Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sreda 2. marca 1958 Štev. 49. Leto XII. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Grajski trg 7 / Tel. uredništva in upravo 24-53 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri / Velja mesečno prejemau v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din / Oglasi^ po ccniku / Ogla-60 somiema tudi ozlasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rac. Št. 11.409 99 JUTRA 99 Višje, nižje rase V rasni teoriji se nahaja predpostavka, da so gotovi deli ene in iste nacije rasmo manj, drugi pa več vredni. Razumljivo, da izvajajo ponekod iz te teze različno družbimo vrednost teli rasno različnih slojev in jim dodeljuje različno, t. j. vladajočo ali podrejeno slogo v družbi. — Dognanje, da ljudje niso enako vredni, smatrajo za najvažnejšo zahtevo našega Pogleda na svet. Antropolog W e i n e r t Pravi; »Naš nemški narod sestoji iz raznih ras, a te rase imajo razne telesne im duševne lastnosti, ki imajo različno vrednost za narodno celino.« . Kot prvi fizični rasni kriterij fungira indeks glave. Ta antropološki pojem označuje odnos širine glave napram njeni dolžini. Ako se dolžina glave označi s 100, tedaj mora biti širina % ali 75 odstotkov te dolžine, oziroma nekaj več ali manj od 3A. Glava s širino (indeksom) 75—80 je srednja ali mezokeialna. Ako je širina manjša od 75 in glava napram temu ožja in daljša, tedaj gre za dolgo-Slavega, ozkoglavega ali za dotihokefal-ft°, s širino nad 80 do 90 so širofcoglavi ali brahikefali. Oblika glave naj pokaže Kulturno vrednost rase. Samo dolgoglavi so 'umni in kulturno ustvarjalni. Širokoglavci z indeksom ..id 80 so najnesposobnejši in najnevarnejši elementi človeštva. A tukaj trči rasna teorija na protidokaze, da so v vsak; rasi in v vsakem narodu zastopane v?e lobanjske oblike. Pri sodobnih Nem-je 16% dolihokefalov, 41% mezoke-ialov iri 41% brahikefalov, pri Francozih-Parižanih 14, 41, 45. pri Kitajcih 25, 42, 'i3< pri Indijancih 17, 43, 40, pri Eskimih 9, 5, pri Črncih 56, 38, 6. Največ dolgoglavih je torej med primitivnimi narodi, ne pa v nordijskih »tvorbi in nosilcih kulture«. Dolga in široka oblika glave ni torej specifična rasna kulturna lastnost, ampak obča lastnost človeštva, oziroma lastnost vsega °rganskega sveta, kar je bilo že večkrat znanstveno dognano. Zatrjujejo, da so veliki možje dolgoglavi. 'Kaj pa genijalni Sokrat? Ta bi mo-ral biti po rasni teoriji naj večji kreten in idiot. Filozof Kant je bil širokoglavec z 'ndeksom 85.5 in poleg tega še nizke ra-■*ti. Leibnitz je dosegel 90.3, Schoppen-nauer, Goethe, Laplase, Voltaire. Beetho-ven so bili širokoglavci. Kaj pa rast, ki jc tudi vključena v 'asno teorijo? Visoki stas karakterizira 'imno sposobne rase, široki in kratki nekulturnost. To tezo oslanjajo rasisti na vJadajoče sloje, ki so bili vedno m povsod v'šje rasti od nižjih slojev, prav tako tudi da je mestno prebivalstvo višje od podeželskega. Najvišji pa so — Črnci, ki imajo tl|di pretežen odstotek (56%) dolgogla-Iz tega sledi, da bi morali ti vladati človeštvo. Japonci so nižji in širokogla-v'- Razen tega obstojijo številne kulturne razlike med njiovlmi rasni pripadniki Pp azijskem kontinentu in otokih: Kitajci.^ Jakutci i. dr. Taka zbirka nastane, če se smatra rast kot urejena in nepremenljiva rasna veličina, dočim je le rezultanta družbinih Pogojev, načina dela, hrane, življenja, podnebja, za kar zopet obstoji polno dokazov. . Visoka rast kulturnih in vladajočih slojev ni torej znak pripadnosti drugi rasi, j* ti vzrok njih kulturne delavnosti. Njihova rast je obratno posledica njih kul-ure in načina življenja. Antropologija je znanstveno dokazala tudi razredne vzroji antropoloških razlik in postavila spe-‘Jaino »antropologijo neposedujočih raz- I>R. SCHUSCHNIGG DUNAJ, 2. marca. Dočim je v samem Dunaju nastopilo zatišje in pomirjenje, se v raznih pokrajinah duhovi še niso pomirili. Da bi dvignili razpoloženje množice, je sklenilo vodstvo domovinske fronte, da priredi skozi tri tedne pod geslom »S SchuschnJggom za domovino« okoli 3000 manifestacij in zborovanj po vsej Avstriji. Bo to največja zborovalna kampanja v povojni Avstriji. Obrambne sile republike čuvajo red in mir v zemlji pod geslom »Avstrija Avstrijcem«. Izredni ukrepi avstrijske vlade so znatno vplivali na odločitev avstrijskih narodnih socialistov glede pohoda na Dunaj, o katerem je mogoče že sedaj trditi, da ie odgoden za nedoločen čas. Za zasluge za prepečenje velike nevarnosti, ki je pretila Avstriji te dni od strani narodnih socialistov, je odlikoval dr. Schuschnigg državnega tajnika ministrstva za javno varnost dr. Skubla z velikim križem za državljanske zasluge. Doznava se. da posveča zvezna vlada na Dunaju posebno pozornost novemu ilegalnemu vodstvu narodne socialistične stranke v Avstriji, ki ima svoj sedež v Gradcu, od koder vodi vse ilegalne akcije narodnih socialistov, ki se nadaljujejo navzlic novemu sporazumu med Avstrijo in Nemčijo. Ta novi ilegalni odbor razpolaga z velikimi vsotami denarja, k; prihajajo iz rajha. Na Dunaj sta prispela sedaj tudi bivša voditelja ilegalnega narodno socialističnega pokreta dr. Taws in kapetan Leopold, ki sta bila nedavno amnestirana. Na kolodvoru so Jim narodni socialisti priredili burne ovacije. Doznava se, da se bo kapetan Leopold vrnil v Nemčijo, kjer bo prevzel mesto svetovalca kancelarja Hitlerja. V avstrijskih narodno socialističnih krogih zatrjujejo, da pride na mesto kapetana Leopolda, ki bo svoj štab prenesel v Nemčijo, Hans Klausner, rodom iz Koroške. LONDON, 2. marca. V zvezi z avstrijskimi dogodki in stalno napetostjo se sedaj nudi vpogled v diplomatično igro med Londonom, Parizom in Rimom, da se reši samostojnost Avstrije. Diplomacija Velike Britanije in Francije si prizadeva, da pridobi Mussolinija za to, da pod pogojem večjega denarnega posojila zajamči neodvisnost Avstrije. Chamberlain sl še ni na čistem, v koliko bi sr.ogel ustreči francoskim zahtevam, da se Nemčija odvrne od Srednje Evrope. Prvi korak v tej smeri bi bil. da se pridobi Nemčija za R?kt štirih. Na ta način bi bila možna pomoč Avstriji, ker drugače to ni mogoče. Chamberlain je izjavil v spodnji zbornici, da onemogočajo berchtes-gadenski razgovori direktno pomoč Avstriji od strani Velike Britanije, ker ni bila s tem kršena nobena pogodba. Vsa akcija gre za tem, da se z britansko popustljivostjo napram Italiji omogoči zajamčeni© samostojnosti Avstrije za ceno majhne oddaljitve Berlina od Rima. Pohod na Dunai so odgodHIj^^^f za nedoločen čas Novo nar. soc. ilegalno vodstvo v Gradcu, ki razpolaga z ogromnimi vsotami — Kapetan^ Leopold postane Hitlerjev svetovalec — Diplomatične akcije na črti London—Pariz—Rim Debata v skupščini duk fatkokskega edinsU/a: Stofadiitm-tem izjava v Safifi SOFIJA, 2. marca. Predsednik jugo-siovenske vlade dr. Stojadinovič se je po prihodu v Sofijo v spremstvu predsednika bolgarske vlade dr. Kjuseivano-va pomudil še pol ure na sofijski postaji, nakar je nadaljeval vožnjo proti jugoslo-venski meji. V dvorni čakalnici je dr. Stojadinovič prejel tudi zastopnike bolgarskega časopisja, ki jim je izjavil sledeče: »Srečen sem, ker sem se mogel sestati s svojim prijateljem predsednikom ministrskega sveta dr. Kjuseivano-vim. Med potovanjem sva prav podrob- no premotrila mednarodni položaj. Hkrati sem prosil dr. Kjuseivanova. naj najinega sestanka ne smatra za obisk. Zanesljivo lahko rečem, da ga bom v kratkem obiskal. Dneva tega obiska še nisva določila, ni pa nobene težkoče, da bi tega ne storil.« Ob koncu svoje izjave se je dr. Stojadinovič še zahvalil zastopnikom bolgarskega časopisja za sodelovanje, s katerim spremlja zbliževal-no delo med obema narodoma. Ob 15.20 je dr. Stojadinovič pripotoval v Cari-brod, sinoči pa v Beograd. MOSKVA, 2. marca. Po poročilih sovjetskih listov je bilo v zadnjem febru- larskem tednu v raznih predelih sovjetske unije 34 justifikacij. redov«. Tajna rasti vladajočih slojev je torej njihova nedelavnost in ne mogoče primes nordijske krvi. Je samo neka ckolnost, ki jim je omogočila nele nedelavnost, ampak tudi izkoriščanje drugih razredov. Izvestni realni rasisti so začeli opuščati to vodeno teorijo in se zavzemati za teko odrejeno kombinacijo več lastnosti na neki osebi ali rasi, n. pr.: Dolga glava s plavimi očmi in svetlo kožo, dolga glava s črnimi očmi in črno poltjo itd. A tudi tukaj so zašli v slepo uljco in protislovja. Eno od teh se glasi: Po logiki rasne teorije morajo rasni teoretiki prenesti svojo tezo tudi na lastnosti nosa, rok, nog in reči, da zavisita kultura in zgodovina človeštva od dolžine in širine nosa, zob, nog itd. Rasizem ne uvidi, da ne gre danes za obliko glave in stil kulture, nego za obstanek kulture in življenje človeštva, za hitro reševanje in umevanje njegovih vsestransko uzakonjenih pravic. Teorije in njeni pristaši, ki to prezirajo in nadomeščajo z metafiziko, ne store svoji rasi usluge, ampak jo vodijo v zablodo in pogubo Včeraj se je nadaljevala v skupščini proračunska razprava o proračunu finančnega ministrstva, ki izkazuje 935 milijonov dim izdatkov, kar je 90 milijonov din več ftakor letos. Od izdatkov gre 9S milijonov din za pokojnine. K debati se je že dopoldne oglasilo 9 govornikov, med drugim tudi narodni poslanec dr. Jančič, ki se je pritoževal proti načinu predpisovanja zgradariue in pridobnine ter spfoh proti 'načinu izterjevanja davkov in odplačil po. uredbi o likvidaciji kmečkih dolgov. Svoja izvajanja je podprl s konkretnimi primeri in 'e zahteval tudi zvišanje prejemkov za državne uslužbence, zlasti upokojence. Njegov predlog od 1. julija 1937 za zvišanje prejemkov državnih m samoupravnih uslužbencev ter upokojencev naj se v zvezi s tem izroči finančnemu odboru. Narodni poslanec K. Dober še k pa je omenjal veliko škodo prebivalstva v dravograjskem in slovenjgraškem srezu v letu 1919. To škodo nad S milijonov din bi morali sedaj prebivalstvu povrniti in je odbor za vojne oškodovance v Mariboru pristojnim, instancam že predložil izčrpno spomenico. Senator Hadžihasanovič v Turčijo Iz Sarajeva poročajo, da se je omenjeni g. senator podal za krajši presledek v Turčijo. Njegova pot je privatnega značaja. Dragoljub Jovanovič se je vrnil Voditelj levičarskih zemljoradnikov dr. Dragoljub Jovanovič, o katerem so nekateri listi vedeli poročati, da je obiskal tudi republikansko Španijo tervda je celo govoril v barcelonskem radiju in v španskem parlamentu, se je sedaj vrnil v Jugoslavijo in se je najpreje ustavil v Zagrebu, kjer je delj časa konferiral z dr. Mačkom. Občinske volitve v ljutomerskem srezu Ni še dolgo tega, kar so minile volitve v Ljutomeru, ki nam bodo ostale v živem spominu. V našem srezu smo pač srečni, stalno volimo. Enkrat v Križevcih, drugič v Veržeju, tretjič v Ceznajevcih, četrtič v Ljutomeru, zopet v Veržeju in slednjič v Štrigovi. Tako nekako so razvrščene te volitve, da lahko miri:o sledimo ter opazujemo, nato zopet druge itd. Vse to je privedlo do tega, da ni zanimanja pri vo-lilcih v občinah Veržej (ki ima sedaj v dobi enega in pol leta 'tretje volitve radi komasacije). Veržejčani pa so ponosni -ročila grof Franco Dalla Costa in At-ilya Parolini, h če grofa Parolini. Franco se je poklonil tastu in tašči ali ona dva mu nista hotela dati roke. Le odvetnik je izročil Franku ček za pol milijona lir. »Na svobodno razpolaganje. Ne pozabite, da šest mesecev ne smete z ničemer nadlegovati svoje žene, za katero ste samo pred svetom mož. Po tem času bomo ukrenili, kar bo ona želela.« Mladi par, ki ga ni nihče spremljal do postaje, je odpotoval v Palermo. Tam sta imela prebiti čas, določen za ta čudni zakon, ki je imel pokriti z zastorom pozab ljenja ljubavno avanturo Atilije Parolini. Na poti je opazoval Franco Dalla Costa svojo družico in ugotovil, da je prava sreča biti mož tak .ne žene. Poskušal se ji je približevati z raznimi malimi uslugami ali ona ga je hladno odbila. V Palermu sta se nastanila v enem prvih hotelov. Atilija je naročila zase cel apartemont in je pustila Franka, da je spal v salonu na divanu. Tako je bilo prvo noč in tudi naslednje. Obedovala sta skupaj v veliki hotelski obeinici, skupaj sta se šetala, skupaj hodila v gledališče, v kino, «a tekme, ali v vsem teni času sta izmenjala jedva sto besed. »Potrpite, šest mesecev bo brzo pri kraju in potem boste zopet svobodni!« mu je govorila Atilija z naglasom, v katerem ni mogla prikriti ironije. »Ali meni je strašno, ker Vas začenjam blazno ljubiti.« »Glejte no, iu vendar ni predvideno v pogodbi!« se je smejala Atilija. Neko noč je ves obupan tolkel po njenih vratih. Njena bližina ga je opajala. Zaljubljen je bil v Atilijo, kakor kakšen petošolec. Na njegovo razbijanje se je prikazala na vratih v beli pižami. »Kaj bi radi?« ga je vprašala strogo.^ »Dovolite mi samo, da poljubim vašo roko!« je prosi!.« Ljubim vas, kakor nisem še nikoli nobene ženske.« (Jutri konec.) Beg iz ruskega ujetništva (Po svojih doživljajih napisal: J. Petre. Nekega jutra sem se jim pridružil. Ko smo prišli na delo, me je častnik določil, da nadziram delavce. Bili pa so med njimi starejši od mene, razen tega še podčastniki. Vsi so se začeli nad menoj obregovati, češ da sem premlad za tako službo, bolj bi se spodobilo, da delam •Javil sem to oficirju in ga prosil, naj mi odvzame to službo. Tudi sem se bal, da roi zagodejo kaj neprijetnega. Oficir me ni odpustil, marveč me obdržal zase. Parilo mi je na misel, da me pošlje v mesto nekaj nakupovat. Nisem si upal ker sem se bal, da bi me spoznali. »Budalo, česa se bojiš? Mar nisi oble cen kakor vsak civilist in govoriti znaš kakor vsak Rus?« Ko me je tako nahrulil, sem odšel, da izvršim, kakor mi je bilo ukazano. V mestu sem taval od trgovine do trgovine. Nikjer nisem opazil, da bi se zde komu sumljiv. Bil je že skoraj večer, ko sem prišel nazaj, ravno prav, da sem se z drugimi vrnil v taborišče. Naslednje jutro sem zopet odšel z drugimi v trdnjavo, a sem v gneči neopa ženo izginil v stransko ulico. Stikal sem po mestu in iskal trgovine, kjer bi si mogel nabaviti kak zemljevid azijskih pokrajin. Stopil sem v večjo trgovino, Sklenil sem, da se izdam, če ne bi uspel. V trgovini je bila samo gospa. Ko sem ji razložil svoje želje, me je tudi ona zavrnila, češ, takih zemljevidov ne prodajajo. Nisem se dal ugnati. Povedal sem ji naravnost, da jim je le radi ujetnikov zabranjeno prodajati zemljevide. Gospa se mi je pritrdilno nasmehnila. Tedaj sem se ojunačil in ji razodel, da sem avstrijski ujetnik. Naj se nikar ne boji in maj mi proda zemljevid. Sedaj se je gospe še bolj raztegnil obraz in prijazno mi je namignila, naj stopim v drugo sobo. Kuharica je pravkar pripravljala obed. Gospa mi je odkazala prostor - „ . mizo ter me vprašala, če bi hotel pri njih obe-, dovatj. Ponudbo sem z veseljem sprete! in se lepo zahvalil. Nato me je pustila samega ter mi čez nekaj časa prinesla zaželeni zemljevid. Hlastno sem segel Po njem in vprašal po ceni. A glej, bil je brezplačen! Za svojo odkritosrčnost sem dobil zemljevid, povrh sem bil deležen še dobrega obeda. Še nekaj časa nama je tekel pogovor, nakar sem se prisrčno zahvalil in poslovil. Veselega srca sem se vrnil v tabor, saj sem imel v žepu najvažnejši pripomoček za beg. Pripravljal sem se dalje. Medtem se mi jc pridružil še tovariš Jožef Praznik, ki je bil doma blizu Tržiča na Kranjskem. Bil je dober in zanesljiv fant. zato sem mu zaupal. Sklenila sva •skupno pobegniti na Kitajsko. Neke noči. ko sva imela že vse pripravljeno. sva se odločila. Vojak na straži je enakomerno stopal ob obzidju ter pogledoval zdaj na eno, zdaj na drugo stran vogla. Ko se je za hip skril za nasprotnim voglom, sva hitro poskakala čez zid ter se potuhnila v jarek. Počasi sva se splazila naprej, dokler nisva dosegla ceste. Bila sva rešena. V jasni noči in v zlati prostosti nama ie bik) zares lepo! Tovariš je bil oblečen v civilno rusko obleko, jaz pa sem bil ogrnjen s kirgiškim plaščem. Oba sva nosila ruski čepici. S hitrimi koraki sva jo ubirala po cesti, zakaj že prvo noč sva se morala čim dalje pomakniti od mesta. S ceste nisva mogla zaviti nikamor, ker jo je na obeh straneh spremljal visok zid in nepretrgana vrsta vasi. Vsak čas so naju oblajali psi. kar nama je bilo silno neprijetno. Vedno znova sem opozarjal tovariša, naj se ne ozira, da ne zbudiva pri ljudeh kakega suma. Le hitro naprej! Ljudje so bili še vedno na cesti in srečevala sva na stotine kamel. Za naju se nihče ni zmenil, kaj šele ustavljal. Prišla sva do reke, ki m j je nekoč že zaprla pot; samo da je tukaj vodil preko nje velik lesen most. Dobro sem gledal, če ni morda kje skrit kak čuvaj. Prav takrat je prihajala od nasprotne strani karavana kamel. Porabila sva trenutek ter v največji gneči srečno prekoračila most. Krenila sva proti hribom. Vasi šo Postajale redkejše. Že se jč začelo svitati, pa še vedno nisva dosegla gorovja. La naju ljudje ne spoznajo, sva se začela Okm m svet Gonilne sile svetovnega imperializma Surovine, nova tržišča, izvoz kapitala — Disraeli — Današnji „pozni“ imperializem deljen. Bismarck ni bil pristaš kolonialne politike, vendar je pod njim pridobila Nemčija Togo, Kamerun, dele jugozapad-ne in jugovzhodne Afrike. Šele Viljem II. je Idi imperialist po prepričanju, \ eudar ni ime! sreče. Zadeval je na interese drugih držav. Načrt Berlin-Bagdad (pot: skozi Turčijo) ni mogla ugajati ne Rusiji, ki je stremela na Carigrad, ne Angliji, ki jo je vodila pot skozi perzijski zaliv v Indijo. Naposled so ti konflikti dovedli do svetovne vojne. Italija si je pridobila kolonije pod državnikom Crlspljem (1887—96) in ni nač čudnega, da je to državnik, ki ga (Mussolini edinega ceni. Vendar je Crispi moral odstopiti po porazu pri Adui (Abesinija) leta 1896. Japonska je vodila že 1894—5 vojno proti Kitajski in stopila tako na pot imperializma. Relativna prenaseljenost pri dani socialni in gospodarski stopnji more biti vzrok kolonialne ekspanzije, čeprav je v večini slučajev samo opravičilo brezobzirnih imperialističnih podvigov. — Združene ameriške države so vzele Špancem Kubo, Haiti in Filipine. če premotrimo splošne posledice imperialističnih teženj, vidimo, da nastajajo dolgotrajne kolonialne vojne, ki terjajo mnogo žrtev. Obenem nastaja nevarnost vojne med posameznimi imperialističnimi tekmeci, kar kaže najnovejša zgodovina na vsakem koraku. Pogled v povojno dobo nam kaže pozni imperializem. Ves svet je že bil razdeljen razen Abesinije in Kitajske. Prve so se polastili Italijani, druge pa Japonci. Drznost Japonske, ki kljubuje velesilam in si nemoteno osvaja Kitajsko, moramo razumeti kot nujnost njenega gospodarskega ustroja in deloma njene prenaseljenosti. Nemčija tudi vse močneje zahteva zase kolonij. Anglija in Francija pa jih imata dovolj, glavna njihova skrb mora biti, da pridobljeno ohranita. Vojna pomeni za roje velik rizi-ko, zato njihova pomirljiva zunanja potttika po svetovni vojni. Te dni je predaval prof. S t u pan o imenovani temi v okviru ekonomskega tečaja Ljudske univerze. V preglednih, jasnih obrisih nam je podal razvoj imperializma od prvih početkov do danes. Prvi veliki imperializem je bil rimski, a od leta 1874 datira novi. od prejšnjega močno različni sistem imperializma ta kolonialne ekspanzije. Pred to dobo so bili vzroki kolonizacije različni in so se vršili brez načrta. Prvotno je šlo za plenitev posesti ali uničenje trgovskih konkurentov (Kartago. Korint), v srednjem veku za pomnožitev fevdalne rente z novo osvojenimi pokrajinami. V 16. in 17. stoletju se odigravajo prave »trgovske« vojne. Trgovalo se jc takrat z redkimi kovinami, dišavami, tkaninami in se kolonije notranje niso bistveno spreminjale. Po letu 1874. pa so postale kolonije notranjost gospodarskega ustroja. Sistem industrijskega kapitala (koncentracija, akumulacija) je zahteval novih tržišč. — Stroj je prevzel delo, cene izdelkov so padale, profit se je manjšal. Kapital išče nadomestila za izgubo v še večji produkciji in novem znižanju cen, toda domači trg je že prenapolnjen. Industrializirane države iščejo torej novih tržišč v kolonialnih in polkolonialnih deželah v strahu pred krizami, ki nastopajo redno v presledkih 7—11 let. Nova tržišča namreč krizo omilijo. V tej povečani proizvodnji pa so življenjsko potrebne velike količine surovin, ki jjh zopet mOrojo dajati kolonije. Zato so vzroki kolonialnih osvajanj trojni: 1. Pridobitev surovin, predvsem v tropskih in subtropskih krajih. Nov trg odjemalcev in 3. Izvoz kapitala. Tretji vzrok je manj znan in vendar zelo važen. Če se namreč ves kapital porabi doma, pomeni to res razcvet gospodarstva, toda delovna sila postane dražja, s tem pa je zopet ogrožen dobiček. Zato, kapitalistične države izvažajo kapital v kolonije ali tudi polkolonije, ka-tor n. pr. pred vojno na Balkan in v Rusijo. To se vrši mirno, brez vojn in radi tega nevidno, toda za samostojnost do-tičnlh držav tudi nevarno. uradniki, ki se vračajo iz kolonij, so rentniki, ki tvorijo kader močnih konsu-mentov, pa tudi sicer profitira domače delavstvo indirektno, vsaj gotov sloj delavstva. Zato so socialni boji v Angliji milejši kakor drugod. Na enega Angleža pride 10 prebivalcev drugih ras. Izvedli pa so Angleži svoj afriški načrt v popolnosti po vojni: Spojitev Egipta z rioni Dobre nade, ko so vzeli Nemcem njihove jugovzhodne afriške kolonije. Zdaj vlada tesna gospodarska zveza med Anglijo in kolonijami. Na drugem mestu je Francija, ki si je poiskala nadomestila za tedaj izgubljeno Alzaško - Lota ringi jo v Alžiru, Tunisu, Maroku in ekvatorialni Afriki. Tako obvladuje zahodno Afriko. Razen tega ji pripadajo Madagaskar in Indokina. Anam, Kambodža. Kakor v Angliji Disraeli. tako je tu začel s smotreno kolonialno politiko Jules Fery (1880.—85.) Za Francijo niso kolonije tolikega pomena radi izvoza industrijskih izdelkov, ker ima Francija ravnovesje med industrijo in agrikulturo, temveč radi izvoza kapitala. Bivši »Kajzer« Viljem II. je b*l imperialist po prepričanju. Nemčija in Italija sta prišli pozno do Najstarejši imperij je AngUja. Ima kO' .onije povsod na svetu. Izgubila je samo j zedinjenja (1870.), ko je bil svet že raz-ameriške združene države, obdržala pa je Kanado. V Indiji je iztisnila Francoze, iz južne Afrike Holandce. Vendar jih je zkušnja Amerike izučila, da je angleško govorečim kolonijam dala veliko pravic in so skoro neodvisni dominijoni (Kanada, New Fundland,. Avstralija itd.) Odtod so smatrali pred letom 1874. kolonije celo za nepotrebno breme. Anglija, kot najstarejša industrijska država, je bila dotlej brez resne konkurence. Tedaj pa so ji postali tekmeci Amerika, Nemčija. Tedaj je angleški državnik Disraeli spoznal važnost kolonij in začel novo politiko. Najprej si je Anglija zasigurala Indijo in oklicala kraljico Viktorijo za indijsko cesarico. Kako se kolonialne dežele po osvojitvi bistveno izpremenijo, služi kot klasičen primer ravno Indija. Tam je stroj uničil domače obrtništvo, nato so obdavčili prebivalstvo, ki je radi pridobitve denarja moralo odslej proizvajati za trg in ne več samo za domačo rabo. Indija si je najela posojilo pri angleških mogotcih za izgradnjo železniškega omrežja in administracijo. kar so plačali Indijci sami z davki. Zdaj je nastal odpor. Razen tega so začeli kapitalisti z industrijo v Indiji sami (Kalkuta). Mesta v Indiji- se ojačijo, nastane indijsko meščanstvo in proletariat, ki se nacionalizira. S tem pa nastane škoda za industrijo v matični zemlji. Anglija je zdaj skušala preprečiti izvoz strojev za ustvarjanje še novih tovarn v Indiji, toda ni uspela. Od kolonij pa ima še vedno koristi: Ne pozabi naročnine! skrivati. Našla sva prijetno senco daleč od vasi, kjer sva utrujena legla in trdno zaspala. Dan je minil, ne da bi naju bi! kdo opazil. Zvečer se zopet dvigneva na pot proti goram in se jim pozno v noč približava. Tako sva se rešila vasi. ki so nama doslej vedno nagajale. (Nadaljevanje prih. sredo.) Materinski tečaj vzbuja vsesplošno zanimanje naše publike.' Udeležba je tako številna, da zasedejo naše matere dvorano uprav do zadnjega kotička. Včasih celo prostorov primanjkuje. To je vsekako jasen in najlepši dokaz potrebe in velikega kulturnega pomena te prireditve. Zanimanje za predavanja je celo tako veliko, da prihajajo na vodstvo tečaja prošnje, naj bi se nekatera predavanja ponovila. Vsekako lepo zadoščenje za veliko delo. Pretekli teden je predaval g. dr. P o-1 j a n e c o terni: Vloga dedovanja v raz-voiu *n vzgoji otrok. Svoja vseskozi zanimiva izvajanja je nazorno pojasnjeval g. predavatelj na slikah, ki jih je za predavanje sam pripravil. Občinstvo je poslušalo s skrajno napeto pozornostjo uprav do konca, čeprav sta med tem prešli celi dve uri. Še bi bilo poslušalo! Da bi g- inšp. dr. Poljanec še predavaval, — tako so prosile matere, ko so odhajale... Kako ustvarim družini prijeten in razvoju otroka ugoden dom — je tema, o kateri je govorila zadnji četrtek ga. Jela L e v S' t i k o v a. V svojem predavanju je '/■ globokim umevanjem naglašala važne činiteljc pri ureditvi doma. da bi bil ta dom res dom, topel in prijeten. Notranjo ureditev je omenjala pač v toliko, kolikor je potrebno z ozirom mi zahtevo, da bodi dom razvoju otroka ugodep in družini zdrav. Posebno je predavateljica naglašala medsebojno razmerje družinskih Članov, razmerje, ki lahko tudi najlepši dom spremeni v pekel mladostnih dni ali pa obratno. V tem pravcu se je predavateljica dotaknila raznih vzgojnih napak, dolžnosti in pravic staršev, oso-bito mater. V popolni tišini so sledili po- slušalci prisrčnemu, globoko zajetemu »n izklesano podanemu predavanju skoro do sklepa, ko so srca klonila resnično prisrčnim in toplim besedam predavateljice. Marsikatero oko se je zarosiio... Oba predavatelja preteklega tedna sta lahko z učinkom predavanja in hvaležnostjo publike res zadovoljna. Predavateljem, prirediteljem in staršem moremo k takim predavanjem resnično častitati! Hotite e fkutsltepa f Sekire pojejo, hrasti padajo. Že par let je povpraševanje po hrastovim vedno večje, d udi sedaj je na mašili kolodvorih mnogo lepih hrastovih debel, ki so jih kmetje v veliki stiski za denar podrli in prodali raznim prekupčevalcem. Prodajajo pod ceno, saj si mnogo posestniki ne znajo zračunati niti kubikature debla. Sotieiui ototmik Stanovsko socialne zahteve naših pomorcev. Strokovna zveza naših pomorcev je sprejela na svojem letošnjem občnem zboru posebno resolucijo, v kateri se naši pomorci obračajo rna pristojno ministrstvo z zahtevo, da isto brez vsakega odlašanja sprejme vse doslej že na splitski in sušaški pomorski konferenci obravnavane in sprejete pravilnike. Na svojo zvezno upravo pa so se pomorci obrnili s posebno prošnjo in apelom, da podpre ne samo njihove upravičene zahtevke, temveč tudi zahteve ostalih delavskih organizacij ter sindikatov in da stori vse potrebne korake, da se čim preje izboljša njihov težak socialni ter ekonomski položaj ter da se čim preje regulirajo njihove plače. $tedati¥ce Nevesta iz Amerike Včeraj popoldne na pustni torek je bila v Narodnem gledališču v okviru prireditev Ženskega društva v Mariboru krasrio uspela pustna mladinska predstava. V nabito polnem gledališču se je razbohotil vesel živ-žav nervoznega drobiža, ki je v spremstvu svojih mamic in očetov z neverjetno pozornostjo sledil slikovitemu sporedu in prijetni pustni zabavi, katero so jim oskrbeli mali harmonikarji, nadalje učenke 1., 2. in 4. dekliške narodne šole ter 1. dekliške meščanske šole, oziroma vneti vzgojitelji in vzgojiteljice, ki so mladino tako temeljito pripravili za krasno uspeli nastop, ki je žel pri številnem drobižu obilo priznanja in veselega razpoloženja. Uvodnemu izvajanju malih harmonikarjev pod vodstvom g. Šušteršiča je sledila ljubka »Kosova gostija« v izvajanju učenk 1. dekliške narodne šole, zatem Skrbin-škove pestre »Krinke«, ki so jo vneto izvajale učenke 2. dekliške narodne šole ter izredno prisrčen »Narodni ples« ob sodelovanju malih harmonikarjev, ki so ga sigurno in spretno izvajale učenke 4. dekliške narodne šole. Drugi del slikovitega in bogatega sporeda pa je tvorila Mlakarjeva šaloigra v treh dejanjih »Nevesta iz Amerike«, ki so jo sigurno, vešče in živahno podajale gojenke tukajšnje prve dekliške meščan*-ske šole. Vse sodelujoče so v polni meri ustrezale nalogam posameznih vlog, tako da se je komično dogajanje skozi vsa tri dejanja razvijalo brez motnje in brezhibno. Med sodelujočimi je tudi nekaj talentov ter so se predvsem uveljavile odlično prikazana baronica Cvilinovska, nadalje njen sin Zdenko, plemenito dostojanstvena Mary Kavka, razigrano vesela sobarica Ančka in temperamentno razgibana Marička Žolna. Pa tudi Ana Marija Cvilinovska ter njeni sestri so uspešno absolviraie svojo vlogo v skladnosti z ostalimi sodelujočimi. Pustna mladinska predstava je prijetno razgibala mariborsko mladež, ki se je ob živahni šaloigri in drugih veselih prizorih prav imenitno zabavala. UuUutM £eležke Ceskosjoveitsko jihoslovanska revue. Izšla je nova številka te ugledne revije, ki služi vzvišenim idealom jugosloven-sko češkoslovaškega zbližanja. Uvodni prispevek je posvečen velikemu sinu bratskega naroda in znamenitemu pobor-niku zbliževal me ideje dolgoletnemu praškemu primatorju dr. K. Basi. Zatem je uvrščena O. Ben'kopčeva razprava o O. .Župančiču ob njegovi 60-letnici. Kakor običajno zaključuje tudi to številko izredno bogat, izčrpen ter poučen pregled kulturnih novim iz češkoslovaškega in jugoslovenskega sveta. Ljudska univerza. »O triglavskem na-rodnem parku« predava v petek 4. marca g. prof. Petkovšek Viktor iz Maribora. S triglavskim narodnim parkom označujemo zaščitno ozemlje v dolini sedmih Triglavskih jezer. — Ta dolina ne nudi nepozabnih vtisov samo turistu, temveč tudi naravoslovcu neizčrpne vire pri raziskovanji!. Zanimiva je v geološkem in geografskem pogledu s svojimi ledeniškimi jezeri in kraškimd pojavi in bogata živa priroda njenega razstlinstva in živalstva. Namen večera je, v besedi in sliki prikazati nekaj teh krasot visokogorske prirode, ki uživa med kultur nim svetom vsestransko zaščito. A pri nas še tako radi pozabljamo na izvaja nje zakonov! Predavanje bo pojasneval film in pa 100 koloriranih diapozitivov. Poslednje je dala na razpolago gospa F. Copeland, lektorica angleščine v Ljub ljani. — V ponedeljek in torek 7. in 8. marca predava odlični psiholog g. dr. B. B u j a s, univ. profesor iz Zagreba o prvih pričetkih in o razvoju duševnega *n duhovnega življenja na remiji. Kreftove »Velike puntarije« ne bodo vprizorili. Ljubljanska drama je že na študirala Kreftovo dramo »Velika punta-rija«, ki jo je izdala »Slovenska matica« in ki jo je odobrila tudi gledališka cenzura. Nenadoma pa je izšla prepoved za vprizoritev in krožijo v tej zvezi v slovenskem kulturnem svetu najrazličnejše govorice o kulturnem terorizmu, ki ga Mmiimki fo sk(Mk$ „trnke Maribor Je šumno in veselo pokopal letos. n|ega Kurenta Tudi letos je Maribor v razgibanem živžavu in šumnem vrvežu pokapljal Kurenta. V središču mesta, pa tudi na periferiji so bili vsi javni lokali okrašeni in ozaljšani. Ljudje so se zgrinjali v gostilne in kavarne ter veselo motrili razne zabavne in vesele prizore. V središču vseh teh karnevalskih prireditev je bii pustni večer gradbenega odbora matičnega Sokola v Narodnem domu, ki je privabil mnogo nacionalnega občinstva pod geslom »V kraljestvu src«. V Unionu so naši matičarji vprizorili pravcati »Raj z bombicami« ter se ob kurentovsketn slavju v krogu prijateljev in ljubiteljev epe pesmi prijetno razživahnili od ku-rentovskega praznika v pepelnično jutro. Pobreški Sokoli pa so pokapljali letošnjega Kurenta pri br. Renčlju, kjer se je Židana volja ob slikovitem sporedu stopnjevala do učinkovitega karnevalskega pokopa. Pri snočnji sokolski maškaradi so bile nagrajene: Kot najlepša maska večera je dobila prvo nagrado gdč. Lidija De- . —■— Koncert in zabava ..Napredka" v Kazini Sinoči na prehodu iz predpusta v post j£ priredila tukajšnja podružnica hrvat-skega kulturnega društva »Napredek« ep koncert in družabno veselico, ki sta prav dobro uspela. Prijetni prostori spodnje kazinske dvorane so bili vso moč nabito polni. Med številnimi odličniki smo opazovali gospo gen. Maistrovo, bivšega župana dr. Lipold a, nestorja vseh jugoslov. sodn. predsednikov Ljudevita pl. R a i z n e r j a, grajščaka gr-dungrajskega, predstojnika mariborske policije dr. Alojza Trstenjaka, proto g. Ivoševiča, ravnatelja dr. Josipa F o m i n š k a, prof. dr. Antona Dolar-a z družino, gledališko divo gdč. Jelko gličevo, zastopnika mestnega župana direktorja Rodoška, dr. Vekoslava Kukovca, bivš. senatorja dr. Ploja, prof. Hinka D r uzoviča in druge. Tukajšnji mladi operni baritonist Ivan Anžlovar je zapel ob preizkušenem spremstvu naše pianistke, gospe Minke Zacherlove krasno B. Ipavčevo pesem »Menili«. S finim in tudi za koncertni podij zelo ubranim petjem je dosegel lep uspeh, kar je izpričalo ploskanje vse dvorane. Potem je še zapel sentimentalno pesem Franje Serafina Vilharja - K a 1 s k e g a »O j, vstani srce moje« in špansko maureskno kanconeto »Hota«. Prve dve pesmi je odpel v slovenščini, tretjo pa v španščini. Viharni aplavz se car ni hotel poleči in je naš domači umetniški par A n ž 1 o v a r - Z a c h e r 1 dodal še nekaj slovenskih in srbohrvatskih pesmic. Gospa Zacherlova je prejela veliko košaro rož, bariton Anžlovar pa prekrasen šopek pomladanskega cvetja. — Pozneje je tudi naša mladina prišla na vrsto in je ples trajal do zore. Gmotni uspeh mlade podružnice tukajšnjega »Napredka« je bil precej dober. — Dr. Tomislav Teklič. •r e a n i. Kot najlepša skupina je bila nagrajena skupina šolark. Kot najprimernejša geslu večera je bila nagrajena gdč. Vreč k o. za kraljico src pa je bila izbrana gdč. Franja Vtič. Po Mariboru je švigalo vse polno maškar, zlasti po predmestjih, kjer se je deca v maškarah pojavljala že v ranih popoldanskih urah. Davi, ko se je Maribor predramil v žalostno pepelničnem jutru, so stopali po našem mestu poslednji maskirani kurentovi pogrebci. Malodane vsaka gostilna je imela svoj večer, bilo pa je tudi nešteto hišnih zabav in rodbinskih plesov, kjer ni manjkalo Židane volje. Poznalo pa se je, da ni tistih zlatih časov tja do leta 1925, ko se je šampanjec penil iz stotin steklenic, do-čim mariborski kavarnarji in restavra-terji ob včerajšnjem kurentovem pokopu migujejo z rameni, češ: Malo, bore malo je bilo šampaniziranja in peneče se pijače. Najbrže gre ta pojav na račun dolgega pusta, ki je mariborske žepe precej ožulil in požgečkal. Kino Union. Danes triumf filmske lepote »Dama s kamelijami«. Velik film v nemškem jeziku z božanstveno Greto Garbo in Robertom Taylorjem. *W 1417 tujcev je obiskalo Maribor v februarju. Od teh je bilo 934 podanikov naše države, 239 Avstrijcev, 31 Čehoslo-vakov, 25 Madžarov, 113 Nemcev, 6 Polakov in 4 Romuni. Vsi so v Mariboru prenočevali 4245 noči. Sreda, 2. marca: Zaprto. Četrtek, 3. marca ob 20. uri: »Firma«. Premiera. Petek. 4. marca: Zaprto. Sobota. 5. marca ob 20. uri: »Tnibadur«. Red B. Premiera poljske »Firme«. S premiero zabavne trodejanke »Firma« otvarja mariborska drama predpomladno dobo svojega letošnjega repertoarja. Ta na zunaj kot veseloigra prikazana »Firma« je po svoii kulturno zajeti snovi zelo primerna. da zainteresira tudi poslovni svet Maribora. »Gašpar in Huda mora«. Premiera te vesele otroške igre — prve v letošnji sezoni — bo v nedejo popoldne pri znižanih cenah. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Petek, 4. marca ob 20. uri »Župančičev večer«. Znižane cene. Torek, 8. marca ob 20. uri »Skedenj«. Znižane cene. Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri četrtek 3. t. m. sledeče vreme: Splošno in naglo popuščanje oblačnosti, v dolinah jutranji mraz, preko dne nad 5 stopinj, popuščanje vetrovnega vremena. Člani Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru za 1., II., III. iis IV mestni, okraj se vljudno vabijo na sestanek v petek 4. marca 1938 ob 7. uri zvečer v prostorih GambrinOve dvorane v Marfboru, Gregorčičeva ulica. Poročilo članov odseka za spremembo pravil! Mariborski šah. klub vabi svoje članstvo na sestanek dne 3. marca 1938 ob 8. zvečer v kavarni »Central«. Na dnevnem redu dogovor radi odhoda v nedeljo v Celje na banovinsko prvenstvo Slov šah. zveze ter radi prvenstva Maribora. Po sestanku brzoturnir! Gostje dobrodošli! M MiiUoviir Mri 1 toči ravnokar prispelo, specijalno pristno in zdravilno čruo vino iz otoka , Vis“ kakor tudi beli rizling in muškat-silvanec. Točim iz sodčka specijalno ležak pivo pivovarne Union — Serviramo dnevno sveže morske ribe odlično pripravljene. — Danes in v petek slanikova specijaliteta! — Priznana prvovrstna kuhinja! — Se priporoča restavrater. hoče izvajati neka znana »katoliška« skupinica v Ljubljani. Slovenski kulturni krogi o zadevi maogo govore. Materinski tečaj. V četrtek 3. marca predava g. P. Hočevarjeva: »Odnos matere do dozorevajočega otroka.« V soboto 5. marca predava g. dr. Schmid: »Kako uplivajo starši na bodoči poklic svojih otrok.« Na pepelnico v Tschelligijevi gostilni pojedina slanikov. Pogreb pokojne gospe Marije Kramar-šičeve bo v četrtek 3. marca ob poi 17. uri iz mrtvašnice v Studencih. Redni občni zbor Društva združenih gojiteljev' malih živali v Mariboru bo dne 6. marca t. 1. ob 14. uri v Furlanovi gostilni, Tržaška cesta 1 v Mariboru. Društvo Nanos ima jutri 3. marca 1938 ob 20. uri v društvenih prostorih Sodna ulica 9/III redni članski sestanek s predavanjem. Odbor. S posebnem vlakom v Budimpešto! »Putniku« je uspelo izposlovanje roka sprejemanja prijav do 31. marca 1.1. Izkoristite ugodno priložnost ter prijavite se takoj za posebni vlak, ki ga organizira »Putnik« Maribor od 25. do 30. maja t. 1. Vožnja le Din 190.—. Informacije, prospekti in prijave pri »Putniku« Maribor. Celje, Ptuj, Gornja Radgona, Št. Ilj in Dravograd. Pomladanski veselejem na Dunaju obiščete najudobneje in najceneje s »Put-nikovim« modernim avtokarom od 13. do 15. marca. Vožnja in vizum le Din 260.—. Pohitite s prijavami! Prospekti, informacije in prijave pri »Putniku« Ma-ribor-Celje-Ptuj. člani Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev v Mariboru za V. mestni okraj se vljudno vabijo na sestanek v četrtek 3. marca 1938 ob pol 8. uri zvečer v prostorih Lahajnerjeve gostilne v Mariboru, Frankopanska ulica 39. Poročilo članov odseka za spremembo pravil! Nagrajeni Mariborčani. V okviru razpisa Aerokluba za najboljše modele so prejeli med drugim nagrade tudi Mariborčani inž. C i j a n, inž. Šoštarič ter inž. H u m e k. Društvo »Vzajemnost« v Rušah razpuščeno. Banska uprava je potom sreske-ga sodišča v Mariboru razpustila društvo »Vzajemnost« v Rušah in sicer iz razloga, ker je bilo društvo v pismeni zvezi z našimi begunci v Španiji. Vrv okoli vratu, ker je šla ljubica na i gostijo. V Morju pri Framu je našla po- DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Dne 1. marca (5. razred) so bili izžrebani sledeči večji dobitki: Din 80.000 95413, 96586 Din 60.000 2173, 52222 Din 50.000 33991 Din 40.000 91369 Din 30.000 9248 Din 25.000 68518 Din 20.000 4901, 36454. 44368 Din 15.000 6145, 50655, 68200, 86644 Din 12.000 25628, 31989, 50103, 88086 Din 10.000 5690, 31834, 33781, 33783. 40962, 44065, 58141, 59521, 66021, 10809, 77232. 88230, 96343 Din 8.000 600, 9396, 33860, 39860, 88039 Din 6.000 1019, 3361, 8718, 12817, 14558, 41464, 46839, 50065, 53712, 61565, 78229, 90434 Din 5.000 19925, 30084, 34097, 34953, 40880, 41179, 42610, 59103, 64636, 75439, 76240, 81909, 82783, 96889 Din 3.000 9658, 15969, 20866, 20962, 21857, 29957, 48571, 63445, 64997, 73437, 77388, 85555, 92221, 95772 Pooblaščena glavna kolektura drž. razredne loterije bančna poslovalnica BEZJAK. Ma- ribor, Gosposka ulica 25. sestnica Terezija Korenova na skednju obešenega svojega 231etnega sina Karla Korena. Takoj je poklicala moža in drugega sina, ki .sta ga skušala z umetnim dihanjem obuditi k življenju. Prišel je tudi zdravnik dr. Kralj iz Frama. Toda vsa prizadevanja so bila zaman, ker je Karel Koren bil že mrtev. Glede ozadja tega tragičnega dogodka so oblastva izvedela naslednje: Pokojni je imel ljubav-no razmerje z neko služkinjo. Ko je fant prišel zvečer k svoji ljubici, je izvedel, da je ona odšla k sorodnikom na gostijo. Ker mu ni o tem ničesar povedala, ga je to tako užalostilo, da se je napil ter nato taval nekaj ur na cesti. Okoli polnoči je odšel domov ter se na skednju obesil. Strup... V Betnavski cesti 29 so našli sinoči nezavestno 231etno Marico K. Poklicani reševalci so jo odpremili v tuk. splošno bolnišnico, kjer so ugotovili, da je Kolarjeva zavžila večjo količino spalnega praška. Novo tatinsko atero so odkrili v tuk. delavnicah državnih železnic. Pri hišni preiskavi pri nekem strojniku so našli razne sestavne dele lokomotiv v vrednosti okoli 2000 dinarjev. Bela kuga. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 261etno posestniško hčerko Terezijo F. iz Bunčanov na 3 mesece strogega zapora, pogojno za dobo 3 let, ker je v oktobru 1937 odpravila svoj telesni plod. V studenški Ljudski univerzi predava v četrtek 3. t. m. s pričetkom ob 19. uri strokovni učitelj g. Šumljak o svojih vtisih s potovanja v London. Skioptične slike. Brez vstopnine. Jasno. Veliki: Zdi se mi, da je začelo deževati. Mali: Meni se pa nič ne zdi. Veliki: Seveda, ker do tebe defi še ni prišel. v Mariboru, dne 2. III. 193S. Mariborski »V e č e r n I k« Jutra Stran 5. ždtai/siva Krčne žile. Krčne žile so zlasti za ženske in dekleta zelo neprijetna reč. Kazijo lepoto nog, povzročajo krone bolečine in so lahko vzrok še drugim neprijetnostim. Pri mnogih je ta slabost nožnega življa prirojena. Drugače pa nastajajo krčne žile kot posledica težkih porodov, tesnih nogavičnih prevez, nepravilnih stopal kakor tudi zaradi vztrajnega sedenja. Mnogo je ležeče tudi na tem, da je srce zdravo in močno, da more poganjati kri navpično. Če to težko delo srca oviramo s tesnimi nogavičnimi prevezami ali z vztrajnim sedenjem, ne da bi za protiutež hodili ali telovadili, Potem se ne smemo čuditi, če se pojavijo krčne žile. — Osebe, ki se po prirodi nagibljejo h krčnim žilam, lahko nastajanje krčnih žil učinkovito preprečijo. Prosti čas morajo porabiti za telovadbo in sprehode, skratka, morajo se čim več sibati. Z gibanjem nožne mišice nekako masirajo kri po žilah proti srcu iin tako Podpirajo srce v njegovem delovanj-u. Koristno je, če noge večkrat preko dneva položimo visoko, da se pretoči v nošah zastala kri. Redne večerne kopali nog, pri čemer držimo noge 5 minut v topli in 5 sekund v mrzli vodi, zelo poživijo krvni obtok v nogah. Nogavične preveze so škodljive, zato nosite nogavice, obešene na pasu. Nepravilna stopala je treba pokazati zdravniku in nerodnost po njegovem nasvetu čim prej odpraviti. Če krčne žile niso prevelike, £e lahko nosijo gumijeve nogavice, da se tako zabriše nedostatek na mečah. Vendar pa postanejo take nogavice sčasoma zelo nadležne. Bolje je, da se zaupate izkušenemu zdravniku in si pustite krčne žile po modemih zdravstvenih načinih popolnoma odpraviti. Z vbrizganjem neke nedolžne tekočine v bolno žilo preneha pretakanje krvi po žili in žila potem ni več vidna. Sploh je odpravljanje kronah žil pri sedanjih načinih zdravljenja že kaj enostavno. Zastrupljenja z nikotinom. Kolikor nam je znano, zastrupi j en ja z nikotinom pri nas niso preveč pogosta. Največkrat se dogajajo v zvezi s preobilnim uživanjem alkohola. Nikotin izgleda sam na sebi Kakor oljnata, žolčasta tekočina, ki je vsebuje tobak do 7%. Smrtna količina znaša za odraslega človeka pribilžno 16 centigramov. Najbolj znana so nam zastrupljenja s tobačnim dimom in sokom. Znake zastrupljanja pri prvih poskusih Poznamo. Opažajo pa se težka, da, celo smrtna zastrupljenja pri starih kadilcih. Splošni znaki zastrupljenja so hripavost v grlu, pekoči izpuščaji istotam, nabrekline na ustnicah, izpuščaji, krči in bolečino v želodcu, bruhanje, bleda polt in izredna hladnost kože, nezavest in na splošno krčevito stresam je telesa. Vzroki plešavosti. Najpogosteje se da spravljati izpadanje las v zvezo s pretirano funkcijo žlez lojnic. Žleze lojnice marsikdaj zaradi vnetja ali kakega drugega bolezenskega pojava v pretirani meri proizvajajo maščobo, istočasno pa se pojavi prhljaj, ki je povzročitelj izpadanja las. Zanimivo je, da je ta bolezen Pri moških in ženskah silno različna. Plešavost pri moškem se začenja navadno na čelu in šele pozneje prehaja na zgornje dele glave. Pri ženskih se pa plešavost nikdar ne omejuje na čelo, temveč napreduje vedno enakomerno, vsled česar ženska nikdar ne izgublja las docela in na istem mestu, kakor moški. Plešavost utegne biti tudi dedna bolezen, vendar se pokaže največkrat kot posledica nerednega življenja, tiespanja, alkohola, pretiranega kajenja in podobnih vzrokov. Vudi prehrana igra pri plešavosti važno vlogo. Če je človek povsem zdrav, tudi lasje ne dopuščajo, da bi jih kaka bolezen uničila. Prehrana mora biti zelo izdatna. Ne sme biti preveč mastna, ker sicer kopiči prhljaj, ki predstavlja za lase pravo smrt. Lase moramo silno skrbno negovati in se v vsakem resnejšem primeru obolenja takoj obrniti na dobrega zdravnika, V novejšem času ss ptešci z uspehom poslužujejo elektrolize in obsevanja z umetnim solncem. Sovraštvo. _ Pankracij: Zakaj se ne smeješ? Saj so šale. ki jih pripoveduje Servacij, zelo smešne itf*duhovite. Bonifacij: Ne morem gledati tega človeka. Smejal se bom, ko pojdem domov. l/aiaška zveza Ankata- AUM ANKARA, 2. marca. Ob priliki posvetovanj državnikov balkanske zveze sta Metaxas in Rudži Aras podpisala dodatno pogodbo h grško turški pogodbi o prijateljstvu, nevtralnosti, pomiritvi in arbitraži z dne 30. oktobra 1930 in h grško turškemu paktu z dne 19. novembra 1933. Novo dodatno pogodbo bosta pod- pisala ministrska predsednika Turčije *n Grčije aprila meseca v Atenah. Nova dodatna pogodba predstavlja obrambno in vojaško zv^zo med Grčijo in Turčijo ter sta se tako nekdaj sovražni državi pobotali in združili v duhu nove balkanske politike. hiti se sestane veliki fašistični svet RIM, 2. marca. Jutri se sestane tukaj Inem redu je predvsem poročilo zunanje-veliki fašistični svet pod vodstvom pred- ga ministra grofa Ciana o mednarodnem sednika vlade B. Mussolinija. Na dnev-1 položaju. ENERGIČEN ANGLEŠKI PROTEST PRI FRANCU. SALAMANCA. 2. marca. Tukajšnji angleški glavni agent je izročil generaln Francu ostro noto, v kateri se izraža protest proti govoru, ki ga je Im©l general Ouelppo de Liano, ki je v nekem svojem govoru dejal, da je čas, da požene španski narod Angleže z Gibraltarja. Angleški generalni agent Je zahteval od generala Franca potrebna pojasnila. Darujte za azilni sklad PTL! CHAUTEMPS V ŠKRIPCIH. PARIZ, 2. marca. G 349 prot- 229 glasovom je spodnja zbornica odklonila kompromisno formulo senata v vprašanju delovnega zakona, s čemer se je znašel Chautemps v težkem položaju, ker sta senat in spodnja zbornica povsem različnega mnenja. Radi tega sta bila senat in spodnja zbornica odgodena do nocoj. Medtem sj vlada prizadeva, da reši delovni zakon, če bi ta prizadevanja ne uspela, potem bo vlada primorana, da poda ostavko. Človek, ki ve za največ političnih skrivnosti Stalni tolmač nemškega ministrstva za zunanje zadeve — Kako se posamezni državniki obnašajo pri važnih razgovorih V časopisnih, vesteh, ki so lani v no- J vembru poročale o sestanku med Hitler- j jem in lordom Halifaxom, je omenjeno ime poslaniškega svetnika v nemškem ministrstvu za zun. zadeve dr. Schmidta. Na prvi pogled se nam zdi, da je to eden 1 vodilnih nemških diplomatov in strokov-! njakov, čigar mišljenje je njegovi vladi neobhodno potrebno. Temu pa ni tako. — Dr. Schmidt je namreč samo tolmač, ker pozna nekoliko jezikov. Do zdaj je sodeloval pri vseh važnejših razgovorih, ki so jih nemški državniki imeli s svojimi tovariši iz inozemstva. t M. BRIAND. Ko so Briand, Chamberlain in Strese-man v neki mali gostilni ob Ženevskem jezeru začrtavali glavne poteze lokarn-ske pogodbe, je bil kot prevajalec navzoč tudi dr. Schmidt. Ko sta se v dvorcu Chequers sestala Mac Donald in Briining, je bil zopet prisoten dr. Schmidt. Čeprav i zna Mussolini nemški, je bil pri njegovih j razgovorih s Hitlerjem v dobi nedavnega obiska v Berlinu tudi dr. Schmidt zraven. Na Angleškem, Francoskem in v Nemčiji so v poslednjih letih premenili mnogo državnikov, ki so upravljali ne samo politiko svoje države, ampak tudi svetovno politiko. Dr. Schmidt je ostal. Ta mož stalno razpravlja pri zeleni mizi z drugimi politiki, oziroma prav za prav ne razpravlja, ampak sedi in prevaja. Leta 1932. so ga kot filozofa sprejeli v berlinsko Wilhelmstrasse. Sam pravi, da takrat še ni imel niti pojma o težkočah, ki so z njegovim poklicem združene. Ko je moral prvikrat prisostvovati razgovoru med ministrom Wirthom in inozemskimi politiki, je prišlo večkrat do neugodnega položaja, ker mladi tolmač še ARTUR HENDERSON ni znal hitro prevajati. Sčasoma se je v tej stroki tako izvežbal, da z lahkoto prevaja razgovore raznih politikov, ker dovršeno obvlada šest jezikov. Razumljivo je, da dr. Schmidt ne sme ničesar izdati o tem, kar je slišal. Govori edino o načinu svojega dela. Stenografira ! samo takrat, kadar je treba napisati služ-| beno poročilo, spomenico ali pogodbo, pri katerih je vsaka beseda zelo važna. Za ! vse druge pogovore si dela samo kratke beležke in se -zanese na svoj naravnost neverjetno zanesljiv spomin. Včasih nastanejo težave, ko je treba raztolmačiti besede, izraze in pojme, ki jih ima samo en jezik. Tako je bilo dr. Schmidtu na pr. zelo težko raztolmačiti ministru Lavalu, ki je prišel iz države, v kateri socialno zavarovanje takrat še ni bilo načrtno urejeno, pojme o skrbstvu za brezposelne, j Zanimivo je, kako se pri razgovorih posamezni državniki obnašajo Mac Donald je na pr. v odmorih zelo rad raz- i" . pravljal s svojimi nemškimi ministrskimi tovariši o verskih vprašanjih. H e n d e r-son, predsednik razorožitvene konference in obenem predsednik angleške delavske stranke, ne opusti niti ene priložnosti, da si ne bi obogatil svoje krasne zbirke raznovrstnih znamk. Briand je neprestano govoril o lovu in ribarenju. Eden je pri razpravah zelo nervozen in bobna s prsti po mizi. Mussolini dela neprestano vzporedne črte po papirju, ki leži pred njim, ali pa riše debele črke. Že štiri leta opravlja dr. Schmidt svojo službo kot uradni tolmač nemške države. Kot tak potuje iz države v državo. Poleg mesečne plače dobiva še posebno nagrado po pet in dvajset mark na uro, kadar je zaposlen s tolmačenjem. Prevedel je pač že mnogo izjav o »večnem prijateljstvu«, prevedel je vsebino mnogih pogodb in sporazumov, »ki bodo ostali trajni«, pomagal je izoblikovati »nespremenljive pogodbe«. Kaj je iz vsega tega danes? Dr. Schmidt molči, ker ne sme govoriti. Mogoče se samo rahlo nasmehne, ko prevaja take in podobne izjave tega ali onega državnika. ^osfuuUkia Orehovi rogljički. Zmešaj v dveh žlicah mlačnega mleka eno in pol deke kvasca. Na desko pa stresi 60 dek moke. V moko zamešaj pet dek sirovega masla in 15 dek masti, pet dek sladkorja v prahu in malo soli. Primešaj kvaseč in testo dobro umesi. Umešeno testo tenko razvaljaj, razreži na trikote ki nadevaj vsak trikot z orehovini ali makovim nadevom. Nadev: četrt kile zmletih oie-hov ali maka zamešaj v vroče- mleko ali raztopljeni med, po okusu dodaj sladkorja, malo cim ta, žbic in limonove lupinice, da dobiš gost nadev. Nadevane trikote zvij in zapogni v obliki rogljička; Zloži jih na pomazano pekačo, pomaži z raztepenim jajcem in postavi na hladno. Čez 10 minut jih še enkrai pomaži z jajcem, in ko se je jajce malo osušilo, nato šele jih postavi na toplo, da vzhajajo. Ko so rogljički vzhajali, jih speci. Zalo dobro pecivo. Skrhane škarje so prava pokora, če hočeš kaj rezati z njimi. Če brusača ni, si jih sama nabrusi. Vzemi navadno steklenico z bolj dolgim vratom in re/ži s škarjami po steklenici. Škarje drčijo ob spolzkem steklu in se na ta način nabrusijo. UciUicua ošaat je MUSSOLINI »Balkan'1 o Veliki Hrvatskf Beograjski tednik »Balkan« piše v št. 8: »Vi Hrvatje ste se borili z Avstrijo. Mesto, da bi bili radi tega kaznovani in mesto, da bi bila Hrvatska razdeljena, ste si s pomočjo Srbije in njenih zaveznikov povečali svoj teritorij, dobili ste pravo veliko Hrvatsko. Po vojni pa so Hrvatje pričeli čutiti, da so narod in da so imeli nekoč svojo državo ter so pričeli brskati po oni relikviji, ki ji pravijo hrvatsko državno pravo. Toda sedaj je že vse končano. Karta Evrope je gotova in sedaj ni mogoče ničesar menjati.« Nezaupnica občinskim predsednikom »Hrv. dnevnik« poroča: Občinski odbor v Goričanu je svojemu predsedniku Ivanu Kranjec izrazil nezaupnico. K sličnemu sklepu se pripravljajo tudi obč. odborniki občine Dekanovec. Sta to obč. predsednika, ki sta bila izvoljena na listi HSS. Oba sta v preloškem srezu. Vzroki nezaupnice so dobro znani. Sanacija Zagrebški gospodarski dnevnik »Jugoslovanski Lloyd« objavlja v svoji letošnji 36. številki naslednjo zanimivo notico: »Dr. Dobovišek, poslanec z liste dr. Mačka, je izjavil, da gre v Narodno skupščino, ker mora popraviti svoje finance, ki s0 se mu ruhirale s političnim delom.« NI bilo slabega namena. Sodnik: Torej priznate, da ste ukradli rogoviležu 100 dinarjev. Obtoženec: Da, to priznavam. Odločno pa odklanjam vaše natolcevanje, da bi imel pri tem kak slab namen. Muby Ko ie Ruby menila, da jc dovolj plesala rodbinskim sovražnikom« se je ustavila pri vhodu v rimski vrt. Preden se ie domislila, kakd !>i se ga rešila, jo je odvedel Ravel Rodnev' skozi vrata v rastli-m.jak. Odkar mu je potožila Ruby roko na ramo. ni spregovoril; mlada gospa je bila tega vesela, ker ie ni bilo volja govoriti z njim. -Ali so tudi vas že naučili sovražiti me? je izpregovoril sedaj. -Ničesar me niso naučili« je dostojanstveno odgovorila, »v. Rodney Tower.su ne govore o vas, 'vsaj neprijazno ne.« Rile dala je predse, ker se je skoraj bala tega strastnega mladega moža. »Zakaj me ne pogledate?... Zaničujete me!.. je vzkliknil razburjen. »Cernu bi vas zaničevala?« je vprašala ter se počasi ozrla vanj. »Menil sem radi pravde,« je odgovoril v zadregi. »Ampak, ali sem radi tega zaslužil grajo? « : graja, čeprav je se-ker se Nicbolasu hu- odgo- »Saj vas nihče m veda bridko za nas do godi.« »Tudi drugim se godi hudo,« je voril mračno Avstralec. »Morda so tisti sami krivi svoje nesreče. Nicholas pa ni storil nič slabega. Vedno je dober in prijazen, o nikomer ne misli slabo in ne želi nobenemu človeku zloga.« »Niti meni ne?« je vprašal s trpkim nasmehom. »Niti vam ne,« je resno odgovorila. »Kaj pa hočete od mene? Kaj naj storim?« je burno vprašal. »Ali se naj vsemu odpovem? Naslovu, posestvu odličnemu stališču ... To je več kot morete od koga zahtevati.« »Da, res, mnogo več!« ie brezupno vzdihnila Ruby. »Prav imate,« je nadaljeval vedno bolj razdražen »tega bi nihče ne storil! Odreči se tej sijajni nadi.., tej krasni spekulaciji!« V tem se je zdrznil. Ruby ga je začudena pogledala. Takoj se ie zopet zavedel in nadaljeval: »in ker se nočem odpovedati svojim opravičenim zahtevam, me sovražite in zaničujete?« »Ne, ne, gotovo je, da bi gojila prijaznejša čuvstva do vas, ako bi ne bili krivi naše nesreče.« »Naše? Ali ste morda identični s temi Rodneyevimi? Tako malo ste jim podobni kakor golob jastrebu. Kako ste sploh zašli v to gnezdo? — In če bi se vsemu odpovedal, ali bi potem lepše mislili o meni, ali bi vam bil potem ljubši? Res, majhno nadomestilo bi bilo to!... Pa, ven dar, ne vem... ko bi gotovo vedel, da bi, vam bil spomin name potem milejši... umolknil je in si popravil lase na čelu. »Zakaj niste ostali v Avstraliji!« je vzkliknila Ruby nekoliko razburjena. »Bogati ste, tam je vaša domovina. Vse svoje življenje ste prebili brez naslova, brez vsega tistega, kar pomenja Nichola-su življenjsko srečo. Vsega tega nič ne pogrešate, pa ste vendar prišli sem, da skalite naš mir in nas onesrečite.« »Vas ne,« je odgovoril 'Pavel Rodney hitro. !>Kaj vas briga? Niti vinarja ne vza- mem iz vašega žepa. Vaš mož,« je pripomnil porogljivo ima že svoje, na varnem, vas ne bom onesrečil.« »Ne? Pač, pač,« je trdila Ruby. »Ali mislite, da bom srečna, ako so v nesreči tisti, ki jih ljubim?« In oči so se ji zasolzile. »Veliko srce morate imeti ako je v njem prostora za vse... Koga pa mislite s tistimi, ki jih ljubite? Vendar ne lady Rod-neyeve? Radi nje vsekakor niste neprijazni z menoj!« »Motite se, saj nisem imela namena biti neprijazna do vas. Samo Nicholas sc mi tako nepopisno smili, ker ga imam rada.« »Ali je to res? Potem bom smatral njega za bogatejšega, čeprav bi mi dali naslov, posestvo in vse, kar ima sedaj on.« Ruby ni vedela, kaj bi na to odgovorila. »Ubogi Nicholas,« je samo vzkliknila, »uboga mala Boatie!« ____________________(Dalje.) S^snaiife se CMS>! Drobne — poučne Prvi avtomobilski rekord je znašal 63 km na uro in je bil dosežen !. 1896. Prvo tovarno za cigarete so zgradili vtKairu v Egiptu. Prve poskuse fotografiranja so izvršili L 1841. Sobo odda Lsepo sončno SOBO s.-posebnim vhodom in kopalnico takoj oddaim. Radvanjska 45. pritličje, desno. M.76' Krotesorska obfteli odda DIJAKU ALI DIJAKINJI sobo takoj. Jož c - Vožn jakova ul 22-111. m3 KOLO ugodno uaprodai. Razlagova ul. 22, OTROŠKI VOZIČKI — najnovejsi modeli — po nizki ceni! Oglejte si izložbo pri »OBNOVA« F. Novak — Jurčičeva ul. (5. 1076 Stanovanje išče ENOSOBNO STANOVANJE ali prazno sobo v Meljskem okraju išče uradnica. Pritličje izključeno. Ponudbe pod »Solidnost« na upravo lista. 1170 Posest ENODRUŽINSKA IBŠA na Pobrežju, Gosposvetska ul. 45, naiKodaJ. H73 Nova DVOSTANOVANJSKA HIŠA •z velikim vrtom ugodno na prodaj v Studencih. Potrebni kapital 35J300 din. Nastov v -upravi. 1172 Službo dobi Iščem dobrega KONJARJA vojaščine prostega. Ježdarska 19. 1 lear. 1144 Razno TRGOVCI IZ OKOLICE MARIBORA POZOR! Naznanjam, da angleške Dun lop-pnenmatike za kolesa, mo torjo in avto ter original Sty-ria kolesa od Pucli. Austro-Dataler, Steyerwerke zastopa samo moja tvrdka. Iščem zastopnike za Stvria, Diir-kopp, Viktoria ter raznih dni gih znamk koles J. Gustinčič, Maribor, nasproti Narodnega doma. 974 MIZARSKA STAVBENA DELA izvršuje najcenejše mizarsko podjetje Albin Belak, Mari-bor. Miklošičeva til. 2. 707 DANES POJEDINA OCVRTIH KARPOV -in slanikove solate. Vino izborno. »Prešernova klet« v Gosposki ulici. 1171 STRIŽENJE DIN 3.- britje 2.—, Najcenejše v Mlin ski ul. 8. 1177 KOLESARJI! Originalna »Styria« kolesa, pnevmatika »Dunlop« (Made in England) samo pri Justinu Gustinčiču, Maribor, nasproti Narodnega doma. 930 Sirite „Večernik“ Spomnite se CMD i JI Senzacija dneva! Triumf filmske lepote I »KSEEa&ssii Cenjenem« obeinsteu vljudno naznanjamo, da smo po končanih prireditvah in vesebeah pripravili vseblso presenečenje m sicer nafckagocenejši in najkpši film vseh filmov Dama s kamelijam Glavno viogo v tem ecSnsteenem fiferai Ij&bavnega osama igsa GRETA GARBO ROBERT TAYLOR Partner Grete Oatbo m samo strasten ljubavfrik, temveč twdi najlepši moški na svetu, m Je po splošni sodbi swefeowne kritike priznano najočarljivejši ijubavni par. Da omogočimo vsakomer ogledali si to prekrasno filmsko delo, predvajamo ta film 8 dni in sicer od srede 2. do vključno 9. marca 1938. Obenem prosimo, da si vsakdo nabavi vstopnice v predprodaji dnevno od 9 do 12 in od 3. ure popoldne dalje, da se izogne velikemu navalu pri blagajni. Predstave se vrše dnevno ob 16., 18.30 in 20.30, ob nedeljah in pra- TT • IT0 znikih ob 14.30,16.20,18.30 in 20.30 uri. Za mnogošt. obisk se priporoča a\1ITlO LS-OIOFI ‘35daja ko»z»r.oij »Mra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik ravnatelj STANKO DEBELA, ,wi v Mariboru.