LJUBLJANSKI
VELESEJEM
W0
V«M*wb>V*
U iu >-v N
KwS2»
PP|s|^v ' ' !»,
»a
ZACREBAtKl zbor
Ji.vi«. — 9.iir.
i« • 4#?3v
p»T:%-
34. MEDjUNARMNKflP1?! SAJAM UZOMKA
IM
sni
Poštnina plačana v gotovini.
20 strani din 2‘—.
KJtlUSI
LETO III.	LIST	DOBRE	VOLJE	ZA	SLOVENCE	/	IZHAJA	DVAKRAT	MESEČNO	ŠTEV.	17
Tekoči račun pri Poštnem čekovnem urada v Ljubljani, štev. 10.644. Naročnina četrtletno din 9.—, polletno din 16.—, celoletno din 30.—,
Ob obletnici sporazuma
»Dobro smo se sporazumeli, bratje, celo velesejme že družno prirejamo ob istem času.
\
Prihodnja številka izide v soboto, dne 14. septembra.
VESE1I TEATER ,TOTEGA LISTA*
NA UUBUANSKEM VELESEJMU
od 31. avgusta do 9. septembra.
Predstave dnevno ob pol 9. uri zvečer, ob nedeljah in na praznik tudi popoldanska predstava ob pol 6. uri.
Vsem posetnikoni polagamo na srce in ostale dele telesa prijateljski nasvet: pridite vsi v »K«-paviljon in pošteno se boste nasmejali. Sotrud-niki »Totega lista« in urednik sam bodo izvajali pester program skečev, kupletov in reportaž. Ob spremljanju prvovrstnega orkestra bodo publiki nudili vsak večer priliko pozabiti na dnevne skrbi. Zabavali vas bodo in povedali v šaljivi besedi marsikaj, kar vam leži na srcu.
Rezervirajte si pravočasno vstopnice! Naročila sprejema ves dan vc-lesejemska pisarna. Blagajna bo odprta vedno eno uro pred' pričetkom predstave v »K«-paviljonu.
Naša želja je razvedriti publiko v teh čudnih časih. Upamo, da občinstvo »Totega teatra« ne bo prezrlo in nam z dobrim obiskom povrnilo trud, ki smo si ga naložili na rame v zavesti, da je humor dandanes bolj potreben kot kdajkoli poprej.
NAROČNIKOM!
Naročnino plačaj redno, kakor »Toti list« ti vedno redno na Tvoj dom priplava, pa vse v redu bo! — Uprava.
I	BOGAT	HAREM
si bo sčasoma ustvaril vojni bog Mars. Nabral si je že dosti deklin in tudi nekaj bogatih gospa, zdaj pa kuni pripeljati v krog svojih oboževalk še plemenito gospo Ameriko.
AVGUST 1940
Ko j prvi dan avgusta je Molotov govor svoj imel; tako je Rus s politiko že navsezgodaj bil začel.
Potem so kisle kumarce prinesle hude pasje dni, ko vse se spraševalo je, kdaj se napad res izvrši.
Z a zrak se tepli so hudo, premnogi ptič je padel v nič; nas so komarji pikali *> in dež je lil ko sam hudič.
Japoncem zrasel je zelo njih slavno znani apetit; na Vzhodu naj bi drugi vsi z Angleži vred se šli solit.
Iiog Mars koketen je na moč z amerikunsko ljubico; in se pripravlja kur zares, da jo na ples popeljal bo.
Se ljubica vsa lišpa zanj, bilijone bo zapravila; da bi le ne skesala se kot prenektera ljubica.
Balkan je zdaj izredno živ, kup geometrov je dobil, da z njihovo bo pomočjo si nove meje prikrojil.
Blokade spet moderne so, le da obratno stvar stoji; nas pa Elija s tem dežjem blokira že vse leto dni.
MEDNARODNI zdravniški tečaj se z velikim u-spehom vrši zadnje čase v Evropi. — Po daljšem eksperimentiranju se je ugotovilo, da so Nemci specijalisti za kirurgijo, Rusi specijalisti za notranje bolezni, Angleži pa specijalisti za želodčne bolezni.
MUZIKANTU Glad paseš danes ob goslih in slaba s klavirjem Ti prede. Te niti čarobna piščalka ne mogla očuvati bede.
Bogat če boš hotel kdaj biti, v rog isti boš moral trobiti!
Pozdravne brzojavke
so poslale Evropi ob prvi obletnici vojne različne kapacitete in korporacije. Nekaj teh telegramov objavljamo;	i
Vsa ganjena in polna hvaležnosti se priporoča še za nadaljnjo naklonjenost
1	Botra	Smrt.
*
Ob prvi obletnici tega, za vesoljno človeštvo tako važnega dogodka, pošiljam Evropi udane pozdrave z željo: le tako naprej!
Lucifer, l. r.
i	*
Ob zgodovinskih dneh se spominjam vseh, ki so me rešili brezposelnosti!
' Sveti Peter.
Slične brzojavne brzojavke je poslalo Združenje mrhovinarjev v Pacifiku in še druga društva.
OTROŠKA USTA
»Mamica, ali sc naš atek boji psa?«
»Ne!«
»In leva?«
»Niti leva ne, on je lovec!«
»Hmmm ... Torej on se boji samo tebe?«
SVOBODA!!!
»Napočil dan je, gine noč, v jutranje zarje gre moj glas.
Je moj poklic: svetlobe moč oznanjati v ta mračni čas.«
Tako je še pred nekaj dnevi ponosno naš petelin pel, preroško mu življenje drevi kuhinjski nož zato bo vzel.
Usmiljeni samaritan
Amerikanec: »Daj, da malo pomagam. Vidim, da ti je breme
žq pretežko.«
P u t k a in piščanci
k 11 \' V'0!
L'*t v/^ J
»Ti mali, boš šel nazaj?!!«
RESOLUCIJA
Prejeli smo v objavo le glavne točke:
Podpisani vdani podaniki Blisk, Grom in Dež vlagamo s tem pri vseh nadrejenih protestno resolucijo: Protestiramo z vso preostalo energijo proti temu, da moramo letos proti vsem postavam in pogodbam biti v službi mnogo več, kot je naša dolžnost in tako skoraj noben dan, nobene noč ne moremo imeti miru in ne počitka. Za vse odvisne ure in dneve ve prejemamo nikakih doklad in poviškov. ki nam po vsej pravici pripadajo. Če se bo vsa stvar nadaljevala, nam grozi življenjski propad. Svoj protest utemeljujemo:
1. Zaradi izčrpanosti mi ne bo ostalo energije niti za lastno hišno uporabo in bom moral svetiti s petrolejem. (T. BLISK.) I
2. te sedaj le s težavo krotim sosedovo deco, ki se mojega izmozganega glasu sploh več ne boji. (T. Grom.)
3. Kmalu ne bom zmogel več toliko vode, da bi se mi okopala ženka. (T. I)ež.)	I
Obenem se pritožujemo, da naš poslovni tovariš Sonce na našo škodo in breme letos večinoma lenari in zabušava na »bolezenskem« dopustu, čeprav ima še dovolj energije, s katero bi zamogel vršiti vsaj polovico odrejenih mu nalog v blagor vse Slovenije. Predlagamo, da se mn odredi ponoven zdravniški pregled, da se končno njegovo nezasluženo bolova-nje ukine. Ves narod ba ta ukrep vze
2	odobravanjem na znanje.
Upamo, da bo naša upravičena pro-
šnja in pritožba Pri višjih našla razumevanja in bo čim prej, ali pa vsaj jeseni ugodno rešena.
Priporočamo se naklonjenosti z najglobljim rešpektom i T. Blisk, l. r.	T.	Grom,	l.	r.
T. Dež, l. r.
P. S. Prilagamo kot priporočilo podpise vseh slovenskih županov in pečat prleškega prezidenta.
Dano v avgustu na dan pošt. pečata.
Egipt v vojni
Kahira, 25. avgust.
Egipt se mrzlično pripravlja na vojno. V ta namen je preuredil vse svoje sfinge v zaklonišča pred bombami in plini, piramide pa so založili z najmodernejšim orožjem, da bodo kljubovale sovražniku z večjo srečo kakor Mannerheimova in Maginoto-va linija.
V	HOTELU.
Tujec: »Hotelski uslužbenci ste pa res pravi tiči. Vi pa še poseben. Tako slabo osm-ženih čevljev še nisem videl. Ste pač k.o-modni gospodje, gospod snažilec. Malo na čevelj pljune — sek, sek s ščetko, pa je delo gotovo. Glavna stvar vam je napitnina.«
Snažilec: »Ne zamerite, gospod, toda meni se zdi, da ste bili tudi vi enkrat snažilec., ko se tako dobro razumete na naš posel.«
STARA NAVADA.
Mesar Klobasnica stoji pred sodnikom in odgovarja na njegova vprašanja tako glas-no, da se tresejo stekla na oknih.
Sodnik: »Ne tako glasno!«
Klobasnica: »Ne morem drugače, ker sem tako navajen imam namreč vedno posla z
živino.«
-	J L
URESNIČENO NOSTRADAMUSOVO PREROKOVANJE O SMRTI LEVA TROCKEGA
Znanstveniki so odkrili v Nostradamusovih prerokovanjih odstavek, ki čisto jasno in s čudovito' točnostjo uapoveduje stnrt in okoliščine uboja Leva Trockega. Nostradamus je napovedal vse1 to tako-le:
»V deželi med dvema morjema (torej v Melriki) bo v letu, ko bo otoški narod v stiski (Anglija) umrl pod enim izmed znakov, proti katerim se je boril (atentator je Trockega ubil res s kladivom!), mož, ki je jahal na visokem belcu (torej bivši maršal) in mu je potem jekleni mož (Stalin, jeklo — Stalil) v daljni deželi (v Rusiji) stopil na brado (torej izgnal).«
PROTEST
Zadnje dni je od mnogih strani slišati, da pripravljajo srednješolci gospodu prosvetnemu ministru resolucijo s prošnjo, naj prestavi začetek šolskega leta vsaj za en dan. Bojijo se namreč začeti s 13., posebno pa še, če pade na petek kot letos...
MALI JANEZEK PREMIŠLJUJE
Kam odlagajo ljudje kamenje, ki se jim odvali od srca?
Kdo se vozi z. avto-gramom ?
Kje je »rimska cesta« filmskih zvezd ?
Koliko obvez porabijo vojaški »obvezniki«?
Ali kupuje stonoga čevlje pri Bati ?
Ali se kvartopirci veselijo življenja na karte?
Zakaj se sejmi ne vršijo ponoči, če je res »ponoči vsaka krava lepa«?
POJASNILO
Mnogim ne gre v glavo, da Madžari zahtevajo od Romunov tako velik kos ozemlja, ki se mu pravi Transilvanija. Stvar se pa docela razume, če jo pogledamo s špirMističnega vidika. Kdor zahteva Transilvanijo, mora biti poprej v močnem transu in če je v transu, zahteva tisto, kar mu srce poželi. Če v transu špiritisti celo umrle duhove prikličejo, zakaj ne bi priklicali Transilvanije, ki ni noben duh, treba je samo meje prestaviti, pa te iz transa transportirajo naravnost v Transilvanijo.
LETOS JE KORUZA
izredno visoka. Vendar kljub temu ne bomo živeli toliko od koruze. — Morda je to zelo dobro v moralnih pogledih. Ampak eno je gotovo: koruzne slame bo pa toliko kakor že dolgo ne. In to tudi ni brez koristi.
Haile Selasijev predlog
—	Podaniki v pregnanstvu! Vrnite se v domovino in naučite Abesince tarok, potem bodo pa že kralja klicali!
Veliki uspehi slovenske dramatike
— Slovenskima igralcema g. Hinku daj tudi na svetovne odre. Kakor poročajo iz Vichy-a, se tam vrše že zaključne vaje za igro slovenskega pisatelja. Comedie Franeaise bo uprizorila Cerkvenikov o igro — »Kdo je kriv?« Premij er a bo kmalu. Glavno vlogo bo igral g. Daladier.
— Žižkovo avantgardistično gledališče bo spet uprizorilo »Burko o jezičnem dohtarju«. Brez dvoma bo imela prireditev velik uspeh, ker bo naslovno vlogo kreiral g. dr. Igor Rosina, ki je pokazal s svojimi članki »Na vežbi«, da je nadvse spodoben za taka vlogo.
— Ljubljansko gledališče bo dostojno proslavilo> slavnostne dni ve lesejma in bo uprizorilo ob tej priliki Grumovo igro »Dogodek v mestu Gogi«. Predstave se bodo vršile izključno za Ljubljančane.
—	Slovenskima igralcema g. llinku Nučiču in ge. Viki Podgorski, ki živita v Zagrebu, so neznani vlomilci ukradli vso njuno garderobo v vrednosti 60.000 dinarjev. Polje bi bila storila, če nikoli ne bi šla v Zagreb. Če bi bila ostala v Sloveniji, jima taka vrednost res ne bi mogla biti ukradena.
RESNIČNA ZGODBA
Zadnjič sem bil v neki trgovini z mešanim blagom. Bil sem priča naslednjega razgovoru, ki ga natančno Podajam čitalcem »Totega lista«.
»Ali imate moko?«
»Nimamo.«
'"Ali imate sladkor?«
»Nimamo.«
»Ali imate olje?«
»Nimamo.«
»Potem pa imate en ...«
»Ja, pa tudi tega kmalu ne bomo več imeli.«
BOJAZEN.
Gospa: »Kaj pa vam je Lojzika, že tri dni se mi zdite, da ste vsa objokana.«
Kuharica: »Oh, gospa, kaj bi ne bila, ko se pa tako bojim, da bo vojska.«
Gospa: »No, kaj pa je vam na tem če bo vojska?«
Kuharica: »Vi, gospa, lahko tako govo.ite, vaš mož ne pojde na vojsko, moji trije ljubčki pa gredo vsi!«
ČUDNE DUHOVE
je neki beograjski gospod odkril v sokolskih župah, kar je dalo našemu časopisju važno snov za obdelavo či-tateljev.
MALI OGLASI
Priporočljivo letovišče: Grcznica ob Delnici: Prijetna lega brez gozdov, močvirna kopel v kraju sredi ceste. Vsak večer kravji koncert. Nočna zabava: domači pretepi Gostilna pri »Oderuhu«. — Cena in prehr&nn zmerna. Ležišča in sveče je prinesti s seboj.
Bogata zbirka mrčesa po nizki ceni na prodaj. Ponudbe na upravo lista pod »Stara zofa«.
»Spanje patent«. Priporočamo naše nove pisalne mize »Spanje patent«. Posebno pri pravne za javne urade. Mizarska industrija Kunšten in drug.
Razprodaja, Radi selitve prodam zalogo mask in kostumov po zelo ugodni ceni. — Kompletna Devica orleanska, še dobro ohranjena din 250, povodna deklica, nekoliko obrabljena, vendar še uporabna din 150, plešoča vila, posebno okusen kostum, obstoječ iz smokvinega lista din 100, Pod »Redka prilika« na upravo.
Pralnica in čistilnica prevzame vsakovrstno perilo. Politiki in druge ugledne osebnosti znaten popust. Pod »Umazano perilo« na upravo.
V	cirkusu Kludsky danes prvič: dresiran1. »Srednji stan«. Pravo čudo dresure! Ne je, ne pije, je vedno tepen in vendar živi!
Kateri usmiljeni človek posodi ubogc-nu toda poštenemu vlomilcu kapital za nabavo modernega vlomilnega orodja. Soudeležba ni izključena. Pod »Star lisjak« na upravo.
Fakirska produkcija
Glas iz občinstva: »To pač ni nič takega, sedeti, na iglah! To dela dandanes že vsa Evropa!«
TEKSTILNA
LA
TOVARNA
Zahtevajte povsod samo nepremočljivi
HUBERTU!I0DN-„LAVA“-LAŠKO
in vse vrste volnenega blaga za moške in damske obleke. Telefon št. 10	Gerkman	Ludvik,	LaSko
Illlllllllllllllllllllllll!llllll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lll!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllll!lllllllll!lll!!llllllllll!lll!llll!llllllllllllllllll!lll!llll!llllllllll!lllllll!!lll!ll
Industrijo ♦ čevljev
Industrija:	Prodajalna:
Cankarjeva ulica 6 Gosposka ulica 13
Maribor
Se priporočal	So	priporoča!
Illlllll!llll!llllll!!llllllllll!lllllll!llllllllllllllll!llllllllllllllllll!lll!lll!lllllllllll!llllllllll!!lllllllllll!llllllll!llll!lllllllllllllllllllllllll!lll!lllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllll!llllllll!lll!llllllllllll
OPOZORILO!
Vse države so ustavile radi pomanjkanja kavčuga izvoz gumastih izdelkov. Tudi pri nas je čutiti pomanjkanje te dragocene surovine. Z ato morajo tovarne z gumastimi izdelki omejiti in deloma ustaviti proizvodnjo gumastih izdelkov. Opozarjajo se ljudje, da si pravočasno nabavijo tozadevne predmete!
NAMESTO DOSEDAJ VELJAVNIH
demokracij smo dobili demokracijo Anglije in Amerike s Kanado. V tej smeri kujejo tudi nov blok. Svoj že-gen mu bo dala Amerika in sicer na izredno demokratičen način, ko za to ne bo vprašala niti svojega parlamenta.	‘
VELIK USPEH BORBE PROTI DRAGINJI
V	merodajnih krogih poudarjajo dejstvo, da so poskočile cene samo nekaterim potrebščinam, ena nujvaž-nejšili potrebščin za človeško življenje pa se ni prav nič podražila. Ta važna potrebščina je — zrak.
FARAONOM
se za časa živih dni gotovo ni sanja-
lo,	da bodo njihove piramide služile obrambi umikajočega se imperija.
IVER
O marsikaterem mladem pravijo, da živi od same ljubezni.
Če je na svetu mnogo takih, mora ljubezni kmalu zmanjkati...
RAZLIČNA POTA
Angel miru: »Grem malo v Cra-jovo, sem slišal, da tam vse tako lepo mimo poteka. Kam pa vi, gospod Mars?«
Mars: »V Turn-Severin, menda kar ne bodo mogli opraviti brez mene.«
JOHN BULL
dobiva po glavi neprestano buške in od časa do časa krepko sune nazaj in tudi dobro zadene. Glavo ima Pa že vso v buškah in komaj še vidi božje sonce. Človek bi mislil, da bo odje-njal, vendar se dobro drži in neprestano govori: Korajža velja, glavni udarec šele pride.
v Soli
Učitelj: »Koliko je ena in ena pogodba?« I Učenček: »Dve poli toaletnega papirja.«
OSEBNA LASTNINA Osebna lastnina je sveta, ukazano to je verjeti.
Zato pa: če kdo s tem opleta ne smeš mu neumnosti vzeti!
šolske knjige, zvezki in potrebščine najugodneje v knjigarni
Koren-Hnmor
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiii Gosposka ulica it. 9
Dobavlja tudi vse tuje leposlovne in strokovne knjige
PREVIDNOST
»Kaj, radio mislite prodati?«
»Dal Slučajno sem namreč videl, da si je moj sosed včeraj kupil revolver.«
KAKO Sl JANEZEK PREDSTAVLJA
prostozidarsko ložo
Leta 2000
se bodo Slovenci razlikovali od ostalega človeštva po izredno dolgih nogah. Ta prekomerna rast nog bo posledica večnih poplav. Narava bo poskrbela zanj in mu naklonila dovolj dolge noge, s katerimi bo — kot flamingo — lahko brodil po močvirni Sloveniji
MATERINSKA DOLŽNOST.
Žena: »Daj, daj, ostani nocoj doma in pazi na otroke,...«
Mož: »A jaz? Ja, slišiš . ..«
Žena:	»Ne gre drugače, Tone, služinja
je šla na Brezje, jaz pa imam nocoj v našem klubu predavanje o materinskih dolžnostih.«
V	RESTAVRACIJI,
Gost:	»Slišite gospod natakar, ako se
drznete, da mi jutri zopet prinesete tako juho, ki sploh ni juha, bodite uverjeni, da me danes zadnjikrat vidite.«
Za iOlO: šolske torbe in nahrbtnike, aktovke, peresnice, v veliki izbiri priporoča
IVAN KRAVOS
MARIBOR, Aleksandrova c. 13
Ustanovitev nove tovarne v Mariboru
Plačano brezplačno poročilo, Naramnice znamke »Granit« so sijajna proizvodnja gagajoče tekstilne industrije, Izdelane iz najfinejšega gumija in enako primerne za držanje hlač kakor tudi za uspešne samomorilne izvedb«*
Cena teh prvovrstnih naramnic, ki iih smelo imenujemo pridobitev sodobne industrije, je naravnost smešna. Cena: reci, napiši in plačaj 30 dinarjev. Menda ste dobro in prav razumeli, dragi gospodje državljani?! Kaj je trideset dinarjev v času, ko denar nima prave vrednosti in ko vrednote padajo kot dekleta na poledici!
Pograbite priliko, gospodje! Mars je sicer raztrgal pol Evrope, teh naramnic pa ne bu. Nabavite si zato za trideset dinarjev zaklad,
o	katerem boste še leta 2000, lahko trdili: Vse v Evropi je šlo v »franže«, moje naramnice pa še držijo!
DOBRO BI BILO
vpeljati trošarino na dež ali pa kak posreden ali neposreden davek, ki naj bi ga plačcd gospod Ptnvins ali sam sveti Elija. Samo v tem primeru bi bili deležni letos vsaj nekaj sončnih dni.
LISTNICA UREDNIŠTVA
»Znanstvenik«. Čudite se, da je policija vaše predavanje prepovedala. To je vendar jasno. Javili ste, da bo predavanje spremljano z demonstracijami.
»Radio«. Ljubljansko radijsko oddajno postajo zato ne morete tožiti, če vam je udarila strela v aparat. Postaja pošilja po radiu res vse mogoče, toda strele za enkrat še ne. Tudi zavarovalnine vam zavarovalnica radi izgube zavesti ne bo vrnila.
»Literatura«. Klasična oblika basni, katere se je posluževal Ovidius, se imenuje he-xameter, ne pa taxameter,
»Plavalec«. V Rio de Janeiro pridete dne
10.	novembra 1941 ob 8. uri zvečer. Pozor na ekvator! Najboljše je, da ga preplavate pod vodo.
»Samomorilec«. Bolje je pojesti 23 kg smodnika (brezdimnega) in potem pogoltniti gorečo vžigalico.
»Nesrečnica«. Imate golšo; dajte si napraviti tirolski kostim.
»Muhe«. Da, izležejo se aprila in maja. Ena muha izvali nekoliko tisoč jajec. Če jih ulovite v jeseni okoli 100, boste imeli pred Veliko nočjo nekoliko vagonov jajec in utegnete zaslužiti lepe denarce.
»Kozmetika«. Najpripravnejši dan za umivanje vratu je sobota.
KATASTROFA.
»Ko sem bila danes pri zdravniku, mi je samo jezik pogledal in takoj zapisal okrep-čevalno sredstvo.«
»Ježeš, Matilda — pa vendar ne za jezik?«
SMOLA
Ječar: »Kaj ste že zopet tukaj?« Obsojenec: »Oh, zdaj pa čisto po nedolžnem. Na sveti večer sem svinec vlival.* Ječar: »In kaj se je zgodilo?«
Obsojenec: »Sami kovači so se naredili in zato so me zaprli.«
STARA PESEM ...
Po odmoru kratkotrajnem znova pesmice zapele so v politiki svetovni splošno znane Dardanele.
KANADA
je postala čuvarica starih tradicij v vojskovanju, četudi je moderna trgovska država. Za svojo obrambo je uvedla oklepne divizije po vzorcu srednjeveških vitezov.
Zlati vek Špecerijskega vajenca
danes
Ali že veste!
da kupite svileno in mako perilo, nogavice vseh vrst, srajce in pižame tudi po naročilu, kakor tudi ves šiviljski in krojaški pribor najceneje pri
F. Kramaršič
Maribor, Gospcska ulica 13
Prepričajte se in zadovoljni boste!
Včeraj linijo imel, iz betona si močno, danes vsega se kesaš, na pokoro greš trdo.
Včeraj slaven in bogat, danes v peklu pogubi jen; včeraj vse in danes nič, večno nihče ni čaščen.
V TRGOVINI.
Trgovec: »Koliko ovratnikov smem zaviti gospod?«
Gospod: »Enega! Mar ne vidite, da imam samo en vrat.«
RECEPT.
Viktor: »Včeraj mi je zdravnik ponovno prepovedal kajenje in pitje. Kaj neki to pomeni?«
Miloš: »Mogoče misli, da ga boš vsled tega lažje plačal.«
NE VE
Verica: »Ali je resnica, da je težko obdržati tajno?«
Mamica: »Ne vem, Verica! Jaz tega še nisem poskusila!«
Voznik: »To vam ]e junaštvo! Deset koni na enega osla!«
Vpliv Slovencev na moderno vojaško strategijo
Morda poreče kdo, zakaj je treba posebej povdariti »vojaška« strategija. Hm, kdor !i’.ia take pomisleke, ne ve, da so na svetu poleg vojaške tudi druge strategije. Na primer imamo politično strategijo. Morda bi ne bilo napačno, da bi o priliki obdelali slovensko politično strategijo.
Moderna vojaška strategija, način uspešne premikalne vojne se je rodil v Galiciji prva leta iprve svetovne vojne. Tam so kranjski Janezi branili čast avstroogrskih zastav in dom presvitlega cesarja Franca Jožefa. Ker je pa bil oče že star, se ga zvesti in vdani sinovi niso več tako bali in so delali včasih po svoji trdi glavi. Ne vsi! Nekateri so mu ostali zvesti in slepo vdani vse do dandanašnjih dni — seveda, bolj na tihem. Drugi so si pa rekli: »Če smo že tako daleč, p:i poglejmo še naprej!« Zamikala jih je širna ruska stepa, morda tudi koža belega medveda in sibirski mraz. Ali ipa celo sibirska dekleta. Ker so se ruski ujetniki tudi čisto lepo razumeli z našim ženskim svetom, o čemer narod naš žive dokaze hrani, so se naši fantje hoteli ljubeznivo zahvaliti in re-vanžirati, pa so jo pobrali na — ono stran in potem čez širne stepe; nekateri prav do Vladivostoka. S tem pa je nastala prerni-kalna vojna — seveda v malem. Bil je začetek predvsem takozvanega »zmagovitega in usipešnega umika«, ki je šele v sedanji vojni prišel do pravega izraza. Tudi pri tarn smo doživeli tipično slovensko usodo: smo bili zadovoljni s skromnim začetkom, drugi so pa stvar izpeljali.
Premoč
Včeraj in danes
Včeraj bil si bogataš, danes pa si že berač; včeraj te je dičil frak, danes pa tancaš brez hlač.
Včeraj si bil še junak, danes pa si zgolj mrlič; včeraj bil si trobentač, danes nisi čisto nič.
Včeraj bil si vseh idol, narod šel je za teboj; danes te ne mara več, hitro stopil si v pokoj.
Včeraj v Ml si in vsem * na vso moč poveljeval, danes bi za to lahko morda pred sodiščem stal.
VOINA MRZLICA V EGIPTU
Temeljite priprave za vojno opažamo v Egiptu po tem, da so pričeli z mrzlično naglico preurejati piramide v obrambne bunkerje.
Gorska dirka na novi pohorski prometnl^HI •
Po lastnoočnem gledanju poroča lastnoročno Pohorski Tijek.
Po naših žilah teče kri, na primer: svetlo-rdeča po nizkorodnih, plava po visokor-od-nih, črna po tiskarskih, zlatorumena po trgovskih in plinskosiva po športnih žilah itd.
Tako j'e eno preteklih nedelj, na god Suzane, nova prometno-športna žila na Pohorju izplinila obilo žlahtne motorne krvi.
Nova prometna žila, ta divni pohorski de-vetogub, je izlezla iz ne-lekoče Reke, se nategnila in zrasla Arehu tik pod želodec. Tu je trčila v njegov slepič, ga pretrgala in povzročila nevarne komplikacije. Zbog tega so se zdravnikom naježili lasje. Ob ranjenem slepiču je nastala torbasta izboklina, v kateri bi žila gotovo usahnila. Spretni kirurgi so z dvojnovijugastim vozlom zvezali žilo s slepičem in oboje dobro sešili. Previdno so izrezali 'žolčne kamne ter jih postavili motociklistom pred nos, da jih pravočasno zavohajo, če jih njihove oči ne morejo zalotiti.
Za nedeljsko dirko je Perun že ves dopoldan polival cesto in bi bil v svoji nagajivosti opravljal to delo ves dan, da ga ni Suzana prosila, naj ji vsaj popoldne daruje par toplih sončnih pogledov.
Ob dveh popoldne je Perun milostno uslišal Suzano. Sonce je pokukalo izza oblakov, zadonele so šmarske trompete, nastopili ro civilni in uniformirani redarji in delali red na prazni cesti.
Predsedstvo dirke je sedlo na vlažno-hladne sedeže, šef na cilju je nastopil službo na licu mesta in časomerilci so začeli meriti čas od cilja do starta nazaj.
Da bi radovedna publika ne okostenela v svoji potrpežljivosti, je nastopila sredi ceste dobrovoljna Frajhamka in se producirala v brezalkoholnem balansiranju. Iz hoške Reke so se prizibale na motornih krilih ljubke rdečeustne rusalke in gozdne vile. Z dolgotrajnim ploskanjem in s smrekovimi štorži je publika sprejela skrinjo zaveze in upanja, visečo na hrbtu gospoda šela na startu. Ko so časomerilci na cilju namerili -minuto in sekundo manj kakor -dve -polni ur:, je privihrala rdeča zastava in napovedovala dirkalno vihro.
Nizko sklonjeni so dirkači poganjali svoje rogače, ki so puhali, prhali in -pokali, da so začeli dirkati po hostah tudi zajci, srnjaki, koze in kozli. Dirkaču, ki ga je v črevesnem vozlu zavrtelo za 180", je namah zmanjkalo sape in je moral svojega rogača na novo podkuriti. Sicer pa je dirka potekla brez krvavečih glav in uspeh je predvideval že svetopisemski prerok: prvi so bili ponižani med zadnje in zadnjj, so bili povišani med prve.
Kako so pili v Mariborskem dvoru, žal ne vem, ker sem v tem času že smrčal v Mravljini bajti.
V	SEDANJIH ČASIH
»Vidite gospod, jaz sem -optimist.«
»Sakra, imate pa precej težak poklic.«
Kulturne novice
Tragikomedijo »Dialektično obglavljenje v Zagrebu«
piše dr. Bratko Kreft. V igri nastopajo M. Krleža, dr. T. Pavlov, O. Priča, Josip Šestak in drugi.
Slovenska dramska industrija
je ustanovila delniško družbo »Dramski export«. Zalagala bo svetovne odre z odrskimi deli. Naših dvoje Narodnih gledališč ne utegne konzumi-rati vse dramške produkcije, četudi imamo 15 do 20 krstnih predstav slovenskih novitet letno. Pesnica Ruža Luciju Petelinova je zato že plasirala svojo dramo v Zagrebu. \
Ker so slovenska gledališča
s preveč odprtimi rokami sprejemala naraščajnike in so imela več igralcev kakor gledalcev, jih bodo po nasvetu gospoda Borka poslala nekaj v konservatorij po spričevala o dramski nadarjenosti.
Za dvig literarne kritike
se je zavzel Ognjeslav Ostrogorski. Kdor bo hotel dobiti pozitivno oceno svojega dela, bo moral poslati kritiku najmanj tisočak. Doslej so zadostovali stotaki, ki pa kritikom niso prišli v roke, razen Ognjeslavovim znancem, ki so se mu zaupedi in jih je potem nekritično razkril.
OPICI IN KRALJ PUŠČAVE
Opica (sosedi):	»Ga	vidite, kako
ponosno še hodi okrog? Revež ne čita časopisov in ne ve, da so Italijani zavzeli Somalijo, pa si domišlja, da je še zmeraj kralj puščave.«
Prava terpentlnova krema. Mala uporaba — naJlepSi sijaj
SESTANEK ŠTORKELJ
n -
L \
«... opozarjam pa vas, drage sestre, da bo letošnja selitev izredno nevarna. Imeli nas bodo povsod za aeroplane in topovske krogle bodo neusmiljeno švigale krog nas.«
NOSTRADAMUSOVA MODROVANJA V NEBESIH
Nostradamus sedi na nebeškem oblačku, se vozi za kratek čas po nebeškem nebu in premišlja:
»Kdo bi si bil mislil, da sem vse tako točno uganil! Čudovito! Samo to mi ne gre v glavo', zakaj niso ljudje vseli teh katastrof preprečili, ko so vedeli vendar vnaprej, kaj jih vse čaka?«
PAMET IN NEUMNOST
Oče (svojim trem hčerkam); »Poslušajte puncel Zdaj je pa res ,že skrajni čas, da si poiščete moža!« — (Obrnjen k sinovom): »Od vas pa pričakujem, da ne bo nobeden tako neumen, da bi se oženil!«
NA PREDAVANJU
Predavatelj: »Kakor vidite, gospoda, vi sedaj še ničesar ne vidite, a zakaj še ne vidite ničesar, to boste takoj videli!«
PIVO
LEŽAK in BOK
pivovarne „U N I O N« v Ljubljani se najbolje priporoča!
JGiT-RUŠE
združene Jugosiovenske tvornice ace-tllena In oksigena d.d.,RuSe
priporočajo svoje prvovrstne izdelke:
Kifik (99 6 %) — DEsousplin
(stisnjen in raztopljen aeetilen v jeklenkah) — Aparati in pomoi-ni materijal za autogeno varenje vseh kovin. Bogato ilustrirani cenik s podrobnimi navodili pošljemo na zahtevo brezp lačno.
Interesenti se lahko vsak čas udeleže brezplačnega varilnega tečaja v Rušah
Moj življenjepis
Piše Jur Piskaček.
V	raznih šolah sem se učil dokaj več kot sem mogel razumeti. Moj oče je vedno upal, da bom postal kandelaber medicinske vede, jaz pa sem se trdovratno boril proti takim načrtom. Niti malo mi ni bilo do tega, da 'bi ljudem paral trebuhe, ker me sploh ne zanima, kakšni so ljudje na znotrajl Prešernovi soneti so mi bili vedno ljubši kot naj-lepši slepič. Zato sem rajši opeval luno in lotose ter druge, iz svetovne literature izposojene rekvizite zaljubljencev.
Doktorata pa nisem dosegel, ker sem pri prvem državnem izpitu cepnil v cerkvenem pravu. Na vprašanje: »Kaj je zakon?« nisem vedel odgovora. Danes bi vedel o tem povedati marsikaj.
Veliko smisla pa sem imel z vsega spočetka za trgovske in denarne zadeve. Že v mladih letih sem dobro vedel, koliko človek samo v enem letu izgubi na obrestih — če nima kapitala. Ker je moj oče spoznal mojo trgovsko bistroumnost, mi je pri neki večji banki izposloval mesto praktikanta; v banki sem pisal toliko Številk, da sem postal nazadnje sam pravcata ničla; kljub temu sem se naučil v enem letu več, kot drugi v desetih. Ni pa izključeno, da bi bila ban^a tudi brez mene skrahirala.
Po moji bančni karieri sem se poizkusil priženiti v večje podjetje, da bi se na ta način dokopal do eksistence. Pisal sem tvrdki, ki mi jo je priporočil prijatelj, in prejel od nje sledeči odgovori	_	,
»Na Vašo cenj. ponudbo z dne 12, t, m., v kateri izjavljate pripravljenost ipriženiti se v naše podjetje, Vam vljudno sporočamo, da se čutimo zelo počaščene. Informacij o Vas ne potrebujemo, ker vemo, da ste prima pri-missima in se Vam lahko zaupa vsako vsoto.
Obžalujemo tembolj, da ne moremo skleniti z Vami predlagane kupčije; kar se *,iče našega šefa Peclja, je njegova hči Meta že davno poročena in sicer v Žakljevino v Savskem banatu, tvrdka Krivulja in sin, naš drugi šef, gospod Zvitorep, ima pa samo dva sina in sploh nobene hčere.
Sicer smo Vam pa radi na razpolago in beležimo z odličnim
velespoStovanjem Pecelj & Zvitorep
P. S. Če Vam ni do stroke, tedaj bi imela v Zagrebu Diamant in Silberštajn, svinjska čeva na debelo, nekaj deklet v zalogi.«
Ta zaključni »ps« je imel zame slabe posledice: radi tistih Diamantovih in Silber-štajnovih deklet sem se zapletel v dvoboj z atašejem neke južnoameriške misije; pozval me je na dvoboj, ker je SiLberštajnovi Elzi moja kravata bolj ugajala kot njegova. Zadevo sva poravnala nekega meglenega aprilskega jutra na obširnem in sila močvirnem travniku na ta način, .da so mojega nasprotnika, potem, ko je čakal name cele tri vre zaman, odnesli s sumljivimi znaki malarije domov.
Kmalu po tem tragičnem dogodku sem spoznal zelo bogato in veselo vdovo Hlač-nikovo. Vso osebno mržnjo do nje sem pod-
redil vestnemu trgovsko-obrestnemu in rentnemu proračunu in sem bil pripravljen žrtvovati vse do zadnjega, samo da bi bil samo tarstvo te vdove poživil s svojo osebo kot njen zakonski mož. Hlačnikova vdova pa je pripeljala s Toplic nepričakovano ženina s seboj in tako preprečila moje težke žrtve.
Nekaj mesecev pozneje sem na neki veselici, ki sem jo obiskal s svojim prijateljem Hijeronimom, videl krasno dekle, ki pa je ibilo nepretrgoma obdano od celega roja častilcev, Na licu mesta sem se odločil: :a ali pa nobena in zato sem se skušal dekletu približati. Vendar pa mi je bil usojen samo en trenutek, da sem govoril z njo. Hitro sem jo prosil za značko, pod katero bom zanjo objavil oglas v »Jutru«. Povedalo mi jo je
—	in ni je bilo več.
Vesel zmage sem popil s Hijeronimom nekaj steklenic vina in bilo je že pozno, ko sem v veselem pričakovanju precej trd legel v posteljo, šele drugo jutro sem se spomnil, da sem si pozabil zabeležiti značko. — Pisal sem obupno pismo prijatelju Hijero-nimu, naj me reši iz obupa in mi po po-strežčku hitro pošlje značko, ki sem mu io včeraj povedal.
Ob dvanajstih opoldne je prišel pottrež-ček s samokolnico, na kateri so bili naloženi vozni redi, ogromni zemljevidi, besednjaki in leksikoni.
Hijeronim mi je pisal, da tudi on več ne ve za značko; zato naj iščem v poslanih knjigah in gotovo jo bom našel. Želel mi je še hitrega uspeha.
I
vernica za
dušile cL cL Ruše
RuSe pri Mariboru • Telefon: Maribor 2248 • Brzojav: Azot-Marlbor
Izdeluje in dobavlja: Umetna gnojila: apneni dušik oljen in neoljen; nitrofoskal-I z 8% dušika, 6% fos. kisline in 8% kalija; nitrofoskal-II, z 4% dušika, 8% fos. kisline, in 8% kalija; nitrofoskal-Z, z 8% dušika, 12% skupne fos. kisline in 8% kalija; 40% sečnina. Karbid za autogeno varenje in rezanje kovin.
Ferokrom. — Ferosillclj. Elektro-korund. — AmOnjak. Amonjaino vodo.
Nemudoma sem se spravil na delo. Zvečer pa sem uvidel, da tako ne bo šlo naprej. Ves izmučen sem izračunal, da bi rabil 200 let, če hočem priti na ta način do cilja. Odtegnil sem svojo starost od tega števili, iprištel letnico Tutankamenove smrti in vse skupaj pomnožil z dolarskim kurzom iz leta 1926. Od tega sem odtegnil hišno številko in nato vso vsoto kvadriral. Dobil sem na ta način število, da se mi je vrtelo pred očmi. Pisal sem čez rob mize naprej na tapeto in do peči v kotu dve uri same številke. Težko, da bi mogel toliko časa živeti — pa tudi dekle bi bilo bržkone prestaro.
Ko me je drugi dan obiskal Hijeronim, nisem mogel od jeze v naglici najti žaljivk in sem ga zato nahrulil z vsemi imeni algebre: Ti, gama trapasti, ti pi, ti omikron zlodjevi! Potem sem spregal vse nepravilne glagole tretje latinske konjungacije, v kolikor so mi bili še v spominu, pri čemer sem polagal več vrednosti na deklamatorično, kakor fa na slovnično stran.
To vse pa seveda ni pomagalo prav nič, dekle je bilo zame izgubljeno. Postal sem tako otožen in čustven, da sem muhe, ki so zašle v črnilo, sušil s pivnikom,
V	ostalem pa sva se s Hijeronimom dobro razumela. Koliko večerov in »oči sva žrtvovala težavnim razmotrivanjem in če socialna vprašanja, vprašanja neumrljivosti majevih hroščev in problem človeškega izvora še vedno niso povsem in končnoveljavno rešeni, tedaj tiči vzrok pač edino v tem, da ni bilo nikogar, 'ki bi bil stenografiral najina v ečerna razpravljanja.
V	svojem poznejšem življenju sem imel vseskozi smolo in vsekakor več skrbi, kot pa trboveljskih akcij. Bil sem v gotovem smislu nekak izpodrinjen apostol, velekapitalist, ki se ni mogel prikopati do kapitala, zatiran veleum brez pravega razmaha in če hočete, nepriznan iznajditelj Kolumbovih jajc. Hijeronim je vedno trdil: »Če bi ti v Turčiji .otvoril tovarno za fese, bi pričeli Turki nositi cilindre.« To slednje se je sicer potem po zaslugi Kemal paše res zgodilo, toda brez mojega sodelovanja in brez moje tovarne. Pa Hijeronim mi je rekel še več: »Če bi ti zaprosil k mornarici, da bi se malo razgledal po svetu, bi te gotovo vtaknili v kako podmornico.«
(Dalje prihodnjič.)
KAM NAJ MERI.
Janez je prišel na velesejem. Vse si je že ogledal, potem jo je pa zavil na zabavišče, kjer so streljali v pisane podobe. Streljanje ga prav za prav ni zanimalo, všeč pa mu je bila gospodična, ki je nabijala puške. In prav zaradi nje je vzel puško v roko in s težkim srcem odrinil dva dinarja za tri strele.
»Zdaj mi pa še povejte, gospodična, kako gre ta reč«, je dejal.
»Pomerite, kamor hočete in kar boste zadeli, lahko vzamete s seboj.«
»Pravi Razumem! Zdaj mi pa povejte, kam naj vas zadenem, da vas ne bo bolelo?«
•■s.,'.
DRUŽINSKA GALERIJA SLIK
Mlada gospa je kazala svojim prijateljicam album. »To je prva žena mojega prvega moža.. ., to je ločena soproga mojega drugega moža..., ta tukaj je drugi soprog prve žene mojega prvega moža, a ta tukaj je drugi ločeni soprog prve žene mojega sedanjega soproga.«
Velika izbira
krzna
llllllllllllllllllllllllllllllllllll po ugodnih cenah tudi letos pri:
I. ROT, LJubliana
Mestni trg štev. 5
PROFESORSKA
Nekega dne je žel profesor proti železniški postaji.
»Kam?«, ga je vprašal tovariš, ki ga je srečal na ulici.
»Grem na postajo čakat svojega brata«, mu odgovori profesor.
»Toda on pride vendar šele jutri!«
»Jutri pa jaz nimam časa«, je odgovoril profesor.
Kdor hoče biti res dobro in poceni postrežen, naj obišče HOTEL- RESTAVRACIJO-KAVARN O
„NETROPO L -M.Kui
nasproti glavnega kolodvora v Ljubljani. — Telefon 27-37 150 sob, 200 postelj. — Sobe po 25'— in 30'— dinarjev
Eii:
Letošnji Ljubljanski velesejem bo prirejen kot 47. razstavna prireditev. Trajal bo od 31. avgusta do 9. septembra. Obeta se nam več bogatih gospodarskih in drugih posebnih razstav. Razstavljeni bodo izdelki naslednjih industrijskih in obrtnih strok: Strojne in kovinske industrije, fine mehanike, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, vozovi, motorna kolesa, kolesa, lesna industrija, usnje in konfekcija, tekstilna industrija, krznarstvo, kemična industrija in fotografija, papir in pisarniške potrebščini. Posebno pozornost bo zbujala razstava o obrambi pred letalskimi napadi, kjer bo ponazorjena aktivna in pasivna obramba. Pri organizaciji te razstave sodelujejo: Zaščitni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani, ministrstvo vojske in mornarice, banska u-prava, Državni higijenski zavod in Gasilska zajednica. Posebnost bo razstava pod naslovom »Zobna tehnika«, ki jo priredi Društvo zobnih tehnikov ob svoji tridesetletnici. Zveza gospodinj bo priredila aktualno razstavo pod naslovom »Naša vsakdanja prehrana«. Dne 8. septembra bo tekmovanje jugosl. harmonikarjev, Razstavljalci imajo prevozne in trošarinske olajšave. Na naših železnicah imajo obiskovalci velesejma brezplačen povratek. Na postaji morajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško legitimacijo za din 2.—. Vozne olajšave veljajo za dopotovanje od 26. avgusta do 9. septembra, za povratek od 31. avgusta do 14. septembra. Tudi letos bo imel velesejem prostrano zabavišče, na katerem bo letos dominiral »Toti teater«, ki nam obeta obilo zabave in smeha.
Ježek.
MSPIIA PREDSTAVA
Predstava je brez dvoma kljub vsemu u-spela, kot se reče.
Res je sicer: Kupil sem bil vstopnico za sedež na galeriji, sedel sem se na svoje mesto, a ko so ob pričetku predstave ljudje drli na sedeže, me je gneča dvignila, stisnila k ograji in ... No, res je torej, padel sem z galerije v parter in sem moral doplačati. Toda, ali naj to očitam gledališču? Ne, Tudi gledališče je, kot se reče, človek in se mu lahko pripeti nesreča.
No in potem predstava. Glavni junak ,.. Ne, ne bom ga hvalil. Fant se je držal kislo kot reklama za aspirin in zavijal je kot hijena. A režiser je znal to spretao izpeljati. Dal ga je namreč že koncem drugega dejanja zaklati. Potem je ubogi glavni junak vstal od smrti le toliko, da se je prišel poklonit pred zastor. Potem ga ni bilo več. V tretjem dejanju smo ga bili rešeni. Menda so ga že med odmorom pokopali pod oder. Naj mu bodo v smrti lahke deske, ki pomenijo svet, kot se rečel
A ljubimka — vsa časti Imela je krasno krzno. Ko je stopila na oder, ji je ljubimec dejal: »O, predraga, kako opojen vonj veje od tebel« Fant ima dober nos, sem si mislil. Krzno je res po vsem gledališču razširjalo vonj po naftalinu.
A potem — no, spet se je pripetila majhna nezgoda. Ko se je namreč ljubimka obrnila s hrbtom proti publiki, smo opazili ra-daj na krznu obešen listek z napisom: Oka-zija, 600 din. Tvrdka Kožuhar in comp. — Stvar bi lahko postala usodna. A kadar je sila največja, je božja pomoč najbližja. Nastal je namreč kratek stik. No, vidite, v temi, ki je zavladala, še jasnovidec ne bi mogel opaziti listka na krznu. Res je sicer, da ni bilo videti tudi nič drugega in so morali predstavo predčasno zaključiti. A nad listkom, kot rečeno, se ni mogel nihče več zgražati.	!	;.	j
In potem, pri garderobi,. . No, priznam, garderoba je nevarna stvar. V gneči so moji suknji odtrgali rokav in mi iztaknili desno oko. A, prosim vas, čemu naj mi bo zdaj še oko? Kaj pa naj gledam z njim, ko se je predstava že končala.
Vse to se je torej pripetilo, a kljub temu mislim, da je predstava uspela. Ker ena točka je bila prav gotovo, ki ji ne morem oporekati. Šepetalec je bil izboren. SliSati ga je bilo prav do zadnje vrste galerije.
DOBRO SREDSTVO.
»Od jutra do večera mi toži žena radi revmatizma.« »Pa ukrenite kaj!« »Saj sem! Kakor hitro pridem domov, si zamašim ušesa z vato.«
SPOMIN
A.: Že več let imam svoj dnevnik in zapišem vanj vse, kar je vredno, da bi si zapomnil.«
B.: »Meni to ni potrebno, ker napravi to že natakar sam.«
VSILJIVEC
Gospodar: »Že desetkrat sem vam rek J, da ne bom ničesar kupil. Spravite se na^r*j, če ne pokličem hlapca.«
Krošnjar: »Prosim, prosim — mogoče bo on kaj kupil.«
GA POZNA
A.: »Danes imam hišni ključ v žepu.«
B.: »Si pa gotovo oblekel — ženine hlače.«
Obiščite jesensM Mamki ueleselem!
od 31. avgusta do 9. septembra 1940.
Ljubljanski velesejem
od 31. avgusta do9.septembra
Razstava I -du sirijskih in obrt* niiki h izdelkov. Posebne raistave: Pohištvo. Mata
obrt. Turizem. Motorna in jadralna letala. Zaščita pred napadi iz zraka. Zobna tehnika. Naša vsakdanja hrana. Cvetje in zelentava. Perutnina— kunci — golobi. Likovna umetnost.
Zabavišče — .Toti teater' Tekma harmonikarjev. Žrebanje daril za obiskovalce.
PoiovlCna voznina na železnici In parnikih.
Na postajni blagajni kupite rumeno železniško izkaznico za din 2—.
Usodna selitev gospoda Samca
Gospod Samec je strastno sovražil družino in zakon sploh. Bil je zagrizen samec od podplatov pa do redke pleše, ki se je svetlikala na vrhu njegove, sicer ne prestare postave. »Samstvo« mu je bil princip, življenjsko vprašanje in svetovni nazor. Opravljal je službo v uradu, kjer je vladal in odgovarjal za 62 rubrik, najraje pa je ždel na oknu svoje sobe (stanoval je v najlepšem delu mesta, ob robu parka) in opazoval zaljubljence, ki so se ure in ure čakali v parku, ali pa poslušal družinske prepire pri sosedih. Kajti vse to je potrjevalo njegovo teorijo in dvigalo v njem samski ponos. — Verjetno je, da bi gospod Samec živel tako do upokojitve in še naprej, vse do smrti, če bi ne bilo — žensk.
Gospodinja namreč, pri kateri je stanoval, je imela hčerko, ki je bila godna za možitev. In ker nista niti gospodinja niti hčerka priznavali teorijo g. Samca, se je hčerka tudi poročila. Gospodinja je odstopila mlademu paru svoje stanovanje in g. Samcu so z obžalovanjem (ker je vedno plačeval v naprej in predvsem zato, ker je tako moralno živel)
odpovedali sobo. Gospod Samec je preklel vse ženitve in se še bolj zagrizel v svoje »samstvo«. Preselil se je v novo sobo. Tu pa je nastala izprememba, o kateri nam govori njegov dnevnik:
15. IV, — S sobo sem prav zadovoljen. Pregledal sem vse kotičke, privzdignil vse okvirje s slikami in nisem nikjer našel stenic, niti druge golazni. Moti me samo okno. Odpira se namreč nad zelo ozko ulico in vse, kar vidim skozenj, je stanovanje v nasprotni hiši. Zaenkrat nisem opazil ničesar važnega.
21. IV, — V stanovanju nasproti mojega okna se godi nekaj nemogočega. Vsak opoldan pripravi mlada žena kosilo in ko vstapi mož v stanovanje, mu pade žena okoli vratu, ga poljubuje in za roko pelje k mizi. Po kosilu se mu vsede na kolena in se ljubkujeta pozno v popoldan. Take nežnosti še nisem nikoli videl.
26, IV, — Pravljica v sosednjem stanovanju se še vedno nadaljuje. Opazujem ju skozi zastor, da me ne opazita. Kar težko se ločim od okna. Že dvakrat sem zato zamudil službo. Včeraj sem pripeljal k oknu tovariša iz pisarne, ki je pristaš moje teorije in ima velike izkušnje. Že dvakrat se je ločil. Tudi .on priznava, da kaj takega še ni videl. Sicer pa trdi, da tukaj ne more biti vse v redu in da gotovo tiči nekaj v ozadiu.
2. V. — Moj prijatelj »z izkušnjami« je velik osel. Vsak dan opazujem sosednji zakon in sem ugotovil, da prav nič ne »tiči v ozadju«. To je res prava zakonska idila .. .
3. V, — Šele danes sem izvedel, da ima moja gospodinja hčerko, kar čeden deklič ..
6. V. — S hčerko se že dobro poznava. Ima zelo lep značaj in postavo. Zdi se mi, da sem ji všeč. — Idila tam preko ulice še vedno traja. To mi vliva novo upanje v življenje!
12,	V. — Danes sera govoril z gospodnj.o. Ko sem ji zagotovil, da nameravam .\jcno hčerko tudi poročiti, so ji solze zalile oči...
18. V. — Danes sta 'bila zakonca v na&prot ni hiši izredno nežna. To je moj ideali Odločitev je padlal Jutri ob pol 10. uri se poročim v cerkvi sv. Alojzija. Zelo sem srečenl (Čez en meseci)
20, VI. — Zdi se mi, da se je moj zakon ohladil. I^rve dni po poroki je še bila žena
polna nežnosti, padala mi je okoli vratu, jedla sva iz ust v usta. Zdaj pravi, da ie to smešno in otročje.
3.	VII, — Danes obedujem v restavraciji. Žene namreč ni doma. Že dalj .časa opažam, da hodi svoja pota. To me žalosti. Kaj naj storim?
8. VII. — Z ženo sem spregovoril resno besedo. Omenil sem ji zakon v sosednji hiši, ki sem ga opazoval skozi okno. Ironično se je nasmehnila. Pravi, da ta zakon pozna. Zakoniti mož je trgovski potntik in vedno na potovanju. Tisti pa, ki sem ga jaz opazoval, je njen »hišni prijatelj« — — — Moj tovariš »z izkušnjami« je imel pTav, Jaz sem osel, ki je šel na ledi
13.	VII. — Danes sem vložil tožbo za ločitev zakonal
Gospod Samec je zopet zagrizen samec. »Samstvo« mu je princip, življenjski problem in svetovni nazor .. .
IRONIJA.
Višek ironije je, če si "izdelovatelj dežnikov pri delu poje: »Sijaj, sijaj, sončece.«
STARI ŠINKAVEC FILOZOFIRA.
»Človek pije, da bi pozabil na svojo staro, ko pa pride domov, jo pa vidi dvojno.«
KAPITAL
Janko: »Zdaj sem uganil, kaj bom začel. Ob novem letu odprem pisarno za ženito-vanjska posredovanja.«
Vinko: »Ali imaš dovolj kapitala za to stvar?«
Janko: »Več kot dovolj: šest neomoženih hčera.«
RAZTRESENOST
Profesor (pri stalnem omizju): »Kje pa je naš doktor Koritnik?«
Stržen: »Njega smo že prejšnji teden pokopali.«	1	•	1	.1	?
Profesor: »Kaj je" bil mrtev?«
»ILflVIJfl«
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
glavno ravnateljstvo
ljubljena, Gajeva 2
TELEFON: 21-75, 21-76, 21-77
PREVZEMA VSE VRSTE ZAVAROVANJ
Cenetov sprehod po Ljubljani
Jupiter Pluvius nus stalno poseča, tako, da imamo kar permanentno mokre noge. V drugih državah je ta problem že duhovito rešen, ker predelujejo deževnico v bencin in je torej nikoli ni preveč...	•	1
Rožna dolina je ob zadnjem nalivu izgledala z vsem predzgodovinskim sijajem kot naselje mostiščarjev. Ka-trco bi kmalu odneslo po vodi... Pa hujšega ni bilo; kakor trde stalni gostje, voda še ni vdrla v sode — in to je glavno. Mnoge ljubljanske gostilne so namreč navzlic visoki nadmorski legi večkrat pošteno »poplavljene«.
Mnogo panike je v Ljubljani vzbudil zadnji ukrep o predaji angleškega funta. Nekaj prebivalcev iz »Sibirije«, Galjevice in Gramozne jame, si je celo polomilo noge, ko so tekli v banke na zamenjavo ... Prebivalci ljubljanskega »Cytija« so tem poškodbam k sreči ušli, ker so njihovi »fantki« že zdavnaj na varnem.
 	    i
Starine moramo za vsako ceno rešiti — pravijo mestni očetje. Po temi naziranju smo dobili pred Vseučili-ško knjižnico modernizirano »rimsko obzidje«, ki bolj sliči Maginotovi liniji kot rimskemu zidu. Pa to v današnjih časih nič ne de, saj je tudi Tutankamnova mumija že ponareje-na _ pa mi skromnega zidu ne bi smeli? V novem vodiču Tujsko-pro-metne zveze bo pa le pisalo: »Tu sc nahajajo ostanki rimskega zidovja, ki je obdajalo staro Emono.«
Od tega stavka si obetamo znatno poživljenje našega tujskega prometa...	1
Liga za pobijanje nedostojnosti je imela priliko za intervencijo> ker so neznani zlikovci odnesli iz kabine na Iliriji uglednemu gospodiču kompletno garderobo. Duša okradenega kopalca je bila že v resni nevarnosti — k sreči so se ga usmilili dobri ljudje in ga vsaj za silo oblekli... Pravijo, da je tat iz uglednih framazonskih krogov.
Ljubljana je mrtva in brez vsakega temperamenta — na srečo športnih sodnikov. Če bi bilo naše občinstvo le malo živahnejše, bi že večkrat posnemalo medigro plavalne tekme Jadran : Jug, pri kateri je sodnik predvajal prisilne komične skoke v bazen. Morda bi naši fantje potem večkrat zmagali?... 1
Po veliki »diplomatski« ofenzivi na Bledu smo si te dni izvojevali tudi Ijnbljančani znaten uspeh, ki bo za-
beležen v slavnih analih penzijonira-negu generalnega tajnika delniške družbe v kOnkurzu »Društva narodov«. Z ogromno večino je bila izvoljena na tajnem glasovanju »Miss Blbd«. Glasovalno pravico so imeli samo konzumenti zloglasnih Antide-lin tablet. (Tablete, po katerih vsakemu delo smrdi). — S to zmago se je »kulturni« nivo stolnega mesta silno dvignil.	I
Sedaj, ko belijo pročelje »Elitnega kina«, si človek nehote misli, da je prav tako. Doslej je itak kino ljudi
»farbal«. Novi upravi svetujemo: manj elitni naslov, pa bolj elitni program.
'Zadnji vihar tudi našemu trgu ni prizanesel, prevrnil je veliko padalo — pardon: marelo nekega bučarja (človek, ki prodaja buče), jo vrgel v Ljubljanico, za njo pa še par buč. Vsa kompozicija je nastopila svoje potovanje proti svoji domovini. Med potjo je pa prav gotovo vzbudila mnogo groze, ker so ljudje smatrali marelo za padalo, buče pa za — ponesrečene padalce...
„Zvezda“, zbirališče Ljubljančanov
Pod gornjim naslovom smo v zadnji številki »Totega lista« objavili karikaturo plesišča v »Zvezdi« in kratko pesem. Danes pa objavljamo Pismo, ki smo ga prejeli dva dni po izidu številke. Naj nam bo dovoljeno ob tej priliki poklicati cenjenim bralcem v spomin star slovenski pregovor, ki pravi:
„Če stopiš psu na rep, zacvili...“
GOSTILNA. KLlET IN VRI
iHjDfZ(ij(L
M SlLOVIČ - LJUBLJANA	Ljubljana 17/S	4o.
TELEFON 45-54	^	k.
Ur ednij tvu.
Tolp g' ilieta’	Ji
Mariboru
^ - •
0 Vušem Totem Listu od 17 . 8 .4o. vidio6am na str&ni 14 vašeg
'lista , pod naslovom , i karikaturi, Z V H Z D A_. Zbiralište Ljublj-
'anftanov.
fak kao vlasnik lokala , u skladu sa više jurističnih ljudi , uvidiosam i kostantira daee ovaj vaš rad u karikaturi i aplsu ne odnosi na jedan normalno realni vic , več poapuno kao jjedna kleveta protiv jednog podureča , i to u karikaturi i pismu
1 U karikaturi irnosite plesnu publiku gdjese vrte kao rajmuni oko željeza na plesaliicu , a toje u žaljenje publike po paragrafu 7. • .
2 U Karikaturi irnosite skupinu Hrvata u narodno ozna-penoj kapi, ijij osnaiivate u vaioj karikaturi u vrlo nepristojnom
»podnašanju kod astala sa nogama na miri.
3 Tod naslovom	Ljubljlhska apoteka u više stvari nepopu-
njena ,	je samo kleveta	jednog podureča	ane( dvotipi vici.)
4 Pod naslovom bij i kolji , rešiticemo ovo pred lju-Ibljanskim okružnim sudižtem , kojecevas, sa karnom , isa o>_tetom (pram .podurecu ispraviti u vašem , radu na karikaturi i pt6mu o vicevima . n. nedak£ir nesposobnost daxx hinaovski klevetati jed-no podurece.
Jvaj dopis vam pišem prije ne»osam ovo preda mojem pravnom	rastivpniku , i vam savetujem da	u buducem vasem broju iz-
ipravite	vaše creška 1 to	u karikaturi i	pisanjUj, jer inače cuse.
(P9^1užiti rakonitim put?m t ratražiti zadoščenje.,/
oa^-Vele pustovanjem
Holandska ne izvaža kave, Himalaja — je vrhi sveta, Havajske so kitare znane, a Habsburžani — zaman bezlja!
Indija je vir bogastva, samo Gandlii včasih strada Irci so mornarji stari, Indijanski rod propada!
Japonci iščejo življenjski prostor, Jugoslavija ga že ima. Jeruzalem je sveto mesto, Janičar svoj rod izda!
Kitajcev je ko listja, trave, Kaso čuva milijonar, Kleopatra je žena slave. Kapitalist ima denar!
Šnoflič: »Poglej jo, Ljubljano, kadar je velesejem, pa ne hodi navadi — že ob osmih v posteljo.«
Lakaji^ so moderni sužnji Libija'je del »osišča«, Lirik solzne pesmi poje, London zida zaklonišča!
INFEKCIJA MODE
Vremenska napoved za Ljubljanski velesejem
Velja za vse večere sejma.
Ob 18. uri: vedro ob 19. uri: lahka megla cb 20. uri: naraščajoče pooblače-nje	i
ob 21. uri: močna meglenost ob 22. uri: nestanovitnost ob 23. uri: silen zračni pritisk ob 24. uri: vihar ' ob 1. uri: težke padavine
Mexiko prodaja nafto, Madžarom čardaš meša glavo. Mohamed je porajžal v Meko, Madžuko molzejo ko kravo!
Nevtralci so še bele vrane, Naftalin ubija molje. Niagara ne usahne,
NašiCe so prazno polje!
—	»Da bi mi pa enkrat rekel: ,Halou, darilni?, haman!’, kot pravijo ljubljanski pro-metiadarji svojini kiklani, ti pa ne pade v glavo, kaj!«
Ocean požira ladje,
Oslo pomnil bo to leto, Odisej pred slavno Trojo, zmagal je s kolono peto!
TEKMA LJUBLJANSKIH SNUBA CEV
NA POŠTI.
Na poštni urad je prišel gospod in hotel izpolniti položnico. Na prvem pultu ni bilo peresnika. Na drugem tudi ne. Na tretjem tudi ne. Šele na četrtem je ležal peresnik, toda s polomljenim peresom. Gospod se ves jezen obrne k uradniku pri okencu in vpraša: »Kaj res ne morete imeti niti enega peresnika v redu?«
»Izvolite vprašati tam nasproti«, je rekel uradnik, »tam, kjer je tablica z napisom: Informacije«.
Perzerji zelo so dragi, Palestina Jude mika, Portugalska je na vagi, Petrolej ves svet pomika!
(Dalje prihodnjič.)
SIMPATIČEN PES
Gospod: »Že tretjič je vaše ščene ugriznilo mojo taščo .,.«
Hišnik: »Mislite reči, naj ga ubijem?* Gospod: »Nikakor nel Hotel bi ga kupitil«
■ n | a ■ ■ ■
kozarci za vkuhivanje »SIEMENS*, lonci za vkuhavanje kompletno din 145*—. Zelo ugodne cene.
P1KTER & L E H A S D, MARIBOR, AleKsandrova cesta 34
za denarno nevesto
KRONIKA
D
E
Poletje se poslavlja, oziroma: ne more se posloviti, ker ga sploh ni bilo. Utonilo je v deževju, še preden se je utegnilo roditi. Dobesedno: šlo je po vodi...	,	; Til ti it
— Mestni škropilni avtomobili pa so radi nebeškega zalivanja mnogo prihranili na bencinu. Edinstven primer, da voda nadomešča bencin. Če bi to držalo, ali bi se letos lahko na-motorizirali...
— Razstava karikatur Mariborčanov bo, pa šele sredi septembra. Dotlej bo odprta na sestankih po nekaterih mariborskih narodnih hišah.
— V poučne svrhe bodo filmali Pohorje. V ravno iste svrhe bi bilo potrebno tudi filmanje naših cest do meje in do Ptuja . ..
— Vsaka godba pa tudi ne sodi v park! Včasi je veljal rek: »Za malo denarja, malo muzike,« Ob kakšnem takšnem koncertu pa se vsiljuje človeku ugotovitev, da je preveč muzike za malo denarja .. .
— 2500 dinarjev zahteva nekdo najemnine za svoje stanovanje. To ni pretirano. To je samo nekaj stotakov več, kot zasluži državni uradnik, ki je oženjen in ki mu je žena rodila v teku dogodkov deset otrok , ..
— Zakaj je bila Fatima tista, ki je bila, dasi muslimanka, katoliška redovnica, tista, ki je bila, dasi redovnica, poročena, tista, ki je bila, dasi mrtva, mati 18 letnega sina, zakaj je bila tista Fatima skoro pol stoletja prah in pepel? Ker je bila tiskana na cigaretnem papirju!
— Rejci malih živali razstavljajo na ljubljanskem velesejmu. Če bi vsi stanovalci naših hiš, ki rede male živali razstavljali, ne bi menda zado-stvovalo newyorško svetovno razstavišče.
— Ugleden mariborski zdravnik je dosegel sto let. Tajnost njegove visoke starosti tiči najbrž v tem, da se ni dal zdraviti od drugih.
MINISTRANT.
Vlado se je štirinajst dni učil molitve, da hi mogel .ministrirati. Petnajstega dne pride že zgodaj v cerkev. Spočetka je šlo vse v redu. Po evangeliju pa ni prav vedel, kdaj pride darovanje. V skrbeh vstane, pocuka kaplana za rokav in pravi: »Gospod, boste že skoro pili...?«-
Otmica
Strašno! In celo danes, v kulturnem 20. stoletju. Pa ne kje v Mace-doniji, temveč v Sloveniji, v našem lepem Mariboru se dogodi takšna stvar. Pomislite, ob belem dnevu in v sredini mesta v Slovenski ulici so neko učiteljico ukradli... Kam plovemo? Kradejo kot srake vse, kar jim pride pod roko: sadeže, obleko, denar, kolesa, staro železo in končno zdaj mlado učiteljico...
Vsaj »Večernih«, z dne 21. S. ima na osmi strani notico z naslovom: »Ukradena učiteljica« ...
KONJIŠKI VLAK
Polikarpov ata se peljejo na obisk v Konjice, pa morajo v Poljčanah prestopiti na konjiški vlak. Srečajo
nekega znanca, ki je ob istem času šel v Konjice peš. Polikarpov ata mu rečejo: »Kolega, ti greš peš v Konjice, jaz pa se bom peljal. Prosim te, sporoči doma moji žlahti, naj mi pridejo naproti...«
OPRAVIČILO.
Uslužbenka v neki tovarni je izostala v ponedeljek od dela, pač pa je poslala tovarnarju sledeče pismo:
»Oprostite, da me ni. V soboto sem prišla svojemu možu v roke in vsled pogovora, ki sva ga imela, sem prisiljena, ostati nekaj dni v postelji. Prosim brez zamere! Jožica Kokolj.«
NA GOSTIJI.
I. gost: »Za konec gostije nam bo pa domača hči zapela nekaj pesmi.«
II. gost: »Saj sem si takoj mislil, da se bo zgodila kaka nesreča, ker sem prevrnil solnico.«
NA SODIŠČU.
Naposled sodnik ves nestrpen vzklikne: »Razpravo prelagam. Obtoženca je treba pre iskati zastran njegovega duševnega stanja.*
Obtoženec ogorčen: »Toda!«
Sodnik: »Nič toda! Bodite vendar pametni! Saj morate vendar sami izprevideti, da ste blazni!«
NA SODNIJI.
Predsednik:	»Torej,	obtoženec, povejte
nam, kako se je začel pretep?«
Obtoženec: »Takole je bilo, gospod predsednik, Pepe je bil pijan. Vstal je izza mize, udaril po njej in začel kričati: vsi skupaj ste osli.«
Predsednik (prijazno): »Obrnite se proti porotnikom.«
ČUDEN SVET.
Vid: »Kako čudovito je vendar svet u-stvarjen. Tu berem, da lahko kamela 14 dni dela, ne da bi kaj pila ...«
Milan: »Vidiš, pri meni je ravno narobe, jaz lahko 14 dni pijem, ne da bi kaj delal.«
ŠTAJERSKI SLOVENCI,
predvsem pa Mariborčani, bodo imeli v banjaluškem nebotičniku posebno sobo, ker so po svojih kupnih močeh še največ pripomogli, da dobimo v tretji slov. prestolnici drugi slov. nebotičnik. Soba bo obenem sedež kluba »Osetljiva kula«.
Da bo noga vedno lepa, čevelj mora biti tak,
Kakor zna ga narediti
V	Mariboru tvrdka »Jak«.
Trgovina s čevlji?
Maribor, vogal Aleksandrove c. in Sodne ul
DOBROSRČNEŽ
Krokarjev Miha, uradnik, sreča večje število znancev, pa jim pravi: »Kam pa jo bomo kaj nocoj potegnili? Veste, imam še tri dinarje mesečnega prebitka, pa ne bi rud sam vsega zapravil...«
*
TEŽKOČA
Žena: »Lahko že pišeš tako hitro, Loize, kakor hitro jaz gov.orim?«
Mož: »Tako hitro že lahko pišem, samo ne vem, če tako dolgo ...«
USLUŽNOST
Gospa (ogorčena); »Zakaj ste pa okna samo od znotraj umili in ne tudi od zunaj?«
Služkinja: »Veste, milostljiva, znotraj sem jih umila, da bo gospa lahko ven gledala, od zunaj jih pa zato nisem, da ne bodo mogli ljudje k nam noter gledati!«
LOČENA ŽENA.
1. kuharica: »Tončka, ali boš šla v nedeljo v kino, vrteli bodo »Ločeno ženo«. Baje je to lep komad.«
2. kuharica: »Ne grem, ker me ne zanima, kajti kmalu bom doma videla ločeno ženo,
—	gospod in gospa že igrata zadnje dejanje.«
PROFESORSKlA
Profesor Klofutar pride domov in vpraša, kaj bo za ikosilo.
Žena odgovori: »Leča.«
Profesor pa: »Kakšna pa, konveksna ali konkavna?«
Naj bo hčerka ali mama, vsaka more biti dama, če pri Toplaku takoj da si narediti kroj.
Se priporoča damski krojač
IGNACIJ TOPLAK
MARIBOR, OROŽNOVA ULICA 10
Nikjer ni zapisano . . .
(Po motivu dr. Robiča, ki je v reviji »Obzorja« dejal: »Nikjer ni zapisano, da se človeku na teni svetu mora dobro goditi, da mora dočakati visoko starost in nazadnje v postelji umreti.)
Nikjer ni zapisano, da bi levi in tigri ne smeli požreti človeškega rodu in ustanoviti svoje republike ter začeti novo zgodovino našega planeta. — Nikjer ni zapisano, da bi moralo človeštvo poslušati diplomirane filozofe, kadar nimajo nič bolj pametnega povedati, kakor je to, da ni treba, da bi se ljudem kdaj dobro godilo. — Nikjer ni zapisano, da je ravno smrt v postelji najslajša, ker tudi ni nikjer zapisano, da bi človek ne mogel sladko umreti za gostilni-
ško mizo pri cvičku z veselim klicem: »Naj žive naši filozofi, za katere ni nikjer zapisano, da jim moramo kaj verjeti/«
NESRAMNA LAŽ!
IZ ŠOLE
Janko: »Poznam pisatelja, ki dobi za vsako vrsto dva kovača.«
Vinko: »Prava reči Jaz pa poznam pisatelja, ki je dobil za eno samo vrsto pol milijona dinarjev.«
Janko: »Ni mogoče! Kaj pa je spisal?«
Vinko: »Ženitovanjsko ponudbo: Ali hočete postati moja žena? Oglasila se je neka bogata vdova in kupčija je bila sklenjena,«
PREURANJENO VOŠČILO.
Uslužbenec: »Dovolite, gospod ravnatelj, da vam želim srečno in veselo novo letol«
Ravnatelj: »Ali ste znoreli? Saj smo ven dar šele v avgustu.«
Uslužbenec: »Vem, da smo v avgustu. A. ker sem danes ravno »suh«, sem prišel prosit za majhen »voršus«, na račun novoletnega darila.«
Kr. dvorni Juvellr In dobavitelj
Dora: »Sem slišala, da Te je Tvoj ženin zapustil.« Flora: »Nesramna laž! Sicer me je res vrgel iz sobe in dejal, naj ga pustim v miru, a zapustila sem jaz njega, ne on mene!«
B. Rangus
Kranj, Dravska ban.
Res dobre ure, lepa zlatnina i. t. d.
Od krasnega poletja
20. afgusta 1940. Šolska naloga. Danilo Goilja
Od krasnega poletja so pesmikovaH največji Duhovi najrazličnejših časof in naro-doif. Žarko sonce, Ažurno nebo, Hladeče kopeli, Bele ceste in druge zastojnkarske reči so igrale glavne uloge f teh umotvorih. »Umotvor«, to ni seveda kaki tvor, ki se dela kakemu umetniku na umu ali na kakem drugem brezpomembnem telesnem delu, kot bi kdo konstituiral na podlagi prelepe besede' »Umotvor«! Nikakor ne, — »Umotvor« pomeni eni umetniški proizvod, rešpektivno izdelek, ki se je stvoril z .Umom in njegovim svitlim mečem. To je »Umotvor«! Zato premnogi sodobni umotvori ne gredo do Srca, ker so pač izdelani z umom, na pa z Srcem. Do Srca namreč še zmerom najde pot tista Reč, ki jo je stvorilo Srce. F tem pogledu je ostalo fse pri starem in se še ni mogel ustvariti noben, ki bi mogel člo-veke posiliti, požirati »Umotvore«, oziroma jih občutiti z Srcem, ko so pa z umom izdelani.
Od letošnjega poletja sem tudi lastnoročno zbesnil eno jako zelo ginljivo Poje-zijo, oziroma sem jo pesmikoval. Mislim, da je samostalnik »pesmikujem« jako zelo posrečen, ker daje popolnonja točni ftis izdelovanja Pojezije: pojed stoji z zavihano srajco, .oziroma rokavi in tolče s Ogromnim Peresom po papirju, pot mu lije curkoma, oziroma potokoma s umetniške fri-
zure, rima na »začimbo« Simpatetični vun-pritisk »bimbo«, kuje in kuje, dokler ni pesem skovana. Potem si obriše pot f srajco, jo sleče in ožme, pesom pa izroči Milemu narodu, kar pa seveda ni lepo, zlasii zdaj, ko ga že itak tarejo Draginja in druge manjvredne stvari.
Jaz sem torej, kakor sem že zgoraj na Svitlo dal, zbesnil od letošnjega Poletja sledeči umotvor:
Poletje, odano’elel: D. Goilja.
»Dež pritiska, grom se bliska, ploha lije, fse že gnije, fse trebuhe brž f trebuhe prišlo spet je k nam Poletje!
Jaz mislim, da je ta umotvor jako zelo ganljiv, saj mi je Srce krvavelo, ko sem ga urojeval. In resnično res: fsi, ki sem ga jim pokazal ali recitiral, so se takoj in z občutkom zjokali. In to je bil tudi moj namen: kakor je letošnje Poletje učinkovalo na moj Duševni obraz, tako naj učinkuje ta Pojc-zija na tiste človeke, ki jo pustijo čez sebe. In to je tudi prava umetnost. — Smejal se je edino moj ljubljeni Roditelj, ki mi pa vedno cpozicijonira, ker je f cajtengah bral, da mora stalno biti boj med očeti in sinovi, drugače svet obstoji kot kaka spufana ura. On je z zaničljivo Mimiko pripomnil, da to sploh ni pesem od Poletja in da ni niti lepa. Jaz sem mu pa odgovoril z krilato besedo: »Lepa ni, toda ampak resnična!« Gn mi je na to na svitlo dal, da Mladina dan-
danes sploh ni več idealistična in sploh, da fse tako vidi, kakor f resnici je. Svojčas, da ni bilo tako. Nato sem mu jaz čisto matematično tokumentiral, da recimo eni normalno razvit človek ne more o kaki ženski peti da je boginja, če pa je n:i primer kaka hudičevka angel proti Njej. Praf tako tudi, da eni logični mladenič f sodobni Pojeziji ne more kikirikati, da recimo danes fijolice dišijo, ko pa defaktično fse smrdi, Ta dokaz je bil jako zelo duhovit in tako je ostalo pri mojem gledanju na Svet. Moje gledanje pa zato nikakor ni pesjemistično, ker ni niti pesje, niti mistično, temveč rejalistično, kakor z prelepo slovensko besedo Sodobno smer f umetnosti označujemo, ki stremi tokumentirati, da je kojnska figa kojnska figa pa ne puterl	»
Po mojem gledanju imamo letos res krasno Poletje. Žarko sonce — ne sije namreč, ker ne more skozi .oblake, ki morajo po zakonu fsak dan 25 ur zakrivati nebo. Pač pa je žarkega sonca dobiti med brati Hrvati. Za brate Hrvate je lahko, oni so autono-mistični f fseh panogah, pa zato tudi z žarkim soncem lahko samostojno razpolagajo. Zdaj pride pri njih na vrsto mesec in bodo oni samostojno določali, koga sme mesec trkati. Pri bratih Srbih pa je žarkega sonca na preteg. Oni zinejo eni stavek, ki ima samo pet besed, pa je šestkrat vmes »sunce ti žarko« I
Ažurno nebo, od katerega tudi javljajo Poletni besniki je monumentano sivo-zelcno,
H. obrtniška tombola v Kranju
v prid Obrtnega doma
bo dne 8. septembra 1940 v Kranju
30 dragocenih tombol: več najmodernejših spalnic (orehovina, kombinirane, trd les), gosposka soba, slovenska kmečka soba, 3 popolne kuhinjske oprave, 2 težka kmečka vozova, kauči, otomani, divani in podobno!
Vsi ti dobitki so delo pridnih domačih obrtniških roki
Poleg tega čaka srečne dobitnike še 10 koles in nad 500 drugih visokovrednih dobitkov! Razstava dobitkov od 1. do 8. septembra v gimnazijski telovadnici!
Preskrbite si tablice! Za din 4*— se Vam nasmehne velika sreča!
rjavo-črno ali pa samo črno. To zavisi od službene potrebe, ali dežuje, plohuje, to-čuje ali pa oblakotrguje, kateri vremenski pojavi so na letošnjem Poletnem vojnem redu, kadar ne kaplja. — Potoki in .eke, ki še nikoli niso egzistirale na Slovenskem zemljevidu preprezajo kot plod letošnje ja Poletja našo milo domovino. Vladajoče vreme jih usmerja na fse strani zlasti na sever in na zapad, kar je jako zelo razumno od matere Nature, ker f te smeri naše druge Reke, ki ne funkcionirajo samo Poleti, ne tečejo. Tako je modro preskrbljeno tudi za naš izvoz, da ima vodeno prometno pot na Sever in na Zapad in tako lahko dobesedno konstituiramo, da gredo zato naša živila po vodi ...
Hladeče kopeli, ki so bile od Adama, Eve, Kače in Raja dalje vedno značilnost za fsako Poletje, pa uživamo tudi letos. Samo, da je uživanje teh kopeli letos zelo poenostavljeno, ker preje je moral človek, ki je hotel Svoje kosti namakati v vodi, tratiti čas, ki je zlato, z tem, da je moral priti no kakega kopališča. Letos pa mu je treba samo stopiti iz svoje hiše, pa ima Hladečo kopelj f najbogatejši izbiri. Lahko plava kar po cesti, lahko do pasu brodi po vodi, lahko pa sc zadovoljuje tudi samo z Nebeško prho.
Pa tudi bele ceste so navadno vabile t Poletnih pojezijah. Letos so ■bofj umazane, čepraf jih vedno pere. Voda je odnesla cestne odbore, cestarje, asfalt in druge prav-
ljice iz tisoč in ene Noči. Zato jih je treba jemati rejalistično: takšne, kot so in kot bodo tudi ostale. In to je jako zelo dobro, da so take, namreč zavoljo orijentacije vun. Tu ob meji je treba namreč točno vedeti, kje je tostran in kje je onstran Meje, F tem pogledu je treba samo zajahati kaki avtomobil, pa človek na lastni zadnjici dožene, kje je. Tam, kjer mu ona obsedi f avtomobilu je onstran, tam, kjer mu jo pa vrže iz avtomobila, pa je tostran meje.
Tako od krasnega Poletja ne moremo konstituirati drugega, kot da je bolj zima, kar me nafdaja z Prijetnim upanjem, da bo zato zima bolj — Poletje. Zakaj človek ne bi upal? Upanje ne stane nič in je zato edina Reč, ki si jo danes lahko privoščimo . ..
——————————
Še dosti blaga in poceni
dobite pri
T R P (N U
V	MARIBORU
V	KUHINJI
»Prosim te, kaj pa delaš ves božji dan v kuhinji?«
»V kuharski knjigi piše: ,namakajte e n dan stare žemlje v mleku' ...«
SORODSTVO
Vojak se zglasi pri naredniku, da oi mu izposloval 3 dnevni dopust, ker bi šel rad domov,
»Kaj te pa vleče domov, da hočeš zda) na dopust?« ga je vprašal narednik.
»Doma bomo klali.. .«
»To je sicer lepo, toda gospod poročnik za take slavnosti ne da dopusta.«
»Oh, gospod narednik, prosim pomagajte mi.. .«
»No, pa naj bo; bomo zapisali: radi smrti najbližjega sorodnika.«
DVOGOVOR V JEČI
»Zakaj si dobil 3 leta?«
»Vlomil sem v Centralno banko. — In li, kaj si ti napravil, da si dobil 6 let?«
»Ustanovil sem Centralno banko!«
NA SESTANKU PISATELJEV.
»Dovolite, da se vam predstavim: Florjan Kociper, naivno naturalističen simbolist.«
»Drago mi je! Moje ime: Gregorij Trapa-kovič, mistično sentimentalen idealist.«’
KURJE OKO
Jaku stopi neki gospodični na nogo. Gospodična zajavka: »An, moje kurje oko!«
Jaka jo potolaži: »Sreča, da nimate na njem očal, sicer bi vam jih strl.«
Izpod Karavank
PRIBORNU
Pri Bornu ni življenj1© borno, gospod celo divjad redi, zato z navdušenjem rad goste s pečenko fino pogosti.
PO KULTURNEM FESTIVALU
so se sodelujoči dostojno kulturno pravdali po časopisju, kdo zna boljši veletoč in kdo bolj dolgo drži stojo. Hujšega ni bilo, le pri jeseniški podružnici »Gorenjca« so še rekli, naj tovarna dela železo, ne pa festivalsko moro. — Pred leti je pihala tam drugačna sapa.
ČE NIMAŠ DINARJA
za sladoled, ustavi prvo žensko, ki ga nese. Vprašaj jo, čigava je, daj ji klofute, ona ti jih bo pošteno vrnila in še sladoled boš dobil v glavo.
V	REGISTER
propagatorjev sožitja se je vpisal nov zagovornik in tolmač: Albin Lajovic. Pri posebni registraturi so pa zabeležili znake živčnega vznemirjenja, kakršne so povzročali drugod angleški letaki lanske jeseni.
VELIKO SOČUTJE IN RAZUMEVANJE
za usodo vseh Romunov, ki se morajo seliti iz Besarabije ali Dobrud-že, se je vzbudilo v vseili jeseniških srcih. Videli so, kako težko se ločijo od svojih vrtov, od kislega zelja in mehke trave izseljenci z Lukmano-vega trga. Še več kakor sočutja je ugibanja, zakaj se ljudje sploh selijo, ko je tako kislo vreme. Je že tako: nekaterim se skisa vreme, nekaterim zelje ali mleko, nekaterim pa celo karijera.
ČE POJDE VSE PO SREČI,
bo kmalu odprt nov oddelek »Redukcija d. d.« Sodelavci tega oddelka bodo deležni daljšega neplačanega dopusta.
Iz Kranja
jiobenega veselja, niti ne plesa, ki je v Kranju še v poletni sopari precej v modi. Ni pa v modi pri vseh kranjskih gostih, zlasti če so že bolj poštami. Zgodilo se je, da so nekateri celo godrnjali čez ples, z ozirom na resne čase in na žulje, ki jih ples zapusti plesalcem. Kranjčani so jim šli tudi v tem pogledu na roke in so z dolgournim plesanjem pred njihovimi očmi dokazovali, da imajo v vsem prav. Gostje in plesalci so sporazumno delovali, kajti če je bil ples na vrtu, so gostje večerjali v dvorani, če so pa rajali v dvorani, je bila večerja •na vrtu. V slogi je moč! In ta moč sloge je rešila našo poletno sezono in tujskoprometno obnovo in naš dober glas.
ZADNJIČ BI MORALI
o stokilski peteročlanski družini kaj več povedati, pa se1 nam ni dalo, ker smo sc razen vsega bali, da morda dvojčka nista prehudo zrasla in je družina morda že dosegla kaj nad sto kil.
BRITANCI SO TAKO DOBRO ZALOŽENI
z denarjem, da ne marajo niti svojih funtov šterlingov več nazaj v domovinske kase. Ali ni to zavidanja vredno? V našem Guštanju bi pa radi videli, da bi se prikazal denar nazaj v blagajno, pa ga najbrže ne bo, ker je predolgo iztekal in se ga je preveč odteklo, da bi ga lahko še kaj dobili.
Iz Radovljice
i.
Tam sred’ polja Kor eniškega je mesto znamenito,
Radovljica mu je ime, je majhno, pa razvpito!
Kot gnezdece prilepljeno je nad šumečo Savo, obdaja venec je gord s Triglava snežno glavo.
Gosposka vsa je zbrana tu: iinanca in sodnija,
GORENJSKO VESELJE
Spet halo bo, tralala, obrtniška tombola!
Gospod Rici se jeze, ker jim nič v račun ne gre, da brez tujih avtov bo skuhal Jurij tombolo,
Za dobitke bo predvsem dan domač produkt ljudem. Komur je do sreče kaj, k tomboli pogleda naj!
NA STARI POŠTI
so po stari kranjski navadi gostili nevsakdanje goste. Bili so z njimi tako gostoljubni, da jim niso odrekli
za dnevni red in nočni mir: glavar in policija.
Ker vsa oblast je od Iiogu je cerkev tu z' dekanom, ki v ognju je za versko stvar vzor prvi vsem faranom.
Gospod peklenšček pravtako ni mesteca prezrl, pa mrežo oštarij je v njem na gosto razprostrl.
II.
Meščan radovljiški ni le samo strasti igrača,	i
v njem tudi dobra nrav tiči, ki grešno plat odplača.
Meščansko glavo nosi on pokonci, ponosito, prelepa čednost diči ga: strankaštvo razborito.
Zaveden, liberalen mož le k Franceljnu zahaja, i a pravoveren se faran pri Janezu napaja.
(Ce brez načel si strankarskih, ul’ jih ne smeš imeti, I pogasi žejo grla si le v kakšni drugi kleti!)
In glavo nosi naš meščan le svojim mojstrom briti, ker britev bi nasprotna mu še znala v vrat zaiti.
Tobakarjev radovljiških številno se krdelo deli na tobakarni dve: na črno in na belo.
Še sol in kruh vsakdanji naš in kar se še prodaja k somišljeniku zvesto vsak le kupovat zahaja.
Da trde buče je Gorenj’c, to veš že, domovina, a takih, kot so tu doma, ni gori do Bohinja.
Iz Murske Sobote
VELIKO ARHITEKTONSKO ODKRITJE
utegne biti naša nova šola. Naš slavni arhitekt Novak je rešil problem racionalizacije učnih moči, ki jih je vedno premalo. Šolo zida na najmodernejši način z zelo tankimi stenami. Tako prihrani na materijah), na času in s tem na izdatkih. Vendar so izdatki za zidanje le enkratni, dočim so izdatki za učne moči večni. Te je ' pa znižal s svojimi tankimi stenami, kajti odslej naprej bo potreben za vsako nadstropje en sam učitelj. Predaval bo v srednji sobi, pia ga bodo skozi tanke steine slišali na vse strani. Stvar je treba patentirati, kar izumitelju prijateljsko priporočamo.
Kinč nebeški
DVE MISS
Kinč nebeški v dveh izvodili smo sezono to dobili, ko kraljico smo lepote in še športa izvolili.
Koliko s tem tihe jeze konkurentke so užile, to mi raje zamolčimo, ker so tudi same skrile.
Industrija Sovjetske Zveze!
Pravkar je izšla pod tem naslovom brošura s pestro vsebino! Cena knjižici din 2•—. Naprodaj v vseh trafikah in knjigarnah. Naroča se pri: Tiskovni zadrugi, Maribor.
OH, TA MODA!
Dama (na trotoarju): »Hotela sem te obiskati, draga prijateljica, pa iinam tako ozko krilo, da ne morem po stopnicah.«
Dama (pri oknu): »Jaz pa doli ne morem, moj novi klobuk je tako širok, da ne pridem z njim skozi vrata.«
S ČIM SE PREŽIVLJA
Turist: »S čim se preživljate?«
Kmet: »Pozimi od svinj, poleti pa o^d tu-
ristov-‘	JU
V DOMAČEM KROGU
On: »Matilda, v časopisu piše nekaj o
tebi.«
Ona: »O meni? Nemogoče!«
On: »Pač, pač! Tu piše, da Je — preveč žensk na svetu.«
Korainica . „Re)cev malih 2iva!i“
Mi rejci smo pač korenjaki,
— žal to nam vsakdo ne prizna — veselo stopajo nam kraki, čeprav povsod nas ščegeta.
Stenice, muhe, bolhe, pajki, komarji, kak obad še vmes, kot v starodavni basni, bajki, prav čedna družba je zares!
Ko bomo pa kedaj dorasli, soldatje bomo, prmojduš! i Ko bodo drugi krave pasli, na nas prilezla bo še uš.
AHILOVA PETA
Gospa X: »Ali ima vaš mož tudi kako Ahilovo peto?«
Gospa Y: »Vprašate! Najmanj pol ducata!«
NESRAMNEŽ
Očka: »Kako ti je všeč naš novi zdravnik?«
Hčerka: »Strašen človek! Vse najbolj nesramne in nespodoime pesmi znat«
Očka: »Kako pa to veš? Ti jih je mar zapel ali deklamiral?«
Hčerka: »Tisto ne, ampak — žvižga jih.«
AV1JATIČARJI — VARUHI CIVILIZACIJE
V naših rokah je prav vse, ne le avijacija, v naše rake je prišla I še civilizacija.
Kdor tega ne veruje, gleda naše delo naj, čuje glas državnikov, ki vele: »Le vi ste kaj!«
Če nam dolgo dano bo, da kulturo branimo, velik bo uspeh zares, več sledu o njej ne bo.
NA DOLENJSKEM
so kljub vsej zaspanosti začeli korakati vštric z evropsko civilizacijo. Udejstvovati se je začel pogumen razparač, ki i>a zaenkrat para samo živino.
UBOGA ŽIVAL
Sinko: »Ah, mama, koliko jc morala prestati ta uboga žival, preden si tl dobila ta kožuh!«
Mama: »Prepovedujem (i govoriti v takem tonu o svojem očetu!«
Kompletne stnnovtniisfie opreme
zavese, preproge, odeje, kupite
najceneje pri
»Obnova" F. Novak
Maribor, Jurčičeva ulica štev, 6
UČITELJ IMA PRAV!
Franček: »Naš učitelj ima popolnoma prav, ko pravi, da pridemo potom knjig do vsega.«
IZ ŠOLE
Nadzonik: »Povej mi kakšen izrek iz sv. pisma.«
Lipe: »In Judež je šel in se obesil.«
Nadzornik: »Dobro! Zdaj pa še kakšnega drugega, boljšega!«
Lipe: »Pojdi in tudi ti tako stori!«
*
Katehet: »Zakaj pravimo tednu pred Ve liko nočjo tudi teden mučenikov?«
•Dijak: »Ker se dele takrat dijaške knjižice!«
PRI ZDRAVNIKU
Pacijent: »Sam ne vem, kaj mi je; vedno sem žalosten in slabe volje.« Zdravnik: »Oženite se! Nekaterim to po-
maga.« Pacijent: »Saj sem oženjen.« Zdravnik: »Pa 'se ločite! To je še vsakogar spravilo v dobro voljo.«
Mali oglasi
POUK.
Svet se suče in spreminja. Danes ne veš, kaj pride jutri. Zato ne .odlašaj, temveč se takoj vpiši v jesenski tečaj, v katerem bom poučeval po strokovno priznani metodi prleški jezik. Prle deš se fpisa, prle daš še več nafča. Informacije: Polikarp £>bade, Žio-prda.
SLUŽBE.
Imam talente ter bi rad v »Totem teatru« v Ljubljani nastopil, najrajši v blagajni. Naslov pošljem do prvega.
#
Klopotci so zapeli svojo pesem. Sprej«l bi mladega, simpatičnega, močnega mladeniča, ki bi ob brezvetrnih dnevih poganjal moj klopotec. Plača po urah. Stanovanje na senu. Ponudbe na naslov: I. Bokša, Senik,
NAZNANILA.
S	tem naznanjam vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, da mi je moja večletna zaročenka postala nezvesta in zato z njo prekinjam vse diplomatske odnošaje. Prosim vse znance, prijatelje in sorodnike, da imenovane moje zaročenke na razpoloženju ne smatrajo z^ mojo sorodnico, niti prijateljico, niti znanko. Jurij Srakoper, Tuž-ni les.
s*
Podpisana glavna pisarna prleške republike tem potom naznanja vsem svojim poda ■ nikom, da je že skrajni čas, da namažejo in razpostavijo po goricah klopotce. Proti vsem ki se ne bodo odzvali, bomo postopali v smislu predpisov. V Žloprdi, koncem avgusta. Gen. pis. prez. pri. rep.
*
Oibčina Vogričevci vabi na svojo svetovno znano (v Prlekiji) tombolo. Za zabavo poskrbljeno. Lepi dobitki tudi po tombo.i. Zdravniki na razpolago. Vsake pol ure avto-zveza z ljutomersko bolnico.
DEFINICIJA.
Dober tovariš: Človek, ki dela vse po vaših zapovedih.
Pesimist: Človek, ki vidi stvari takšne kot
so.
Trener: Človek, ki rad da vaše življenje ra svoj klub.
Vest: Glas, ki vam pravi, naj to ne bi napravili, takrat, ko ste že to izvršili.
»Moja žena je shujšala kar za 10 kilogramov, odkar je ibila operirana na slepiču.«
»Tega pa niti vedel nisem, da slepič toliko tehta.:
Pengi: »Ali že veš? Marica se je dala fotografirati. Mislto, da jo je fotograf izvrstno pogodil.«
Šnuki: »Zakaj pa to misliš?«
Pengi: »Ker noče slike nikomur pokazati.«
DOBRA SLUŽKINJA
Gospa: »Mina, prinesite mi pismo, ki leži na nočni omarici!«
Služkinja: »Katero milostljiva? Tisto, v katerem se vaša gospa mama pritožuje naa vašim gospodom, ali pa ono, kjer vam vaša prijateljica piše, da bi vrnili denar?«
IZZIVANJE
Gospod Muhič: »Prosil bi vas, da svojega psa prodate. Včeraj je morala moja hčerka prenehati s petjem, ker je vaše"ščene neprestano zavijalo!«
Gospod Mrna:	»Oprostite, saj je vaša
hčerka začela!«
JO POZNA.
Gospa:	»Halo,	tukaj	gospa Mavrica. —
Kdo tam?«
Frizer: »Tukaj frizer Briljantinovič.«
Gospa: »Jaz bi se rada dala frizirati,«
Frizer: »Prosim, prosim milostljiva. , Boste morda sami prišli, ali poslali lase semkaj?«
BREZ OVINKOV
Lipe gre na obisk.
S seboj nese šopek.
Ko mu gospa odpre, ji pomoli rože: »Izvolite, prosim«
Pa odvrne gospa (tako rečejo vse gospe): »Saj bi ne bilo treba.«
»Vem«, pokima Lipe, »saj sem rekel svoji stari, pa mi je dejala, da spada k oliki.«
NEKAJ JE OSTALO.
Tujec: »Na tem hribu je tedaj stal pred vojno mlin na veter. In ni nič ostalo od njega?«
Domačin: »Nekaj že!«
Tujec: »Kaj pa?«
Domačin: »Veter.«
NAGROBNI NAPIS
Da mene krije ta rani griček,
So babe krive in dobri cviček!
JAPONSKA REKLAMA.
Trgovec je obesil na svoji trgovini letak s temi besedami: »Tako dobrodošli ste pri nas kakor sončni žarek po deževnem dnevu. Vsak prodajalec bo tako postrežljiv, kakor oče, kadar išče ženina za svojo hčer, ki ne bo imela nič dote. Blago vam bomo dostavili na dom (s 'hitrosljo topovske krogle.«
DEDIŠČINA
Pepe: »Ti, Jožko, tvojo nadnaravno žejo
—	vsa čast — si gotovo podedoval po očitu «
Jožko: »Da, žejo sem podedoval po očetu, denar za gašenje je pa on sam zapil,«
PRED SODNIKOM
Sodnik: »Torej, obtoženec, vi priznavate, da ste policaja udarili z dežnikom po glavi. Ali ste to storili v afektu?«
Obtoženec: »Ne, gospod sodnik, v gostilni.«
Izdaja In urejuje: Božo Podkrajšek v Mariboru. — Rokopisi se pošiljajo na naslov: B. Podkrajšek, Maribor, Aleksandrova 30. Tiskala »Ljudska tiskarna« t Mariboru. — Za tiskarno odgovarja Viktor Eržen v Mariboru.