Šel sem k svojemu tastu Danijelu Makarju v Metliko, s katerim sva se zmenila, da Krupo kupiva. Pisal sem baronu Arturju Apfaltrern, če proda graščino. Le-ta mi je odgovoril, da je graščina na prodaj in da se naj obrnem na dr. Kornke, odvetnika na Dunaju, kot njegovega pooblaščenca. Dr. Kornke mi je na tozadevno pismo odgovoril, da pride sam osebno na dogovor. Dne 5. oktobra 1904 je prišel na Krupo grof Heri, jaz in moj tast Danijel Makar. Pogajali smo se dalj časa in se končno zedinili, da kupiva celo na prodaj ponujano posestvo jaz in Danijel Makar za 340.000 K. Vsa na Kranjskem iu Hrvaškem ležeča posestva in zemljišča prevzameva z fundusom iu-struetus razun nekih starin, katere si je izgovorila baronica Apfaltrern. S. oktobra 1904, torej 4 dni po tem dogodku, mi piše dr. Kornke, da se obvezna pogodba cveu-tuelno že lahko prej sk/tene, kakor čez osem dni, kakor je bilo prvotno zmenjeno. 12. oktobra dobim od dr. Kornke brzojavko, katera se glasi: »Ich nelime ihr Kaufoffert Krupp an und ersuche Sie, mor-gen Donnerstag um I Uhr Nachmittag mich Krupp zur weitern Abinachung zu ervvarten.« Ravno tako brzojavko je dobil tudi moj kompanjon Danijel Makar. Z ozirom na ta brzojav sem bil v mnenju, da je kup že perfektno sklenjen in sem obvestil tasta, naj preskrbi potrebni denar. Res pride naslednji dan moj tast in prinese s seboj 50.000 K. Šla sta v Krupo in se sešla z dr. Kornkem. Tam je napadel dr. Kornka oskrbnik graščine Peter Rauh, ki mu je očital, da se je sklenila kupčija za njegovim hrbtom, da to ni lepo in da ga nova gospodarja lahko vsaki čas ven vržeta. Nato je odgovoril dr. Kornke: Kar je, je; kupčija je že sklenjena, sedaj se ne more nič vč pomagati. Ko smo bili pri kqsilu, pride na dr. Kornke brzojavka, katero je ta. ko jo je prečital, vtaknil v žep. ne da bi rekel kako besedico. Po kosilu sem opomnil kontrahente, da gremo k delu. Dr. Kornke je imel že spisano pogodbo, katero smo potem podpisali. Dali smo tudi 50.000 K are. (Zastopnik obtoženca, dr. Triller, izroči predsedniku original te pogodbe, ki se prečita.) Moj tast je kmalu nato odšel, rekoč, da gre takoj v Karlovec, kjer ima naloženo večjo svoto denarja, da ga dvigne. Jaz sem potem ostal še do večera v Krupi ter odšel nato v Oradac, dr. Kornke pa po drugi strani proti Novemu mestu.« Predsednik: »Obtožba očita, da ste Vi vedeli, da pride dr. Kornke v Oradac in da ste v Gradacu, ko je prišla brzojavka Kavšcka iz Ljubljane, iz katere ie razvidno, da daje Kavšek 10.000 K več, jo zadržali. Brzojavil je iz Dunaja neki Reinagel. (Ta brzojav se prečita.) Vi ste takrat v poštnem uradu kot poštni upravitelj ukazali, da se ta brzojavka ne sprejme.« Obtoženec: »O tej brzojavki ne vem ničesar in so obdolžitve neutemeljene. Jaz sem se 13. oktobra 1904 pogovarjal s svojim tastom Danijelom Makarjem pred hišo o kupčiji, ko pride moja žena in naju pokliče h kosilu. Ko greva s tastom v jedilnico, se odpro vrata pisarne in gdč. Brigita Berlan, takratna ekspeditorica, me pokliče in naznani, da aparat nc funkcijo-nira. Šel sem za njo v pisarno in sem videl, da aparat res ne deluje in da se na papirju ni moglo citati črk. Ker je bilo že čez poldne, sem ji rekel, naj gre h kosilu, da bodem aparat že jaz popravil. Naročil sem ji tudi, naj takoj ob dveh pride v pisarno iu brzojav, ki je bil nujen, sprejme iu odpravi. Kako vsebino jc imel brzojav, ne vem. Tudi ne vem, če je gospodična že kaj brzojava sprejela. Kar trdi obtožnica, da bi jaz pero v aparatu stri, je nezmisel, ker se da to napraviti le mehaničnim potom. Kar se mi očita, nisem ničesar kriv, tudi nisem imel povoda do-tičnega brzojava zadrževati, ker je bila na podlagi brzojava dr. Kornke, kupčija prejšnji dan že popolnoma sklenjena. Drugi razlog, da nisem imel povoda zadrževati brzojava. je pa tudi ta, da dr. Kornke sploh ne bi mogel brzojavke prejeti, če bi tudi bila oddana opoldne 13. oktobra 1904. Da jc prišla cela stvar tako pozno na dan, je kriva volivna borba. Nasprotniki so to, ko sem kandidiral za državno-zborski mandat, zoper mene izkoriščali. V »Slovencu« je izšel dne 18. svečana članek »Volivno gibanje«, v katerem stoji pasus: »saj ne ve vsakdo za neko brzo- javko«. Prebere se ovadba na poštno direkcijo v 'Trstu, na kateri je podpisan neki Albert Basanek. To ime je. kakor se je konstatiralo, fingirano. Predsednik vpraša obtoženca, ali pozna pisavo dotične ovadbe, kar g. Mazelle zanika. Nato sc prečita ovadba poštne direkcije na državno pravdništvo, kakor tudi izjava, da noben uradnik ni prinioran izven uradnih ur sprejemati nujnih brzojavk. Prečita se opomba korespondenč-uega zapiska v Novem mestu, v katerem stoji: »Unterbricht mich \vahrend dem Geben der Depesche; scheint Fehler im Apparate zu haben.« Ker je ura poldne, se prekine obravnavanje do popoldan. Popoldne se prečita izpovedba Ar-turja barona Apfaltrern. Iz te izpovedbe in drugega je razvidno, kakor da je izročil baron Apfaltrern celo zadevo dr. Kornke, svojemu pooblaščencu, njemu samemu pa o celi stvari ni nič znano. Generalna priča gdč. Brigita Berlan, sedaj poštna oficijantinja v Postojni, se ne zapriseže, ker izvaja obtoženčev zagovornik dr. Triller. da je, če se je dogodek tako vršil, kakor ga opisuje obtožba, gdč. Berlan tudi sokrivka g. Mazelleta in sc v tem zrnislu opira na Š 107 kaz. zakona. Temu se proti vita državnega pravdnika i namestnik dr. Kočevar in zastopnik za-! sebnega udeleženca dr. Vodušek. Sodni i dvor sklene po posvetovanju, da se gdč. i Berlan z ozirom na razloge S 107 št. I j kaz. zak. ne zasliši' pod prisego, češ, da i je vsaj sumna. Gdč. Berianova proti ta-, kemu postopanju protestira, a jo poduči g. predsednik, da ima kvečjemu pritožiti se g. drž. pravdnik. Nezapriseženo izpove gdč. Berlan: I »Službovala sem v Gradacu od leta 1902 j do vštevši 1904. Mesečne plače sem imela samo 24 K ter sem bila navadna poštna uslužbenka. Kar sta se pogajala gg. Ma-j zelle in Makar z baronom Apfaltrern, mi je bilo iz govoric znano. Znano mi je, da je prišel dne 12. oktobra 1904 brzojav od i dr. Kornke, v katerem nazadnje pravi: I ». . . da ni i t der Kaufvertrag e r s t a b g e -! s c h I o s s e n w i r d«. Ta brzojav je bil | naslovljen na g. Mazelle. Drugi dan okolu poludvanajste ure mi . naznani novomeška brzojavna postaja nu-i jen brzojav. Sprejmem ga in ga že do polovice napišem na blanket, ko pride v pisarno g. Mazelle in mi prepove vzeti brzojav. (Opisuje dogodek kakor v obtožnici.) Kakor mi je znano, je zlomil g. Mazelle tisto pero v morzeju, ki ga ima v rezervi in ga poslal v Trst kot dokaz na direkcijo. Šele popoldne ob 2. uri 14 min. sem sprejela že zjutraj avižirani brzojav ter ga odposlala. Videla sem, da je Mazelle brzojavil v Novo mesto — kaj — tega ne vem. Opomnim še to, da, ko sem se prej sprehajala in ob dveh hotela v urad. me je gospa Mazelle zadrževala, rekoč, da se še nikamor ne mudi. 'Tako sem šele ob 2. uri 14 mm. sprejela in odpravila brzojav in ga ^otern oddala gospej Mazelle, da ga odpravi. Nekaj časa zz tem vidim, da prihaja g. Hugo Lengsfeld. kaplan, iz šole. Šla sem dol, takrat pa videla, da hoče ga. M. brzojav, katerega sem ji dala za oddajo, skriti pod predpasnik. Rekla sem ji, kako to, da brzojav še ni oddan, ko ima že toliko zamude. Odgovorila :ni je, da šc nima sela, ki bi nesel brzojav. Na vprašanje dr. 1 rillerja, če je aparat bil dober, naznani priča, da jc zmi-raj dobro deloval, razun v slabem vremenu, kar se pa povsodi zgodi. »O dogodku 13. oktobra 1904 sem omenila nekaj kaplanu Lengsfeldu. Ko sem zopet enkrat prišla v župnišče v Podzemelj, me je vest pekla, da seni tako ravnala in se dala pregovoriti ter povedala župniku g. Rometti cel dogodek. Le-ta mi je rekel, da se je motil v meni, ker me je doslej imel za pošteno dekle, sedaj pa, da vidi, da sem taka, kot so druge. Hudo mi je bilo, kaj, čc hi zvedeli o tem dogodku moji starši in moj brat, ki je župnik. Pozno potem sem v Mojstrani nadomestovala. Takrat jc imel tam opraviti slučajno dr. Slejko, višji poštni komisar iz Trsta. Bila sem ž njim skupaj v gostilni pri kosilu, ko berem v »Slovencu« članek, v katerem se razkriva dogodek z dnč 13. oktobra 1904. Ustrašila sem sc tega članka in to tako, da je opazil to dr. Slejko. Vprašal me je, kaj mi je, jaz pa sem odšla v pisarno, in dr. Slejko kmalu potem za menoj. Dr. Slejko je dobil nenadoma neko brzojavko, ki ga je klicala v Ljubljano in jaz sem mu, ko je že bil na potu na kolodvor, cel dogodek, ki se je vršil dne 13. oktobra 1904 v Gradacu, povedala.« Predsednik: »Gosp. Mazelle pa dogodek, ki se je vršil 13. oktobra 1904, vse drugače slika nego Vi.« Berianova: »To ni res. Ko sem mu jaz povedala, da lahko radi omenjenega dogodka službo izgubim, mi je rekel, da ima že toliko premoženja, da me lahko za svojo vzame.« »O dogodku z gdč. Mirni Makar naznanim to: »Ko sem bila klicana iz Mojstrane v Oradac, mi je prišla nasproti kaka dva kilometra gdč. Makar, katera mi je naznanila, da je neki župnik mene in g. Mazelleta naznanil. Nagovarjala me je, naj tako govorim, da bo za oba prav. Odgovorila sem ji. da ne morem drugače govoriti, kakor se je dogodek vršil. Gdč. Makar je nato izstopila iz poštnega voza. Jaz sem se nato odpeljala proti Gradacu; pred Gradacem pa me je čakala ga. Mazelle in me pozvala, naj izstopim. Ko sem ji jaz odgovorila, da ne, mi je rekla, da vsaj toliko, da sc lahko poljubive. Izstopila sem in sve se pozdravile in poljubile. Pri tej priložnosti mi je rekla, naj pri preiskavi povem, da se je nekaj pri aparatu potrlo. Spominjam se tudi, da ko sem šla v Novem mestu neko koleginjo obiskat, da me je taista ironično vprašala, če je resnica, da se je ravno pri oni brzojavki aparat pokvaril.« Predsednik: »Gospodična, ali lahko to poveste obtožencu v obraz!« Priča: »Lalrko, ker resnico govorim. Očitala sem enkrat g. Mazelletu, da si je graščino Krupo nepoštenim potom pridobil, g. Mazelle pa me je oddal dr. Trillerju. Ta tožba zavoljo žaljenja časti še ni končana. •Predsednik prebere pismo z dne 22. svečana 1908, katerega je pisala ga. Mazelle gdč. Mimi Makar v Metliko. Piše ji v njem, naj se snide z gdč. Berlan, kateri naj naroči, da govori resnico. Na predsednikovo vprašanje pravi obtoženi, da ostane pri svoji trditvi. Dr. Triller vpraša pričo, kako se to vjema, da je na brzojavki napisan čas oddaje v Novem mestu 12 h 12. med tem, ko ona trdi, da je bila ob 'A 12 h že pri kosilu. Vpraša jo nadalje, kaj na brzojav najprvo zapiše. Ko mu Berianova naznani, da naslov in uro prihoda, pravi dr. Triller, da je na predmetni brzojavki z dne 13 oktobra 1904 zabeležen čas 2 h 50' in je torej nemogoče, da bi zadrževal pričo g. Mazelle pri brzojavljenju, ker ona sama trdi, da je popoldan nadaljevala s pisanjem brzojava, teksta od tam, kjer jo je opoldan prekinil obtoženec. Gdč. Berlan na to razjasni, da se jo je napačno razumelo, da je čas prihoda zapisala na brzojav na koncu. Priča potrdi tudi, da je res rekla gospej Gustinovi v Jesenicah, da so Mazelletovi jako fini, dobri in pošteni ljudje, a mislila je pri tem samo na gospo Mazelle. Na vprašanje dr Trillerja potrdi, da ima brata župnika. Priča Eduard Lengsfeld, vojni kaplan izpove, da je šel 13. oktobra 1904, ko je kaplanoval v Podzemlju, v brzojavni urad. Opazil je, da jc gdč. Berlan jako razburjena in ona mu je na tozadevno vprašanje odgovorila, da radi tega, ker se je nek nujen brzojav za 2 uri zadrževal. Spominja se, da mu je rekla, da se bode rezervno pero v morzeju polomilo in poslalo v 'Trst kot dokaz, da je bil aparat pokvarjen. Ker je že dolgo časa tega, se ne more drugih dogodkov spominjati. Dr. Kornke, odvetnik z Dunaja, izpove, da se je pripeljal 4. oktobra 1904 v Gradac. Tam sc je pogajal z obtožencem radi nakupa graščine. Nista se mogla domeniti, zato je predlagal, da se peljejo popoldan na Krupo. Na Krupi je bil že baron Apfaltrern in njegova soproga. Po daljšem pogajanju so se domenili za skupno ceno 340.000 K. Ta pogodba je bila na stran kupcev obvezna za osem dni. 13. oktobra sem bil zopet v Krupi, kjer sta me že čakala obtoženec in njegov tast Danijel Makar. Zopet smo se pogajali ter, ko smo bili edini radi neke intabulirane mašne ustanove, sklenili pogodbo. Omenim, da sta kupca jako silila na to, da se kupna pogodba datira z dnem 12. oktobra 1904. Ker je brzojav, v katerem se mi je ponudila za 10.000 K višja kupna cena, prepozno došcl, sploh o njem nisem nič omenil. O Petru Ranim vem, da je bil zaupnik obeh strank. Odpeljal sem se potem domov, v Gradacu pa nisem bil. Brzojavko, katera je že odšla iz Gradaca, nisem sam oddal, ampak poslal po selu. Predsednik vpraša gdč. Berlan, kako to, da trdi, da je bil dr. Kornke še potem v Gradacu, ko le-ta pravi, da ni bil. Brigita Berlan: »Es hat alles gesagt, dass Dr. Kornke in Gradac war.« Dr. Kornke naznani, da je ponujal Kaušek 600.000 K brez graščine Mrzlaki, ki je vredna 50.000 K. Prebero se izpovedbe Karla Kaušeka, Janeza Jakšeta in Leopolda Reitiagla, ki ne povedo nič novega. Priča Peter Rauh, veleposestnik in župan v Adlešičih, izpove: Bil sem oskrbnik Krupe sedem let, do 1904. Kake dve leti pred prodajo grajščine mi je pisal baron Apfaltrern, da hoče Krupo prodati. Takrat, ko so se stranke pogajale, ine ni bilo zraven. Od barona Apfaltrerna sem dobil odpravnine 6000 K.« V drugem sc povsem strinja s trditvami obtoženca. Vprašan, kako to, da je prišla cela zadeva tako pozno na dan, pravi priča, da je bil vzrok političen, ker je takrat Mazelle kan-' didiral. Gdč. Mimi Makar iz Metlike, svakinja obtoženca, hoče priseči in izpove, da ji o celi stvari ni ničesar znano, razun, kar ji je sestra pravila, namreč, da se ni treba razburjati, ko je bil v »Narodu« dopis, da je Julijus suspendiran. Berlanovi nisem nič prigovarjala. Ta mi je rekla, da bo tako govorila, kar je res. (kič. Berlan pove priči, da jo je le-ta nagovarjala, naj govori, da se je takrat v aparatu nekaj strlo. Mimi Makar to odločno zanika. Gospa Mazelle, soproga obtoženca, hoče priseči in izvaja: »Moj oče Danijel Makar je prišel radi kupa v Gradac. Sprehajal se je z mojim možem pred hišo, ko sem ju prišla klicat k kosilu. Ko smo bili na stopnjicah, pokliče gdč. Berlan mojega moža v pisarno. Ker jih dalj časa ni bilo, sem jih šla klicat v pisarno. Tam sem videla gospodično in mojega moža, ki sta stala pri brzojavni mizi. Če je bilo kaj med njima, ne morem reči. Oba sta šla k obedu, a ni bilo med njima nikakega govorjenja o kakem brzojavu ali pomanjkljivosti aparata. Aparat je večkrat nagajal, to dobro vem. Enkrat sem jaz dobila brzojav iz Metlike s pošto, ker se ni moglo bržojaviti. Gdč. Berlan mi je dala po kosilu ob dveh brzojav za dostavljenje. Dobila sem sela v osebi 7« let starega Julija Pezdirea. Dogodek pred Gradacem, ko seje pripeljala gdč. Berlan, se ni tako vršil, kakor ga ona opisuje. Samo pozdravile sva sc in poljubile, da hi jo pa jaz nagovarjala, naj neresnico govori, ui res. Nasprotno, rekla sem ii še, naj resnico govori.« Gdč. Berlan ostane pri tem, da jo je gospa Mazelle nagovarjala, naj govori, da se je brzojavni aparat nekaj pokvaril. Da bi bila kedaj s kaplanom sama v sobi, iu da bi potem rekla, da ji je kaplan nekaj govoril o brzojavu, pravi gdč. Berlan, da se tega ne spominja. Gdč. Berlan pravi nadalje, da ni jezna na gospo Mazelle in tudi na obtoženca ne, dasiravno bi imela vzrok, ker se je zadnji napram njej na ne-nravni način obnašal. Zgodilo pa se ni med njo iu Mazelletom nič.v Priča ga. Mazelle nadaljuje: Jaz sc nisem nikdar branila sprejeti kake brzojavke, tudi nisem ne videla ne slišala, da bi se moj mož katerikrat branil. Katarina Rome, kuharica v župnišču Podzemelj, izpove, da ne ve nič. Enkrat je prišla gdč. Berlan v župnišče vsa razburjena, zakaj, ne ve. Berianova ji ni nič pravila razun enkrat, da jo je gospa Mazelle za roko držala, ko je Berianova »pisala« (brzojavila). Konfrontira se priča z gdč. Berlan in zadnja pravi, da ni tako rekla, ampak, da jo je gospa Mazelle spodaj v veži držala. Prebere se izpovedba Cirila Jcltovc. 'Ta je takrat, ko je baje gospa Mazelle pozdravila Berlanovo, vjel besede: »Govorite resnico.« Gdč. Berlan pripozna te besede, katere se pa morajo tolmačiti v drugem smislu. Jožef Rome, župnik v Podzemlju, izpove: »Omenim, da naravnost prav nič nc veni. Kaplan Lengsfeld mi je dvakrat pravil, da v Gradacu niso oddali neke brzojavke o pravem času. Neki dan je prišla k meni gdč Berlan vsa razburjena, rekoč, da je službeno prisego prelomila in mi tožila, kaj porečejo k titmu njeni stariši, posebno pa njen brat, ki je župnik. Tolažil sem jo, da tega ni ona kriva, temveč Mazelle in ona je odšla kmalu na to z mojo sestro ter po poti jokala. Zdi se mi, da mi je tudi rekla, da si bode radi tega dogodka življenje ugonobila. Njena razburjenost in žalost je bila očividno naravna. Odločno zanikam, da bi ji kedaj rekel, da sem se motil v njej, da ni poštena in da je taka kot so druge. Gdč. Berlan pravi, da ji je g. župnik to rekel, g. župnik pa ji odgovori, da se mora motifi, ker to ni res. Franc Srebotnjak, brzojavni mojster v Novem mestu: »Bil sem v Gradacu skozi 18 let vsak mesec. Zahteval sem žc leta 1903, da se nabavi za Gradac nov aparat, ker stari jc deloval le za silo in sem ga moral večkrat popravljati. Znamenja so bila večkrat nerazločna, ker je bil aparat stare konstrukcije, kakoršnega niso imeli nikjer drugje v rabi. O zmožnostih gdč. Berlan ne morem veliko povedati. Bila je pač začetnica. Če aparat nc funkcionira, ni nič nenavadnega. Nemogoče pa .ie, da bi ga gdč. Berlan popravila. Sedaj ie v Gradacu nov aparat. Da bi se pero v morzeju nalašč zlomilo, ni mogoče. To se da napraviti le v mehaničnih delavnicah.« Jožef Petrič, poštni kontrolor v Ljubljani. izpove: »Brzojavni aparat v Gradacu mi je jako dobro znan. Deloval je jako čudno in tiho. Čudil sem se, da je sploh še v rabi. Jaz sem ga enkrat :i i ure poplavljal, a ga nisem mogel /.boljšati. Aparat je imel mehanično in tudi elektromagnetno napako.« V vlogi Jakoba Stopar, s katero se tudi hoče izpodbijati verodostojnost priče gdč. Berlan, je navedeno, da je gdč. Ber-lau hotela enkrat tožiti Stoparja zavoljo žaljenja časti. Prečita se izpovedim 7.1 let stare stare matere obtoženca Katarine Mazelle. Sc spominja, da se je Julij Mazelle enkrat jezil pri kosilu, da ni aparat funkcioniral. Gdč. Berlan: »Ni res.« Alojzija Koron, poštna ekspeditorica, izpove: »Bila sem v službi v Gradacu. Aparat je bil star. obrabljen. Delalo se je, av časih težko. Popravljal ga je Mazelle. Časih aparat tudi ni dajal vidnih znamenj.« Dr. Edvard Slejko, poštni nadkomi-sar v Trstu, izpove: Imel sem opraviti IN. februarja 1908 službeno v Mojstrani, kjer je bila takrat gdč. Berlan poštna uradnica. Bila sva oba v gostilni pri kosilu. lJo kosilu sem vzel v roke »Narod« in ga čital, gdč. Berlan pa je brala »Slovenca«. Gdč. Berlan je bila jako živahna, ko kar na enkrat obmolkne. Čudno se mi je zdela ta izprememba, a nisem ničesar rekel. Gospodična je kmalu odšla v pisarno iu jaz čez nekaj časa za njo. Nenadoma dobim brzojav, naj se takoj odpeljem v Ljubljano na telefoničen pogovor z mojim šefom v Trstu. Hitro se odpravim na kolodvor, ker se je že mudilo. Nisem bil še veliko oddaljen od pošte, ko priteče za mano gospodična Berlan ter mi pove vsa zbegana, da je na poziv g. Mazelleta zadržala brzojavko 1,1 oktobra 1904. Ravnokar pa da je brala v »Slovencu«, da je prišla stvar na dan. Povedala mi jc dogodek tako, kakor cla bi jo Mazelle sunil od aparata in potem sam nekaj brzojavil v Novo mesto. Spominjam se tudi. da je rekla, da je Mazelle v Novomesto brzojavil. da je pero v aparatu zlomljeno. V Ljubljani mi je moj šef telefonično iz Trsta naznanil, naj grem takoj v Gradac preiskovat zadevo. Naznanil sem mu, kar mi jc povedala gdč. Berlan. Sel sem nato v Gradac. kamor je prišla tudi gdč. Berlan kot priča. G. Mazelle skraja o kaki taki brzojavki ni hotel ničesar vedeti, šele vpričo gdč. Berlan je pripoznal brzojavko, a rekel, da je bil aparat pokvarjen. Našel sem toliko dokazov za njegovo krivdo, da je bil po par dneh od službe suspendiran. Priča gdč. Emilija Triller je bila pred petimi leti v Novem mestu v službi kot telegrafistinja. Se spominja, da je napravila v korespondenčni zapisnik opazko: ; »Unterbricht micli warend dem Geben i der Depesche: scheint Feliler im Appara- ' te zu haben.« Če se ji je kaj iz Gradaca ! brzojavilo. se ne more več spominjati. Priča pozna godč. Berlan že dolgo časa. a ne more zoper njo, oziroma njenega značaja nič slabega povedati. Koliko je oddala besedila brzojava, priča ne ve več. Ernanuel Kaftano, poštni mojster v Semiču, izpove kot priča, da je bil 13. oktobra 1904 pri aparatu v Semiču. Dobro sc spominja, kako se je klicalo iz Novega mesta v Gradac, Znamenje je bilo, da je nujna brzojavka. Šc le ob dveh popoldan se je oglasil Gradac. in ker se je v Novem mestu jezilo, je slišal, da se je iz Gradaca telegratiralo: »Prosim, prosim, se aparat nekaj raztrgal, nisem mogla.« Pred in po dvanajsti uri se jc samo klicalo ne pa brzojavilo. Gdč. Berlan pravi, da se spominja, da so se v Novem mestu nekaj jezili in je lahko mogoče, da je tako odgovarjala, da se je nekaj potrlo. Predsednik sodnega dvora Anton Leveč prebere na to predkazni obtoženca. Obsojen je bil enkrat na K) K radi prestopka zoper kužno postavo in na 100 K zavoljo žaljenja časti. Prečita se ovadba poštne direkcije, ovadba Kaušeka na drž, pravdništvo itd. Predsednik Leveč zaključi dokazovalno postopanje in ker je ura polnoč, se prekine obravnava na naslednji dan ob deveti uri zjutraj. Ob deveti uri drugi dan je porotna dvorana že vsa zasedena. Obtoženec, ki ima stol, pride z zagovornikoma. Državnega pravnika namestnik g. dr. Kočevar se drži v svojem govoru popol- noma obtožnice iu predlaga .da porotniki potrdijo vprašanja o krivdi. Dr. Vodušek, kot zastopnik zasebnega udeleženca barona Abfaitrern se popolnoma pridružuje izvajanjem državnega pravdništva, posebno naglaša, kaka gonja se je vprizorila proti glavni priči Brigiti Berlan. Govoril jc tako dolgo in tako natančno vse dogodke razlagal, da ga predsednik dvakrat opomni, naj bode kratek. Zagovornika mrmrata glasno ua svojih sedežih, da ju predsednik opomni, naj povesta, če jima ni kaj prav. Po skoraj enotirnem govoru konča dr. Vodušek iu predlaga obsodbo Julija Mazelle. Predsednik vpraša Mazelleta, čc ima kaj na to odgovoriti. Obsojeni: »Ostanem pri svojem zagovoru in še enkrat zatrjujem, da sem učilo I žen.« Dr. Zitek zagovarja v pravnem oziru in jc izborno prevrgel trditve. Nato govori dr. Triller. Dr. Triller je izvajal, da jc to politična pravda, ter je o Berlanovi rekel, da je govorila tako v protislovju z drugimi pričami, se reši iz psihološkega stališča na ta način, da je gospodična sama zamudila popoldan urad in vzela brzojav šele ob 2 uri 50 m, to je za :! i ure prepozno. To jo je tako prevzelo in razburilo, da je v tej razburjenosti napačno govorila —- in se potem tudi držala teli izpovedb. lir. Trillerju so na koncu govora ploskali, kar jc pa predsednik takoj prepovedal. Prvomestnik g. Leveč opomni porotnike na njih dolžnost in jim še enkrat predoči, vse glavne momente pro in contra pravde. Po slabih desetih minutah naznani prvomestnik porotnikov g. Gatsch iz Kostanjevice rezultat: I. glavno vprašanje: Ali je Julij Mazelle kriv, da je 13. oktobra 1904 v svoji lastnosti kot poštni uradnik v poštnem uradu v Gradacu zadržal brzojavko ter s tem sebi koristil in škodo napravil baronu Artur Apfaltrernu škodo. Soglasno ne. II. glavno vprašanje, če je kriv. da je s tem svojim dejanjem kršil idealne pravice dr. Komkeja. Soglasno ne. Sodni dvor na to Julija Mazelleta od obtožbe oprosti. Oproščenemu časti-tajo tudi sodniki. , Predpisi ljubljanske sinode o organisti! in cerkveniku so izšli posebej kot i ponatis iz knjige »Synodus dioecesana Labacensis II.« in sc dobe v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. Cena 30 vin. * Red za cerkvene sedeže je tudi izšel kot ponatis iz iste knjige iu se dobi ravnotam za 12 vin. , * Predigten iiir die Feste des Herrn. Dr.Philipp H a m m e r. Predigten fiir Kar-freitag. Ostem. Cliristi Himmelfahrt, Pfingsten, Fronleichnam. Paderborn 1909. Hamrner je eden n a j p o 1 j u d n e j š i h pridigarjev, zato je tudi med nami eden najpriljubljenejšili. Kako lepi in učinkujoči so njegovi zgledi, kako neizprosna njegova logika, prisrčna dikcija! V pričujoči knjigi je zbranih: za Veliki petek 21 pridig — za Velikonoč vobče 16 » za Bin-košti H) — za sv. Rešuje telo b pridig. Vzlic tej bogatosti jc cena primeroma nizka 5 K 40 h. Pri tej priliki opozarjamo na druge pridige tega občeupoštevanega • honiileta: P r e d i g t e n f ii r d i e F e s t e d e s M e r r u. L del (3 K 84 h), Si e b e u ; Predigten ii b e r des M c n s c h e n Z i e I und E n d e (2 K 16 h), Predigten a u f die S o n n t a g e des K i r -c h e n j a h r e s (3 K 84 h), Ma r i e n -Predigten (3 K 24 h), Die c h r i s t - I i c h e M u 11 e r (l K 20 h), D e r c h r is 11 i c h e V a t e r (1 K 20 h), Der R o s e n k r a n z (4 zvezki — vsak po 4 K 32 h.) Dobe se v »Katoliški Bukvar-ni« v Ljubljani. * Die Fiirsorge fiir die verwalirloste Jugend. Dr. H. Reicher. I Tli., 1. Abtli.: Deutsches Reicli. (Cena 3 K.) 2. Abtli.: Der Kinderscliutz in England. (Cena 3 K.) 3. Abtli.: Der Schutz der Kinder gegen Miss-handlung und Verwahrlosung iu Frank-reich, Belgien, Schvveiz, Norvvegen, Amerika. (Cena 3 K.) 2. 'lli.: Pflegschafts-schutz und Besserungsanstalt in Oster-reicli. (Cena 7 K.) 3. Tli.: Die Theorie der Ver\vahiiosung und das Systcm der Er-satzerziehung. (Cena 8 K.) Dandanes gotovo zelo aktualno delo in najbolj strokov-njaško, kar se tiče varstva in nadomestne vzgoje zanemarjene mladine. Delo je zelo obširno, ni jc v Evropi tozadevne postave, ki bi se tu ne navajala in kritično presojala. Tretji del jc teoretičen. Toplo priporočamo knjigo, oziroma posamezne njene dele, vsem dušnim pastirjem, sodnikom, učiteljem, politiškim uradnikom itd. * Apologetische Kanzelvortriige von Prof. Dr. Einig. I. Band: Die gott-I i c Ii e O f i e n b a r u n g. (1906.) Apolo-getika jc zdaj aktualna. Rabi jo že kmečka mladina, zelo je potrebna delavski, nič manj razumništvu. Izmed mnogih knjig jc zlasti pričujoča zelo uporabna. Slog jc poljuden iu govomišk, snov mnogovrstna: pravzaprav obravnava poljudno o vsem, kar je v tem oziru potrebno, zlasti v naši dobi. Cena 3 l< 60 h. Isto velja o drugem zvezku te zbirke: * Apologetische Kanzelvortriige von Dr. Einig. II. Band: I) i e K i r e h e C h r i-s t i. Vsa ta predavanja, ki so v prvi vrsti namenjena za pridigarja, se ravnotako dajo uporabiti za predavatelje v izobraževalnih društvih. Cena 3 K 60 h. * Das Evangeliutn voin Gottessolin von Dr. Anton Seitz, Professor an der Univ. Miinchen (1908). 'Tako temeljite knjige o božanstvu Jezusa Kristusa še nismo brali. Obsega 538 strani. Uporabljena literatura jc zelo velika. Delo je strogo znanstveno. Zavrača teorije Flarnackove, Wei-Bove, Pfleidererjeve itd. Je v najboljšem smislu moderna. 'Teolog bo to knjigo neobhodno rabil. Cena b K 72 h, vezana 7 K 68 h. * Slavisches etymologisches VVorter-buch von Dr. Erich Bernedker. Lieferung I. Od A — brak. Heidelberg 1908. (Jndoger-manisehe Bibliothek.) Opozarjamo na to znamenito delo, ki je v »Slovencu« nedavno bilo obširno ocenjeno. Popolno delo bo obsegalo okoli 25 sešitkov po I K S(i h. Die zweite Wahrinundbroschiire von Dr. Viktor Nauinann. 1908. Kdor si je nabavil P. Fonckovo protibrošuro proti znani NVahrmundovi knjižuri, ta bo z zanimanjem posegel tudi po Naiirnannovi, ki jc svoj čas tako temeljito razkrinkal tudi grofa Hoensbroecha. Protestant Naumann v pričujočem delcu odkriva, kako jc VVahr-numd falzificiral katoliške moraliste, da jili je potem pobijal. Cena delu je 80 h. Ker utegne jeseni v Avstriji zopet izbruhniti takozvani kulturni boj in bo oseba Wahrmundova zopet prišla na vrh, bo Naumannova knjižica še marsikateremu dobro služila v tozadevno orientacijo. jgSjr-................■....... IVAN PENGOVs podobar. Izdelovalcu oltarjev. IU, . naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim ' predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano podobarsko delavnico umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice it. 20. PriporoCani se in -zagotavljam, da i bodem vestno izvrševal svoj poklic in ' prosim za zaupanje. Tekom lOktnega j i praktičnega dela pri ranjkent g Rovšekn pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v piihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, jj^M^kakor se je dosedaj. 3438 Imate ozebPne, kurja očf-sa in t. do kožo? Trpite na potenju nog ali zoprnem duhu? Ena kopelj za noge s Chiragrinom Vas tako) oprosti, t zavoj za dve kopelji 30 vinarjev. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji ali v boljših prodajalnah ali pa naravnost iz drogerije v Gradec-u, Sackstrasse 3 K 423 20-3 Prvo slovensko modno : trgovino zo gospode: €ngelbert Jkuseli LjiiMJnnn, Mestni t« št. 19 se noitopleje priporoča « Nižje=avstr. zdravniška zbornica je v letu 1899 doposlala c. kr notranjemu mini-sterstvu vlogo, v kateri navaja, da so dognale opetovane kemične preiskave Serravallovega k i na-vi na, da vsebuje mesto naznanjenih 0 4«/,, železo-oksida le O OOl do O 006 o/0, to je ne več kot navadno vino. f„ Wiener A lig. Zcitg.•• 4. junija /S00.) Železnato vino lekarja Piccoli-ja v Ljubljani vsebuje natančno množino železa, ki se mora po določilih o zdravilih dovajati bolnemu organizmu. Pollit. stekl. 2 K. Pozor! Udano podpisani dovoljujem si naznanjati slav. občinstvu, da otvorim z dnem 6. marca t. I. pod imenom Pozor! ] ,Pruo jugoslovanska restavracijo' popolnoma n&novo urejeno gostilno v Gosposkih ulicah St.3 (prej pri,.Črnem orlu"). Točil bom raznovrstno pristno vinsko kapljico iz domačih goric. mk Posebno omenjam izborna vina .,Kmetijskega društva v Vipavi". Vedno f V sveže marčno pivo iz mengiške pivovarne. Dobra in cena IM domača kuhinja. Postrežba točna in solidna. Za prav mnogobrojni W poset se priporoča z odličnim velespoštovanjem ŠTEFAN BERGANT 608 3-1 dosedaj lastnik „Stefanovega hrama" v Dalmatinovih ulicah. Podružnice Spljet, Celovec ln Trst Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve uiice 2 1 Podružnicc Spljet, Celovec ln Trst sprejema vloge na knjižice in na te- , 3M |/ O/ koči račun ter je obrestufe po čistili ^^ /2 /O Kupuje iu prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. - Delniška glavnica -K 3,000.000. Rezervni fond K 300.000.