PoitniM ptatana v gotovini Leto LVIH. V liubllani, v torek, dne 27. maja 1930 Št. 120 st.2 wi» Naročnina Dnevna Izdaja n kraliovlito Jngoslivljo mesečno 23 Din polletno 130 Din celoletno 300 Din za inozemstvo mesečno 40 Din nedel|»Ka Izdalo celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp, petlt-vrsta malt oglasi po 1-50 ln 2 D, veCJl oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din o Pr: vcčlem o naročilu dopus! Izide ob 4 zfuiraj razen pondeljKa ln dneva do praznilo! 1/rednHli o /e v Kopitarlevl ulici 41. 6'IIJ Rokopisi se ne vrača/o. nelranklrana pisma se ne sprefemafo Uredništva telefon St. 2050. upravnlStva St. 2992 Uprava /e vKopilailevi ul.ši. 6 - Čekovni račun: Cfublfana Stev. 10.6S0 in 10.349 xa lnserate, Sara/evoSi.7363, Zaareb St. 39.011, Praga In Dunaf St. 24.797 Nemčija je previdna Rim, maja. Mednarodno se Nemčija nahaja prav v zavidljivem položaju. Za njeno prijateljstvo kar tekmujejo njeni nekdanji nasprotniki, v zadnjem času predvsem Francija in Italija. Nemški državniki vedo, da je v interesu Nemčije, da se ta položaj čimdalje zavleče, dn se Nemčija prenaglo ne nasloni na eno stran in s fino diplomatsko igro izposluje od ene in druge strani čimveč koncesij. Francija vodi vztrajno že vsa povojna leta politiko zbližanja in sprave. Briand ne gre za tem, da bi pritegnil Nemčijo v ta ali drugi blok, ni mu na tem, dn bd nemško prijateljstvo izrabil proti drugim silam, temveč Briand sknša le doseči popolno spravo med francoskim in nemškim narodom, dn prepreči rc-rnnšo in tako zagotovi Evropi mir. Povsem d ru ga čil egn značaja je fašistična politika približevanja k Nemčiji. Zadnji dogodki jasno kažejo, dn hoče Mussolini s to politiko predvsem pritiskati nn Frnncijo. Iladi tega se dvigu in pada toplina italijanskega prijateljstv i do Nemčije vzporedno s padanjem in dviganjem franooske popustljivosti napram Italiji. Tako jc pričel Mussolini z odločno ukcijo za zbliža njem z raj-hom šele lansko poletje, ko so se pogajanja z Beaumarchnisem razbiln. Ko se je v Londonu predvidevala možnost obnovitve »entente cor-diale« med Francijo in Anglijo, ki bi omogočila sporazum štirih, ni hotel stopiti Grandi v pogajanja o razlagi 16. točke pravil Društva narodov »iz spoštovanja Corrieire della Sera« ob tej priliki piše razun običajnih fraz o latinski civilizaciji, ki se ima ponesti preko mej po vsem Mediteranu, da bo to storil »sijajoči meč rimskega legionarja«. Še bolj neokusen je »Popolo di Roma«, ki piše, da je nova Italija :>ocean veličine, Niagara moči in vulkan strasti, ki edini more svetu zasigurati mir«, po svojih legi,(onih namreč, dočim »Popolo dTtaliac trdi celč. da g. »Mussolini ne piše smernic samo Italiji in njeni zgodovini, ampak celemu evropskemu kontinentu?:. Podobno jMessagero«, ki zagotavlja, da vlada danes v Italiji isti duh lto pred 15 loti, ko je Italija vstopila v vojno: duh gotove zmage, »ki bo pod vodstvom fašizma Italiji pokazal nove naloge in cilje«. V tem duhu odklanja tudi »Tribuna« Brian-dove predloge za ustanovitev Evropske unije držav i in sicer v najostrejšem tonu, češ da Francija sploh | nima pravice predlagati miroven načrt za Evropo, ko pa vzdržuje sama vojaške alijanse z drugimi državami. Tembolj je ves diplomatski svet opazil članek vatikanskega glasila »Osservatore Romano«, ki Briandov predlog Evropske federacije v izredno toplem tonn pozdravlja in zagovarja. »Osservatore« zavrača kritiko, ki je posebno ostra ravno v Italiji, češ da hoče Francija s svojim predlogom le sebi zasigurati svoje povojno prvenstvo v Evropi. Ta ugovor je že zategadelj neosnovan, pravi vatikansko glasilo, ker je Briand izpolnil samo nalog, ki mu ga je 27 evropskih držav, med njimi Italija, ilalo 9. septembra 1920 v Ženevi; drugič pa Briand ne predlaga nobene konkretne politične oblike Evropske unije, ampak to popolnoma prepušča sporazumu držav. Obstoječi živahni spori med evropskimi državami (tu jOsservatore« jasno namiguje na dvoboj med Parizom in Rimom) niso zapreka uresničenju Briandovega načrta, ker je izkušnja neštetokrat pokazala, da se pri dobri volji premagajo na^divergipntnejši nazori. -Ossecvatore« zaključuje svoj znamenit članek s kcmstatacijo, da Briandov načrt iti fantazija, ampak ima ogromno možnost razvoja. Briand je dal pobudo, na Evropi je, da jo uresniči. »Ločena Evropa je prinesla svetovno vojno, združena Evropa bo prinesla svetovni mtr.-r Ker je znano, da »Osservatorov« članek prihaja iz merodnine vatikanske diplomacije same, se njegov pomen tu zelo podčrtuje. V zvezi z odgovorom Berlina na razne ponudbe fašistične zunanje politike tvori ta članek vatikanske diplomacije indirekten opomin, da naj se merodajni krogi rimske Consulte ne dajo zapeljati po nepremišljeni strasti v politiko, ki more Italiji prinestf le škodo in izolacijo. Franc* tisk o Mussolinijevih govorih „Sam Mussolini bi nas zaničeval, ako bi nadaljevali pogajanja" Pariz, 26. maja. AA. Časopisje se Se vedno peča z zadnjim Mussolinijevim govorom. »L'0eu-vre" piše: Zadnji Mussolinijev govor je bil sprejet z vzkliki: Doli Francija! Ti vzkliki ne povzročajo nikakršnega iznenadenja onim, ki vpoštevajo, kako skuša Mussolini ustvariti protistrup proti »strupu:-, ki je baje podžigal francosko revolucijo. Zadnji pa-trijotični pozivi v govorih šefa italijanske vlade so neprestano kazali na Francijo kot na sovražnico fašistične Italije, oziroma Italije. »Echo de Paris< priobčuje članek Pertinaxa. ki pravi med drugim: Sedaj je popolnoma jasno, kam meri govor italijanskega diktatorja. Pogajanja, ki so se začela I že pred dvema letoma o tem, kako rešiti težka vprašanja med obema narodoma, bo treba odložiti na nedoločen čas. Sani Mussolini nas bi preziral, ako bi nadaljevali pogajanja po njegovih prelnjah. Italija, pravi dalje Pertinax, nima gospodarskih, ne finančnih možnosti, da zgradi mornarico, ki bi bila podobna francoski na njeni sedanji višini. Francija 1 je s svojimi dejanji pokazala, da so se premotili vsi oni, ki so računali ua njeno slabost. Pariz, 26. maja. d. Mussolini je v Franciji zaradi svojih govorov zaigral vse simpatije. Celo zelo zmerni »Echo de Pariš« zahteva, da se pogajanja z Italijo odgodijo za nedoločen čas, ker bi bilo brez koristi, sporazumevati se s kom, ki je že naprej odločen, vzeti s silo to, česar z diplomacijo ne more doseči. Pariz, 26. maja. AA. »Intransigeantc piše o Mussolinijevem govoru v Milanu: Duce jc mislil, da mora ponuditi Franciji nesprejemljivo alternativo »ali dragoceno prijateljstvo ali največje sovraštvo«. Ne vemo, ali se spodobi govoriti tako narodu, ki se količkaj zaveda svojega ponosa. Tudi Francija se zaveda svoje moči in svojega kredita, toda istočasno se zaveda tudi odgovornosti pred svetom. Zadovoljuje se, da gre z nasmehom preko gotovih nespametnih govorov ter ne odpira ust ua stežaj in ne kaže pesti. Ona išče opravičila za gotove hiperbole v gotovih notraiije-političnih potrebah po teh govorih. Angleški tisk je prepričan o mirni rešitvi italo-irancoskega spora London, 26. maja. 1. sDaily Maik je mnenja, da francoski listi pripisujejo govorom g. Mussolinija značaj, katerega nimajo. Interpretacije teh govorov v gotovem delu francoskega tiska so pretirane in zlobne (?). Predsednik italijanske vlade iina zmisel za moralne faktorje, kakor ga na primer Napoleon (ki ga Angleži nimajo radi) ni imel. »Mussolini,« tako piše angleški list, »je zadnji, ki bi v blazni avanturi riskiral bodočnost fašističnega režima.« List, ki jc precej filofašističen, meni, da bi Francija morala italijanske emigrante bolj brzdati in nadzirati. Končno trdi. da so »nespornzumljcnja med francoskim in italijanskim narodom bolj navidezna in cla se bodo pojasnila«. Besede :>DaiIy Mailu«, ki se nanašajo na g. Mussolinija, se tolmačijo kot prikrit opomin, naj bi se stvari ne tirale predaleč, ker je znano, da angleška diplomacija dela v zadnjih dneh z vsem svojim velikim aparatom in z vsemi svojimi silami na to, da bi se spor med Italijo in Francijo po nepremišljenih izjavah ne razpihnil v nevaren plamen in da bi se obe državi moralno prisilili, cla najdeta bazo sporazuma. Spričo gospodarskega in finančnega položa- ja Italije kakor tudi radi politične uadmoči Anglije v Sredozemskem morju britanski diplomati ne dvomijo, da bo Italija zapustila sedanje metode, s katerimi hoče uveljaviti svoje stališče, in uvidela, da ji ne preostane drugega, ko nadaljevanje prijateljske diskusije s Francijo, da se najde pameten izhod iz sedanje situacije. Na vsak način Anglija ne bi mogla dopustiti nobene motnje stanja v Sredozemlju, skozi katere-ga vodi pot v Indijo. Tudi Balkan jc v očeh angleške diplomacije »uoli me tangere«, radi česar intenzivno podpira idejo »Balkanske unije«, ki bi na najenostavnejši iu najnaravnejši način rešila namah probleme, ki se skušajo zdaj rešiti po medsebojni tekmi najrazličnejših antagonizmov. Komunistične manifestacije v Farizu Pariz, 25. maja. A A. »Havas« poroča, da je pri današnjih komunističnih manifestacijah sodelovalo 7.500 ljudi, število aretiranih znaša 150, od teh je 34 Indokitajcev in 104 inozemci. Loucheur o svojem bivanju v Belgradu Belgrad, 26. maja. u. V vseh tukajšnjih krogih se zelo komentira bivanje Loucheurja in Titulesca v Belgradu. Pred svojim odhodom je g. Loucheur sprejel časnikarje in jim dal nastopno izjavo: »Glavni namen mojega prihoda je bil ta, ds v raznih zainteresiranih prestolicah izvem, kake korake so podvzeli za izvršitev haaškega in pariškega sporazuma. Lahko rečem, da se s strani Jugoslavije ni bati nobene zakasnitve. Prav tako se poskušam informirati o gospodarskem položaju Srednje Evrope, da bi na ta način mogel nadaljevati s prizadevanji, s katerimi sem pričel v Ženevi 1925. leta. Na tem potovanju sem dobil zelo koristne informacije.« Nadalje je g. Loucheur izjavil, da jc imel veliko čast in da je bil zelo vesel, da je prisolvoval slavi kraljeve garde. Predsednik vlade g. Peter Ziv-kovič ga je nanjo povabil. Ta veličastna ceremoniji je v njem utrdila mnenje in občudovanje uaše hrabre vojske. Nadalje je dejal; »Kakor setn že snoči rekel, ko sem odgovarjal tia Marinkovičevo zdravico, sem v Ženevi, Pragi in Parizu ugotovil močan in zdrav smisel, lojalnosl in sposobnost Vašega zunanjega ministra. On mi je pri tej priliki dal nove dokaze o svojih lastnostih in učvrstil sem to prijateljstvo, ki veže mene in njega, Francijo in Jugoslavijo.« Nato je govoril o težki gospodarski krizi v Srednji Evropi in misli da je skrajni čas, da se pride do končno veljavnega in pozitivnega rezultata v reševanju te krize. Madžarska opozicija se ne ogreva za /šalijo Budimpešta, 26. maaj. AA. Korbiro poroča: V proračunski razpravi je povzel besedo socialdemokratski poslanec Fe.ver. Govornik je ostro nastopil proti vladni politiki in naglašal, da prijateljstvo Italije ne prinaša Madjarski ne gospodarske nc politične koristi.. Feyerjev govor je izzval na desnici strahovito ogorčenost. Predsednik parlamenta Almassy je opetovano opominjal govornika k redu. Feyer je izjavil, da je pristaš francoske orijentacije v zunanji politiki. Zatem je zahteval, naj se predsednik parlamenta izjavi o tem ali je res, da bosta predsednik parlamenta in višjega doma o priliki polnoletnosti Otona Habsburškega podala posebne izjave. Predsednik par lamenta je odgovoril, da takih izjav ne namerava podati. Dunajska vremenska napoved. Nestanovitne vreme, verjetno nevihte. postavil na njegovo mesto Strescmannovega so-trudnika Sehubcrtu. Grandi jc v svojem govoru napravil Nemcem na ljubo srečno potezo, ko jc postavil načelo, naj se na mednarodnem jiozorišču ne dela več razlika incd premaganci in zmagovalci. V tem jc Nemec nadvse občutljiv, o zmagi noče nič slišati. Toda fašisti kar nc morejo nehati peti slave Vittoriju Veuetu in vedno in vedno ponavljajo, da je njihovo gibanje pognalo korenine iz tc zmage. Če govori Turatti v častniški šoli v Parmi ali vzpodbuja fašiste v Bresciji, mora zaključiti svoj govor r. vzklikom, du jc Italija po Vittoriju Venetu nekaj drugega kol poprej. »Cesarstvo, ki je še leta I8»9. vladalo v Lombardiji, letu 1866. v Beuetkah in leta 1915. v Trstu in Tridcntu, jc danes samo spomin spričo neizbrisnega dejstva, ki sc imenuje »Vittorio Veneto«,« jc šc nedavno dejal Mussolini v Li-vornu. In kadar hoče Mussolini dvigniti toploto svojega nuroda do viška, da rabimo njegove besede, tedaj nc poreče, da je bilo krivično vzeti Nemcem torto in jo razdeliti v Versnillcsu, temveč lc, da se jc torta krivično razdelila in sicer v škodo Italijanov. iProtizgodovinske so smernice Quni d'Orsaya, ki misli, da bo v neskončnost lahko držal oddaljen 70 milijonski nemški narod od velikih političnih in gos|>odnr-skili tekem in italijanski narod, ki jc zmagal v vojni, v starih postojankah.« Preko tc morale ne more še danes noben fašistični publicist v svojih sestavkih proti francoski i ud- vladi v Evropi in za zbližanjc z Nctnč:jo »Toda kako naj Italijani to stanje spremenijo.« se vprašuje ogorčeno rimski dopisnik nekejra tolikega nemškega lista, »če pa se Itn'.ja proglasa za Italijo vojne in zmage in še vtdno govori o premagani Nemčiji?« Pri vsem tem jc treba priznati, da sta se Nemčija in Itnliju v zadnjem času zelo zbližali. Žc sam molk nemškega tiska med francosk« in italijansko polemiko radi Mussolinijevih go vorov, veliko pomeni. Prav tako so smatrali fo-šisti zn uspeli italijanske zunanje politike ?i golo dejstvo, da je demokratični ^Berliner Taife« blatt« odprl prodale Mussoliniju. Toda delj Nemčija nc bo šla. Razgovori španske vlade z voditeljem katalonskega avtonomizma Madrid, .'b. maju. !. Ko jo kral j Alfonz z najbližjimi člani svoje rodbino v spremstvu ministrskega predsedniku generala Berengtiera dospel v Barcelono, ga je pozdravilo prebivalstvo s katalonsko zastavo, tako zvauo ,colga-duro". ki jo je bil rajni diktator prepovedal. Tudi damo so izročile infantinji Izabeli krušen buket, ovit s širokim trakom v katalonskih barvah. Pri banketu, ki ga je župan prof. Gill priredil kralju iu pri katerem so bili navzoči Župani vseh španskih velikih mest, je groT CJill v svoji napitnici kralju izjavil, da je izbral historično dvorano barcelonske mestne posvetovalnice zato. ker je svetišče katalonskih tradicij in zato središče dosedaj še neizpolnjenih upov katalonskega naroda. Na to napitnico je odgovoril general Bere n g u e r , da je vlada pripravljena posebne želje vseh delov države natančno proučiti in jih po možnosti izpolniti. Pri tem se bo dala voditi ixl resničnega vpoštevanja in spoštovanja starih tradicij, katere on smatra kot najvažnejšo podlago življenja narodov. V intervjuvu s časnikar ji jc predsednik vlade izjav il. tla je videl katalonsko zustavo, katera mu je ljuba. Kakšnega določnega programa za rešitev katnIonskega problema pu vlada še nima. Kralj, ki se bo v Barceloni del j časa ustavil in tam imel naravnost svoj dvor. iz katerega Ih> napravil izlete po vsej deželi, hoče zbrati vtise in posluSati želje prebivalstva, nakar sc bo odločil, kako Kataloncciu konkretno ugoditi. Položaj v Kataloniji .je tak, du ogromna večina prebivalstva hoče slejkoprej ostati združena s Španijo, zahteva ]>a najodločneje vrnitev avtonomije. Namera Primo de Bivere, da katalonsko zavest potlači, se je popolnoma ponesrečila. Nova vlada, čeprav nima konkretnih ciljev v tem pogledu pred seboj, dobro čuti, du je nekaj treba storiti. Iz razgovora s predstavniki štirih katalonskih provinc je general Berenguer dobil vtis, da Katalonei v prvi vrsti zahtevajo spoštovanje njihovih narodnih osobin. predvsem jezika in kulture ter da hočejo gospodarsko- in finaučno- političnc zahteve zaenkrat odstraniti z aktualnega dnevnega reda. dokler vlada ne bo pristopila h konkretni izdelavi nove ustave, Ki naj I>t štiri province Katalonije združila v eno pokrajino s popolnim .s-elf-governementonr. Kako daleč misli vlada iti. ni znano. Na vsak način je pričakovati kake lepe geste, če ne že kaj drugega; vendar pri tem ne bo smelo ostali. Vlada sc razgovarja z voditelji zmernega kaialonizma, uglednim bivšim ministrom C a m b 6 , ki je danes predsednik najmočnejšega š (Minske ga koncema, tuko zvanega »Cha-dc«', to je špunsko-nmeriškc električne družbe. Kralj želi. da bi vstopil v prihodnjo vlado grofu Alba, s katerim sta velika prijatelja, dasi je Alba liberalec, Coinbo pa katoliški konservativec. Toda Cttinbo je izjavil, du ne vstopi, dokler se vlada ne loti konkretno katalonskega vprašanja. Razgovora za njegov vstop v madridski kabinet se pa nadaljujejo, ker je Alba izjavil, da bo smatral podelitev prave avtonomije Kataloniji za poglavitno nalogo svojega kabineta. Smrt canterburyskega nadškofa London, 20. maja. v. Bivši nadškot v Canter: buryu lord Davidson je v nedeljo ponoči po daljši bolezni umrl v starosti 83 let radi slabosti srca in starostne oslabelosti. 2e kot mlad škof je gojil načrt, da bi zgradil most med narodnimi cerkvami in Eo fuziji narodnih cerkva omogočil zvezo z Rimom, ord Davidson, ki je dovolil ruski pravoslavni in armenski cerkvi asil v Angliji, je spadal s Švedom Federblumom in nekaterimi nemškimi visokošolskimi profesorji med navdušene zastopnike za združitev cerkva. Na mednarodnih kongresih je ponovno nastopal za združitev cerkvenih organizacij, stoječih izven katoliške vesoljne cerkve, pod predsedstvom Anglije in Amerike. Vendar mu je sestava izven rimske cerkvene Unije šla prepočasi. Bal se je, da svojega življenjskega cilja ne bo več dosegel in je začel zato delovati za zbližanje svoje cerkve z rimsko katoliško cerkvijo. Pripravil je angleški cerkveni zbor do lega, da je katoliciziral hturgijo, katera pa je bila potem v poslanski zbornici po strastnih govorih dvakrat odklonjena z majhno večino. Očitalo se je Davidsonu, da je hotel suverenost angleške državne cerkve prodali za ceno kardi-nalskega klobuka. Kmalu potem, ko je bila njegova I liturgifa odklonjena, je stari cerkveni knez deimsi-joniral. Mussolini v Milanu Milan, 26. majn. A A. Predsednik vlade Mussolini je včeraj nadaljeval s svojimi poseti pri raznih javnih ustanovah. V vojašnici polka artilerijske konjenice je prisostvoval predvajanju zanimi-vežb. Odtod se je napotil v civilni stadion, kjer j/t pregledal 45.000 balil in avantgardistov. Zvečer mu je prebivalstvo pod vodstvom milanskih fašistov priredilo na trgu Scale< viharne ovacije. Mussolini se z balkona občinske palače zahvalil milanskemu prebivalstvu za veličastne prizore življenja in energije, ki jim je bil priča tekom svojega bivanja v Milanu. Slovanska vzajemnost Varšava, 26. maja. AA. Včeraj je bila v Poznanju proslavljena prva obletnica zasajenja Slovanske lipe, ki naj služi za simbol kulturnega sodelovanja med vsemi slovanskimi narodi. Pri tej priliki je bilo izrečenih več govorov z vzkliki Ma-saryku ter njunima Veličanstvoma kraljema Aleksandru in Borisu. Prav tako so bile na tej svečanosti odsvirane vse štiri narodne himne. Spopad na nemško-poljski meji Varšava, 26. maja. n. Ponoči od sobote na nedeljo je prišlo pri Munstervvaldu na desnem bregu Visle ob poljsko-vzhodni pruski meji do spopadov med poljskimi in pruskimi obmejnimi četami. Po poljskih opisih so najprej začeli Nemci streljati na Poljake in prijeli dva poljska častnika na poljskih tleh ter ju odpeljali v avtomobilu proti Schneide-miihlu. Poljske oblasti so uvedle strogo preiskavo. Uradni list Gazeta Poljska piše, da je bil nemški napad nečuyen, ker so bili dosedanji odnošaji med obema državama miroljubni ter napoveduje, da bo Poljska storila v Berlinu potrebne korake. Pri spopadu sla bila dva poljska vojaka smrtno ranjena, en nemški vojak pa težko ranjen. Po nemškem opisovanju pa sta dva poljska obmejna uradnika prekoračila mejo in vdrla v nemški obmejni policijski urad, kjer so ju vjeli. Uprla sta se z orožjem in ranila nemškega uradnika. Zeppelin v Rio de Janeiru Nevvvork, 26. maja. n. Zrakoflipv Zeppelin fe včeraj ob 7.30 zjutraj pristal v Rio de Janelra. Rio de janeiro, 26. maja. AA. Zrakoplov »Grof Zeppelin« je odplul v Pcrnambuco. Mjss Johnson se je zlomil propeler London. 26. maja. A A. Na poletu v Svdney je pokvaril inis- .lohnson propeler, ki je moral bili obnovljen. I.etalka bo posetila pozneje Cam-berpo, glavno mesto Avstralije, in Melbourne. Le-lalka je že prej zlomila propeler, ko je pristala pri Inseinu v bližini Ramroona. Novi propeler ji je daroval neki tainošnji letalec. Kuga v Egiptu Kairo. 26. maja. AA. V vasi Talbieh pri piramidah so ugotovili 36 primerov kuge. Trije bolniki So že umrli. Oblastva so izdala energične ukrepe, da Malta se ge g. London. 26. maja. d. Položaj na Malti se po alentalu na lorda Stricklanda ni poslabšal, kakor se je bilo bati, ampak celo zboljšal. To je pripisovati uvidevnosti voditeljev katoliške narodne stranke, ki so angleški vladi zajam-čili, da njihovo gibanje ni naperjeno proti britanski kroni, koje najlojalnejai podaniki so, ampak le proti sedanji avtonomistitni vladi z lordom Stricklandom na čelu. ki žali tradicionalna čustva prebivalstva in je dal brez razloga odgoditi volitve ter očividno stremi za ukinjenjem avtonomije, ki jo je Auglija podelila Malti leta 1921. Katoliška narodna stranka najodločneje obsoja atentat na Stricklanda, s katerim ni v nikakšni zvezi. Psihologično razpoloženje za razburjenje duhov je dal lord Strickland s svojo proliljudeko politiko na Malti. Atentator Miller sam je sicer na-cljonalist toda angleškega pokoljenja in epileplik. Narodna stranka energično zavrača sumuiče-nja. da bi bil njen pokret količkaj v zvezi s faši- stično iredento. Angleška vlada je ta zagotovila. Iti jih je podal sam vodja nacionalne stranke, bivši minister Ugo Mifaud. ki biva te dni v Londonu, vzela z zadovoljstvom na znanje. Istotako beležijo listi z veliko pozornostjo izraze odkritosrčnega sožalja nad brezumnim atentatom. ki jih je objavil jOsservalore Romanom. Dne 24. t. m. je papež sprejel dosedanjega angleškega poslanikn pri Vatikanu, sir Chiltona, ki je imenovan za poslanika v Čili. V tej poslovilni avdijenci je sveti oče izrazil upanje, da bo angleška vlada položaj na Malti proučila z večjo blagohotuostjo napram vernemu in lojalnemu malteškemu ljudstvu kakor doslej, ko je preveč zaupala ljudem, ki ljudstva ne razumejo in njegovih čustev zadosti ne spoštujejo. Zdi se, da jo s temi dogodki nastopil preobrat k boljšemu in da bo vlada g. Mncdonalda v svoji znani liberalnosti konflikt na Malti likvidirala. Ofenziva Heimtvehra p~aii Sehobrovi vladi Dunaj, 25. maja. n. V Vorarlbergu je imel včeraj ob priliki desetletnice tamkajšnjega Heim-vvehra dr. Steidle zopet oster govor proti Sehobrovi vladi. Grajal je, da vlada ni lojalna, ker na željo dunajskih marksistov izpolnjuje zahteve inozemskih socialistov po razorožitvi, in da je notranji minister Schumi zamenjal ministrski stolec s pivskim stolcem. Vprašal je, ali hoče Avstrija rajfce parlamentarno poginiti ali pa z energičnimi metodami napraviti red. Generalni ravnatelj družbe Alpine Monlan Gesellsehaft dr. Apold je na nekem zborovanju ve- leindustrijcev v Leobnu ponavljal hude napade na vlado, češ, da avstrijska uprava dela samo za to. da vleče iz substance obresti in davke. Državni proračun je treba odločno spraviti v red, sicer tej mali državi ni več pomoči. Tega zborovanja so se udeležili tudi vodilni veleindustrijci iz Nemčije, kakor Thyssen in Krupp. Tudi voditelji Stahlhelnia. princ Viljem Pruski in vojvoda Sachsen-Koburg-Gotha sta se zborovanja v Leobnu udeležila kot gosta. Vodstvo strauke Velenemcev je včoraj sklenilo, da bo brez pridržka podpirala vlado dr. Sclio-bra, ker je utrdil državno avtoriteto in notranji mir. Vodja Indcev Paiel aretiran Debata v angl. parlamentu — Krvave demonstracije se nadaljujejo London, 26. maja. AA. Sedanji vodja pokreta civilne neposlušnosti v indiji Pate! je bil aretiran. London, 26. maia. n. Danes popoldne je bil v poslanski zbornici razgovor o položaju v Indiji, katerega je povzročila nezaupnica članov levega krila delavske stranke proti ministru za Indijo. Razgovora ni otvoril Interpelant sam, temveč bivši konservativni državni tajnik za Indijo Lord Win-terton. ki je izjavil, da vlada in indijski podkralj lahko računata na lojalno podporo konservativne stranke Nacijonalni pokret v Indiji stremi samo za tem, da osmeši indijsko vlado in vodi proti njej obstrukcijo. Svaril je ministra, naj se ne pegaja z naeijcmalisti. dokler bodo nemiri v Indiji še dalje trajali. Narodni pokret v Indiji je deloma indijskega izvora, deloma pa orgauiziran po inozemskih komunističnih agilatorjih, ki so bili izučen v bol-ševiški šoli v Taškentu. Delavski poslanec Weslovv jo nato izjavil, da so nemiri v Indiji nastali zato, ker so bili v Simonov odbor imenovani samo angleški parlamentarci, indijski voditelji strank pa ne. Dalje je zahteval, da morajo biti politični jetniki v Indiji internirani v zdravih razmerah, ne pa v peklu indijske ječe:. Bombav, 26. maja. A A. V okolici solnega skladišča v Vadali je bil po današnjem dopoldanskem napadu red ponovno vpostavljen. Redarstvo je prijelo 40 prostovoljcev. Število vseh aretacij znaša 94. Razen tega je redarstvo oddalo v zapore 47 gledalcev. V spopadu med množico in redastvom je bilo 18 oseb ranjenih. Sedem oseb je dobilo težje rane. Rangoon. 26. maja. AA. V spopadu med domačini so bile tri osebe ubite, 80 pa ranjenih. Deset oseb je dobilo težke poškodbe. Rangoon, 26. maja. AA. Neredi so se popoldne ponovili. Popoldne je bilo 10 oseb ubitih, več kot 250 pa ranjenih. Med temi sta tudi dva oficirja policije. Trgovine Evropeev so bile zaprte. Občni zbor zveze vinskih trgovcev Zagrebška vremenska napoved. Povečini oblačno. Deževno vreme. Belgrad. 26. maja. A A. V hotelu Imperijal ! se je vršil občni zbor centrale Združenja veletrgov- I cev z vinom kraljevine Jugoslavije s sedežem v j Belgradu. Občnemu zboru je predsedoval Bruno Moser, navzoči pa so bili delegati iz vseh banovin naše kraljevine. Sekcijo velelrgovcev z vinom v Ljubljani sta zastopala predsednik sekrije Vilko Mejač i/. Komende in Aleš Pavlin iz Podbrezja. Razpravljalo se je o splošnem položaju našega vinarstva, ki se nahaja v veliki krizi, tako naše vinogradništvo, kakor tudi trgovina z vinom. Z zadovoljstvom se je ugotovilo, da je zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu za trgovino posvetil posebno pozornost težkemu položaju vinarske stroke. Ta zavod jc predlagal, da naj se celo pošljeta dva delegata v posvetovalni odbor za pospeševanje zunanje trgovine, ki naj svetujeta v vprašanjih, ki se nanašajo na interese vinogradništva. Med drugim je občni zbor sklenil, naj se pri merodajnih faktorjih podvzamejo koraki, da se izvozno premije na vino odobrijo tudi pri izvozu pod 59 hI. kar bi bilo posebno ugodno za vinogradnike v ljutomerskem in ormoškem okolišu ti>r v SloTPiiskili goricah pri izvozu njihovih finih in «ortiranih vin. Občni zbor je pooblastil predsedstvo, da naj v prvi vrsti olajša izvoz vina. V sporazumu r. glavno zvezo vinogradnikov naj zaprosi pristojne oblasti, da odobre »premembe pravilnika za izvrševanje zakona o vinu Sklenilo se je. da naj se v vsakem oziru podpira samo izdelovanje naravnih sadnih in grozdnih sokov brez alkohola iz domačega sadja in grozdja, ker bi se tudi na ta način dala omilili sedanja vinska kriza. Poudarilo se je, da se mora tudi v bodoče gledati na to, da bi se visoke samoupravne trošarine na vino znižale v razmerju z vrednostjo vina. Dokazano je, da ravno visoke trošarine vplivajo na zmanjšanje konsuma vin. Ob priliki debate, o načinu pobiranja trošarin je bilo ugotovljeno, da se posebno v Sloveniji pobira trošarina z zelo veliko strogostjo. Odredbe trošarinskega zakona pogosto tolmačijo mnoge finančne kontrole v smislu omenjenih pritožb. Danes so minister zn kmetijstvo, minister za trgovino, minister za finance in minister za šume sprejeli delegate, ki no jim predložili sprejete resolucijo. Delegati so bili povsod zelo prijazno sprejeti. V vseh ministrstvih se kaže velika pripravljenost in razumevanje za lo važno panogo našega narodnega gospodarstva. Drobne vesti Bukaresl, 26. maja n. Loucheur je danes 7. londonskim romunskim poslanikom Tilulescom dospel iz Belgrada z ladjo v Bukarest. kjer ga jo sprejelo številno občinstvo. Dunaj, 26. maja. AA, Danes opoldne je sprejel predsednik republike dr. Mlklas v oprostilni avdijenci jugoslovanskega poslanika dr. Miloje Milo-jeviča. Msinz. 26. maia. AA. Otvoritev državnega kongresa invalidov se jc pretvorila v manifestacijo Iranceikc-nemškega prijateljstva. O tem prijateljstvu jc govoril francoski tleleeaf. Konferenca v Dubrovniku Dubrovnik, 26. maja. z. Konferenca gospodarskih zbornic v Dubrovniku je danes ob pol 10 nti-daljevala svoje delo. Na dnevnem redu so bili referati o povzdigi sadjarstva in živlnorejatvu. Govorila sla Slano,jevič, predsednik belgrajske trgovske zbornice in tajnik Boškovič. Popoldne ho 30 sestuli vsi zbornični tajniki radi sestave resolucij, ki se bodo predložile plenumu. 25. dan belgrajskega procesa Belgrad. 26. maju. m. Danes je bil 25. dan razpravo proti Bernardiču in tovarišem. Pri tej razpravi so bili navzoči vsi obtoženci, ker je Bernardiču kazen, ki mu jo je sodišče naložilo, potekla in sta ozdravela oba bolna obtoženca dr. Lebovič In Levnajlč. Od notranjega ministrstva je dobilo sodišče obvestilo, da se da uradnemu sodniku dr. Farkašu iz Zagreba dovoljenje, da izpove, kar ve 0 obtoženem Jalašiču. Dr. Farkaš je izpovedal, da je pri obtoženem Jelašiču ugotovil srčno napako^ in veliko duševno razburjenje. Srčna napaka je težke narave in starejšega datuma. Zato je bil mišljenja, da naj se Jelašič pošlje v bolnišnico. To pa ni bilo mogoče, najbrž radi nedokončane policijske preiskave. V lakem slučaju mora, pravi priča, priti do kompromisa med zdravniškim in policijskim stališčem. Kljub temu pa je dobil Jelašič olajšave in je bil radi tega zaprt v pisarniški sobi. Predsednik čita mnenja izvedencev o pismih, kar smo že poročali. Ker pa listi razpravi obtoženi Bernardič ni prisostvoval, mu je predsednik prečital mnenje. Bernardič pravi, da teh pisem on ni pisal in da je prepričan, da je njegov rokopis dobro potvorjen. Bprnardič protestira proti pisanju zagrebških :Novosti<, češ, da tendenciozno poročajo. Tudi odvetniki so se temu pridružili. Zagovornik dr. Bertič je med drugim prečital poročilo zagrebških »No-vostk o razpravi v petek in protestiral proti takemu pisanju. Predsednik je nalo dal vsem časnikarjem nalog in navodilo, da točno poročajo. Glede pisanja »Novosti« imajo zagovorniki odprto pot postopanja po tiskovnem zakonu. Nato so se čitali razni akti. Zagovorniki so predlagali, da naj se pozove priča Cesarac, pisatelj iz Belgrada, ki naj priča o vtisu eksplozije na Zrinjevcu. Državni tožitelj je predložil dr. Krnjevičevo spomenico Društvu narodov o stanju v Jugoslaviji kol dokaz destruktivnega in protidržavnega delovanja dr. Krnjeviča in tovarišev v inozemstvu. Či-tajo se članki v italijanskem listu »La vedetta d'Ita-liac. V članku so citati iz spomenice dr, Krnjeviča, poslane siru Drumondu. Ugotovil je, da je ta tekst identičen. Čitajo se članki iz »Reichspostev, ki jih je v istem namenu predložil državni tožitelj, to je kot dokaz destruk.ivne akcije proti naši državi. V islem cilju je predložil državni pravdnik pismo ilr. Košutiča svoji soprogi Miri Košutičevi, čigar vsebina je prav tako zelo značilna za delovanje hrvatskih emigrantov v zvezi z današnjimi obtoženci. Zagovorniki so pri tej priliki ugotovili, da ti novi dokazi državnega tožitelja ne dokazujejo ničesai posebnega proti dr. Mačku. Državni tožitelj je predložil pismo, ki so ga našli pri Prpiču in ki mu ga je baje pisal Hadiij« z ozirom na nov način zagovora obtožencev. Ob eni je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Proces proti Predavcu Zagreb, 26. maja. z. Danes se je nadaljevala razprava proti Josipu Predavcu. Predavec se je opravičeval, zakaj Glavna zadruga leta 1928. ni imela občnega zbora. Ko se je nameravala sklicati ta skupščina, je prišlo do burnih dogodkov. Predavec odklanja, da bi bil on kakršenkoli referent ali jačja oseba v Glavni zadrugi. Tam je delal v glavnem ravnatelj Ružič. Predavec se je samo zanimal za parcelacijo posestva Pribislavci. Pri Seljački banki za to ni napovedal stečaja, ker je vlada sanirala vse zadruge in se je pričakovalo, da bo prišlo tudi do sanacije le zadruge. Ob strogih odpisih ne bi izgube znašale več kot 700 do 800 tisoč Din. Nato so se čitala poročila raznih izvedencev. Jutri se bo razprava nadaljevala. Priznanje diisseldorf• skega vampirja Diisseldorf, 25. maja. n. Peter Ktlrten, katerega je sedaj res smatrati za diisseldorfskegn vampirja, je pri zaslišanju priznal, da je umoril 8-letno Rozo Ohliger, da ji je zadal z nožem 13 ran, polil s petrolejem in zažgal. Ravno tako je priznal, da je umoril invalida Scheera. ki je za ta umor vedel. Priznal je tudi umor Jerice Alberman in služkinje Marije Hahn. Zaslišana je bila tudi KUrtenova žena, pri čemer je policija dobila veliko obtežilnega materijala. Kilrten pa taji umor prostitutke Eme Gross. Njegova žena je bila aretirana za to, ker ga je svarila pred policijo. Prepeljali so jo v blaz-nico. Tudi Ktlrten sam je popolnoma skrušen. Ii zasliševanja se je tudi dognalo, da so bila dekleta v tovarni, kjer je Kilrten delal, naravnost zaljubljen vanj. Drugi delavci tovarne pa so izjavili, da je bil Kiirten zelo hitre jeze in brutalen. Ko je ena izmed njegovih ljubimk slišala, da je bil aretiran, je rekla: »Luni p je vsekakor, toda diissel-dorfski morilec on ni.« Orožnik ustrelil kmečkega fanta Novo mesto. 26. maja. (Tel.) 26. maja okrog treh zjutraj so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov 25-letnega Franca Kukmana iz Loč pri Novem mestu, ki ga je obstrelil neki orožnik, ki se nahaja na dopustu. Stvar so je dogodilo tako-le: Skupina fantov je bila v gornji Kosov! gostilni. Ko so se ponoči vračali prepevajo domov, jc dotični orožnik, tičoč za nekim grmom, zakričal: »Stojk in pričel streljati. Zadel je Kukmana s šli-j rimi streli v trebuh. Vzrok napada ni znan. Kuk-man je bil takoj pripeljan v bolnišnico, kjer so ga ! ga takoj operirali. Kljub hitri zdravniški pomoči pa je ob dveh popoldne podlpgol poškodbam. Poleg Kukmana pn jo bil ranjen tudi neki Kruševec. 1 ki so ua oa v bolnišnici samo obvezali,