Političen list za slovenski narod. Po pošti p rojem mi velja: Z» celo leto predplaian 16 rld., za pol leta S gld., sa četrt le'a 1 fld., za jtdta meiec 1 fld.40 kr. V administraciji prejeman velja: Za aele leto 13 fld., ia pol leta 6 fld., za «etri leta 3 fld., sa jed«n меаес 1 fid. V LJublj ani na dom pošiljan velja 1 fid. 20 kr. i»t na leto. Poiamna Številke po 7 kr. Harečnlno in omenila (iaaerate) vaprejema upravnlitvo ia ekapedleija v „Katol. Tlakami", Kopitarjeve mllee it. 2. Rokopisi ae ne vraiajo, nefrankovana piama ne viprejemajo. Vredništvo ja v Semesiikih ulicah it. 2, I., 17. Ishaja vsak dan, iiTiemii nedelje in prasnike, ob pol 6 uri pepoldna. *5*tev. 59. V LJubljani, v soboto 13. marca 1897. Letnili XXV P. n. državnozborskim volilcem! ' v i Volitve volilnih mož so večinoma končane. Hvala Bogu in zavednim katoliško-narodnim volilcem, te volitve so za našo stranko večinoma srečno končane. Izvoljeni so po vseh kmetskih občinah kakor tudi v peti volilni skupini po večini možje, ki bodo volili kandidate katoliško-narodne stranke. • Najpreje so bili poklicani dne 10. marca na volišče volilni možje za peto volilno skupino, kjer je volila vsa dežela. Za peto volilno skupino je naš gospod' kandidat dr. Janez Evangelist Krek, profesor bogoslovja v Ljubljani, bil izvoljen z veličastno večino. Bela Ljubljana in vsa dežela se jo tukaj soglasno izrazila za našega kandidata. Hvala lepa in priznanje našim zavednim volilcem, ki so nekako pokazali pot, po kateri naj stopajo tudi volilci drugih skupin. To nam dajo upanje, da bodo jednako storili tudi volilci kmetskih občin svojo dolžnost. Za kmetske občine, ki volijo dne 15. marca, so naši kandidatje: 1. Za sodne okraje: Ljubljanska okolica, Vrhnika, Velike Lašče, Ribnica, Litija in Z a t i -čina, gospod dr. Ivan Susteršič odvetnik «! Ljubljani, 2. Za sodne okraje: Kamnik, Brdo, Kranj, Š k o f j a Loka, Tržič, Radovljica, Kranjska Gora. gospod Josip Pogačnik posestnik in poštar v Po dna rtu. 3. Za sodne okraje: Postojna, Bistrica, Senožeče, Vipava, Logatec, Lož, Idrija, Cerknica, gospod dr. Ignacij Žitnik deželni poslanec v Ljubljani. 4. Za sodne okraje : Novo Mesto, Krško, Kostanjevica, Črnomelj, Metlika, gospod Viljem Pfeifer posestnik in deželni poslanec v Krškem. 5. Za sodne okraje : Kočevje, Trebnje, Žužemberk, Radeče, Mokronog, gospod Fran Povše deželni poslanec in posestnik v Ljubljani. 6. Za volitve v mestih odbor pozneje naznani svoje sklepe. Volilni možje! Naši kandidatje za kmetske občine so možje, katerim prav mirno zaupate zastopanje Vaših koristij. — Večinoma vsi so že dosedaj pokazali, da so vredni vsestranskega zaupanja. "Volilci! Pridite vsi na volišče, volite jedino in soglasno priporočene kandidate. Držite se pri tem besed naših škofov, ki pravijo v svojem pastirskem listu: „Ako hočete pri bližnjih volitvah izpolniti naše upe in naše želje, katoliški možje, bodite jedini! Vaša nesložnost je bila doslej mnogokrat vzrok vaše slabosti. Ako se avstrijski katoličani nečejo odreči vsemu vplivu na javne državne razmere, ako ne marajo žrtvovati svojih najvažnejših koristij, "tedaj no sme tako ostati. Skupno zastavo imate, okolu katere se zbirajte in družite pri teh volitvah — svojo sveto katoliško vero." Kvišku torej, katoliški možje, tega znamenja se držite in s tem znamenjem bomo videli, da ste zmagali. Volilni možje, pridite torej vsi na volišče in soglasno oddajte svoje glasove kandidatom katoliško-narodne stranke. V Ljubljani, dne 10. marca 1897. Izvrševalni odbor katoliško-narodne stranke. Deželni zbor kranjski. (XVI. seja due 6. marca.) (Dalje.) V smislu § 6. državnega zakona z dne 14. maja 1869 določa sicer deželni šolski svet gledć pouka v drugem deželnem jeziku, toda zašli-šavši one, ki šolo vzdržujejo. To so v prvi vrsti stariši - davkoplačevalci, a teh ni nihče vprašal. Ugovarja se mi: vprašali smo okr. šolske svete! Dobro, a ti se niso v večini izrekli za pouk nemščine v obče. Nekateri okrajni šolski sveti so odgovorili: ker je pri nas že nemščina obvezen predmet, vpelji se torej tudi slovenščina na nemških šolah. S tem niso rekli: mi smo z nemščino popolnem zadovoljni, marveč: ker se že morajo naši otroci učiti nemški, naj pa se še nemški otroci uče slovenski. Mnogi krajni šolski sveti pa so samo to odgovorili, da se strinjajo s predlogom deželnega poslanca Hribarja, da se namreč slovenščina vpelji na nemški deški in dekliški šoli v Ljubljani. Mnogi drugi krajni šolski sveti pa so naravnost ugovarjali pouku v nemščini. Govornik je imel prepisane vse izjave krajnih šolskih svetov, a zaradi pomanjkanja časa jih ni prečital. Tako izjavlja vrhniški krajni šolski svet, da nemščina kot obvezen predmet na tamošaji ljudski šoli ni potrebna, ker vrhniški kraj nima mešane narodnosti in se z ne-obligatnim poukom lahko ustreže želji posameznika. Krajni šolski svet v St. Vidu nad Ljubljano pravi, da ne kaže vpeljati nemščino za vse učence, ampak le za tiste, ki mislijo v srednje šole ali katerih stariši to izrecno zahtevajo, ker nemščina preveč časa vzame. Istega mnenja so krajni šolski sveti pri Devici Mariji v Polju, v Dol. Logatcu, v Kamniku, v Trebnjem, v Trnovem pri II. Bistrici, Bibnici, Srednji Vasi na Kočevskem, Dobrepoljah, Leskovci, St. Ru-pertu, Radečah, v Litiji itd. Krajni šolski svet v Kočevju pa najodločneje protestuje proti obveznosti slovenščine, sklicujoč se na državni temeljni zakon, pač pa prosi, da se vpelje slovenščina kot neobvezen predmet. So sicer tudi nekateri krajni šolski sveti, a te bi našteli na prstih jedne roke, ki gore za nemščino. Tako se pohvali krajni šolski svet v Št. Jerneju, da se na tamošnji štirirazrednici že tretje šolsko leto, torej v drugem razredu, pričenja z nemščino! Po vsem tem, konča govornik, zdi se mi primeren nasvet jednega okrajnega šolskega nadzornika, ki je tako le poročal dež. šolskemu svetu : Po mojih izkušnjah ima obligatni pouk nemščine le na takih šolah nekaj vspeha, kjer je veliko obrtnikov, uradnikov, in kjer se tudi izven šole večkrat slišijo nemški glasovi, torej v mestih in trgih. Kjer pa prebivalstvo živi večinoma od poljedelstva, pozabijo otroci, posebno deklice, v kratkem času še to malo, kar so se nemščine naučili v šoli. Učenci štirirazrednic po deželi obiskujejo 4, k večjemu 5 let vsakdanjo šolo, torej se pretrgano učd nemščine dve ali tri leta ter v ponavljavni šoli nimajo prilike, da bi si popolnem osvojili znanje nemščine. Isti nedostatek se kaže, kjer so otroci z dežele všolani v mesto ali trg. Koristi od nemškega pouka na takih šolah po deželi ima le neznaten odstotek onih učencev, ki gredo na višje šole ali pa na tuje. LISTEK. Volitev. Objektivno poročilo. (Iz znanega dnevnika) Kann ich Armeeen aus der Erde stampfenV Schiller: Jungfrau von Orleans. Svojim somišljenikom po deželi pišemo te vrstice. Oni nas bodo umeli, kajti Ljubljančanom pisat', ki so vse to videli in doživeli, in ki so se ialibog pri volitvah v V. kuriji pridružili tisti klerikalni svojati, bilo bi zaman. Dasi se je vdeležilo volitev krog 50 odstotkov vseh ljubljanskih volilcev, kar se je dogodilo doslej še zelo redkokdaj pri kaki volitvi, moramo vender resnici na ljubo izjaviti, da je bila vdeležba sila slaba, kajti za našo stranko oddalo se je prestra-hovito malo glasov. Čeprav smo pred volitvijo pisali, da je zmaga v V. kuriji v Ljubljani velikanske važnosti, ker bode Pri novi vredbi nemškega pouka bi se trebalo torej ozirati na krajevne razmere in posebne potrebe prebivaletva, in sicer tako, da bi se nemščina vpeljala obligatno ali neobligatno. To je mnenje nepristranskega pedagoga, izkušenega šolnika, in v tem smislu predlagam: Visoki deželni zbor skleni: 1. Vredba pouka druzega deželnega jezika na ljudskih šolah potom zakona ni potrebna. 2. Deželnemu odboru se naroča, naj stori potrebne korake, da se odredba c. kr. deželnega šol-škega sveta z dne 10. Septembra 1895, štev. 2039, gledć poučevanja drugega deželnega jezika na štiri-in večrazrednih ljudskih šolah premeni tako, da bode poučevanje obligatno ali neobligatno, kakor že№ tisti, ki vzdržujejo šolo, ter zahtevajo krajevne razmere. Poslanec dr. Schaffer se odločno izreče proti temu predlogu, češ, da se je ravno sedaj nastopila pot miru iu sprave mej obema narodnostima v deželi. (Lepa sprava, germanizacija!) Istotako deželni predsednik baron H e i n odločno zagovarja odredbo deželnega šolskega sveta, češ, da je umestna in potrebna in da nimerodajna ona izjava okr. šolskega nadzornika, katero je navajal poslanec Žitnik. Poslanec Hribar pa najtopleje podpira Žitnikov predlog, rekoč, da ostane dosleden prejšnjemu svojemu postopanju, ko je govoril in glasoval proti zloglasnim 600 gld. za nemški pouk. Moravski deželni zbor se je pač izrekal za pouk obeh deželnih jezikov, toda na realkah in gimnazijah, ne pa v ljudski šoli. Ko bi bil kateri moravski poslanec imel toliko predrznosti, da bi bil tudi za ljudske šole priporočal oba deželna jezika, ta bi jo bil skupil. Iz prepričanja torej bede glasoval za Žitnikov predlog, kajti ljudska šola ima drug namen, ko srednje šole. (Odobravanje.) Pred glasovanjem jo je dr. Tavčar z dovoljenjem barona Schwegla pobrisal iz dvorane, kajti za predlog glasovati ni smel, proti se ni upal. Predlog Žitnikov je bil z večino vsprejet; od navzočih narodnih poslancev sta proti glasovala poslanca Kersnik in Višnikar. Na to poslanec Schwei^er poroča o § 8. O. letnega poročila glede deželne vinorejske, sadjerejske in poljedelske šole na Grmu ter predlaga, naj se poročilo odobri. Poslanec vitez L a n g e r se izreče proti kura-toriju za to šolo, kakor je bil lani sklenil deželni zbor. Poslanec Povše pa meni, naj bi se sklicala enketa veščakov, ki bi pregledali razmere na Grmu ter nasvetovali potrebne poprave in eventuvalne pre-membe pri šoli in gospodarstvu. Poslanec Grasselli poroča o § 11. letnega poročila, ki govori o „različnih rečeh" ter pogreša poročilo o državnem 3odst. posojilu. Poslanec M u r n i k pojasni stvar ter izjavi, da se predloži poročilo v prihodnjem zasedanju. Poslanec Hribar izraža veselje, da seje vsaj toliko dognalo, ter graja, da vladni organi v tem oziru ne postopajo povsem nepristransko. Odgovarja mu deželni predsednik. V imenu finančnega odseka poroča poslanec dr. Papež o vredbi stenografskega posla v deželnem zboru. Stenografska poročila so se doslej tiskala še le po več mesecih, ker je bilo in je pre- vplivala tudi na volilce po deželi, in da je od zmage v Ljubljani odvisen izid te volitve sploh, vender nas volilci niso ubogali in sedaj resnici na ljubo popolnoma objektivno izjavljamo, da volitev v peti kuriji nima sploh nobenega pomena. Potem pa tudi ne gre, da bi se bojevali mi, cvet slovenske inteligence, s klerikalci. Kedor pozna zgodovino zadnjih 25. let, on ve, da smo se tega načela držali vedno. Prav lahko se torej veselijo zmage klerikalci. Mi jim ne zavidamo tega. Kako prav imamo s svojo trditvijo, da se gre klerikalcem samo za gospodstvo, to so pokazale sijajno te volitve, kajti še socijalnim demokratom v Ljubljani niso privoščili niti jednega volilnega moža. Je mar to ljubezen do bližnjega ? In kako skrajno podlega sredstva posluževali so se ti klerikalci, da so zmagali, agitovali so ! To do-kažemo lahko s pričami I Vsacega poštenjaka obliti mora vspričo take izprijenosti rudečica. malo etencgrafov in pomožnih oseb, in ker steno-grafska pisarnica ni imela jednotnega vodstva. V tem oziru treba število stenografov in pomožnih oseb pomnožiti, da bodo mogli stenografi lakoj po seji narekovati stenograme. Posebno treba slovenskega stenografa; voditelj pisarne bodi stalen, sicer pa prideljen deželnemu tajništvu za navadna dela. Pravi troški za stenografsko pisarnico bi snašali 1750 gld., torej le 650 gld. več, kakor doslej. Vsprejeta sta bila nastopna predloga: 1. Deželni odbor se pooblašča, naj v ta namen, da vredi etenografski posel v deželnem zboru, nastavi sposobnega zborničnega etenografa i letno plačo 1000 gld., katere je 500 gld. prevzeti na troške za stenografa, 500 gld. pa na upravne troške, in sicer za sedaj kot začasnega; 2. deželnemn odboru se dovoljuje v poravnavo drugih troškov, kar j h bode z organizacijo steno-grafske pisarnice, za 1897. leto 1250 gld. kredita. Poslanec baron Schwegel v imenu finančnega odseka poroča o sistemizovanju novih stopenj pri deželni pomočni pisarni in pri knjigovodstvu. Pri pomočnem uradu so sedaj le trije uradniki in trije diurnisti, s tem osebjem pa ni mogoče več shajati in treba, da se sistemizuje jedno oficijalsko mesto II. razreda z letno plačo 700 gld. in 120 gld. doklade, nasproti pa se opusti služba diurnista z letno mezdo 600 gld. Pri knjigovodstvu je sedaj osem uradnikov, do-čim jih je bilo včasih že deset. Delo vedno narašča, zato deželni odbor nasvetuje pri deželnem knjigovodstvu dve novi stopnji računskih oficijalov II. razreda, opusti pa mesto akcesista. Oba ta predloga obveljata. Poslanec dr. P a p e ž v imenu finančnega odseka poroča o zgradbi novega deželnega dvorca. V seji dne 9. julija 1896 je deželni zbor sklenil, da deželni odbor v prihodnjem zasedanju predloži nov načrt z vsemi podrobnostmi in natančen proračun troškov po določenem programu; proračun za vso stavbo in opravo deželnozborskih prostorov pa nikakor ne sme presegati 370.000 gld. Deželni stavbeni urad je predložil jako lep in marljivo narejen načrt, ki ga je izdelal deželni inžener J. Hrasky. Finančni odsek se je posvetoval o tem načrtu, a ni se mogel odločiti za to, da bi se stavba takoj oddala, ker stavbeni urad zaradi raznih ovir in nujnih opravil ni predložil natančnega proračuna, programa in stavbenega popisa. Po daljši, deloma jako burni razpravi se je finančni odsek odločil za nastopni predlog, ki ga je zbornica vsprejela: „Deželnemu odboru se naroča, da nemudoma k načrtom, katere je napravil dež. inžener J. Hrasky za novo zgradbo deželnega dvorca, da izdelati natančen stavbeni popis in stavbene pogoje; dovršeno izgotovljene operate naj predloži ekspertisi nepristranskih strokovnjakov, katero ima sklicati deželni odbor v ta namen, da ona, zaslišavši izdelovatelja načrta, presodi, ali se vjemajo operati v tehničnem, estetičnem, zdravstvenem in ekonomičnem oziru z določenim programom in z najvišiim zneskom troškov, katerega je sklenil deželni zbor. Ako ne bode v tem oziru nobenih pomislekov, ali ako se eventuelni pomisleki lahko odpravijo s tem, da se načrti primerno popravijo, naroča se dež. odboru, da novo zgradbo zajedno z opravo dež. dvorca potom ponudbe razpiše in samo tedaj oddi, Mi pa smo volilcem samo prigovarjali, naj volijo naše kandidate in tudi tako dosegli veliko — manjšino. Tako se mora delati, to je pošteno. Tisti pa, ki se niso vdali našemu prigovarjanju, so izgubljeni. Izgubljenega pa ne moremo videti, torej vidimo samo tiste, ki niso izgubljeni, namreč samo naše pristaše, tako, da mirnim srcem lahko rečemo: Ljubljana je naša ! To sledi pa tudi naravno iz zanesljivega merila za vse volitve, katero je postavil Schiller v svojem Demetriju : .Man soli die Stimmen vriigen und nicht zilhlen", kajti, ker so naši glasovi lahki, morali bi priti na površje in zmagati bi imeli torej po pravici mi. Dokazali smo tedaj jasno, da je Ljubljana naša. Nobene besede torej več v tej zadevi: „Poelednjič roka v tintnik se ргго nam vtika, Ker pride velika zdaj, žrna kadar je po došlih ponudbah popolnoma zagotovljeno, da se bode celi projekt z opravo vred, ka-koršna je določena v programu, dal izvršiti za najvišji znesek 870.000 gld. Ako bi nastali znatni pomisleki gledć projektov, posebno ako bi se ne moglo ugotoviti, da se bode izhajalo z dovoljenim zneskom, naroča se dež. odboru, da poroča o tem v prihodnjem zasedanju in stavi primerte predloge. Istotako se dež. odboru naroča, da o izvršitvi teh naročil poroča prihodnjič v posebnem poročilu. Nato se je vršila volitev deželno-odborniškega namestnika iz kurije kmetskih občin na mesto dr. Žitnika; izvoljen je bil posl. Kalan. V komisijo sedmerih članov v pospeševanje olajšanega podeljevanja kredita za javna dela in podjetja so bili iz zbornice izvoljeni poslanci Hribar, Kalan in Luckmann. V tajni seji je zbornica sklenila: 1. Ivanu Kozjeku, rač. cfieijalu pri dež. knjigovodstvu, dovoljuje se v priznanje njegovega marljivega poslovanja od 1. jan. 1897 nadalje osebna doklada letnih 50 gld. 2. Preko njegove prošnje, da bi se mu vrnil znesek 1181 gld. 25 kr., preide se na dnevni red. 3. Prošnji Pr. Trtnika, kontrolorja dež. blagaj-nice, se ugodi s tem, da se mu dovoli osebna doklada letnih 100 gld., dokler se ne premakne v višji plačilni razred. 4. Prošnja Jerneja Pečnika se odstopi dež. odboru s pooblastilom, da prosilcu nakloni njegovemu delovanju v interesu dežele in muzeja primerno podporo iz muzejskega zaklada. Drugi njegovi prošnji za povračilo za muzeju oddane starinske zbirke se z ozirom na sklepe prejšnjih let ne more ustreči. (Konee sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 13. marca. Volitveno gibanje. Z včerajšnjim dnem bi se bila morala završiti volitev za peto skupino, toda ker se vrše v dveh krajih še v ponedeljek ožje volitve, bode torej Se le s tem dnem izvoljeno polno število zastopnikov pete skupine. Volilo se je včeraj, kakor znano na Češkem , Štajerskem, Tirolskem, Predarlskem in v Dalmaciji, skupno 28 poslancev. Vspeh volitve na Češkem je naslednji: Izvoljenih je 8 Mladočehov, 7 socijalnih demokratov in 2 nemška liberalca, vspeh volitve v Pragi pa je še neznan. Krščanski socijalisti so žal podlegli na vsi črti, jedino v Pragi jim je bila morda sreča mileja. Češka torej v peti skupini ne bo imela nobenega katoliškega zastopnika. — Vse bolje so pa izpadle za našo stvar volitve na Štajerskem, kajti izmej štirih poslancev so naši trije, namreč v Brucku Schoiss-wohl, v Peldbachu Kurz in v Celju kandidat Žičkar z veliko večino. Le Gradec je takorekoč izgubljen za nas, kajti pri včerajšnji volitvi je dobil socijalist Resel 16.500, Gutjahr 14.500 glasov in bode torej pri ožji volitvi v ponedeljek najbrže izvoljen socijalist. Na Tirolskem so izvoljeni vsi katoliški možje, in sicer v Iuomostu Foerg, v Bolzanu skoro soglasno baron Dipauli in v Tridentu Quetti z veliko večino. Ravno tako je častno zmagala Predarlska, kjer je z veliko večino prodrl krščanski socijalist Loser. Konečno je volila tudi Dalmacija, kjer sta izvoljena dva zmerna Hrvata, mej njima bivši poslanec Klaič. — Izvoljenih je torej sedaj skupno 73 poslancev. Od teh jih odpade na peto skupino 69. Trije vspehi iz te skupine še niso znani. Krščanski socijalisti imajo 17, socijalni demokratje pa 12 za* stopnikov. Najslabeje je v peti skupini zastopana nekdaj mogočna liberalna stranka, ki si je priborila samo na Češkem 2 mandata. — Danes se vrši ožja volitev v Brnu, v ponedeljek pa v Gradcu. O volitvi v Pragi pa nimamo nikakega poročila. Najbrže bodo vsi trije izvoljeni socijalni demokratje. V ponedeljek se prično glavne volitve v kmečkih občinah, in sicer na Kranjskem, Koroškem, Moravskem, Nižje Avstrijskem, Gorenje-Avstrijskem, Solnograškem in v Sleziji. Volilo se bode 40 poslancev. Danes volijo tudi tržaški volilci I. razreda. Volitve v Galiciji, o katerih smo že včeraj nekoliko poročali, so se izvršile precej ugodno za poljsko žlahto, akoravno je ta moralično mnogo globje padla, kakor pa pri katerih koli drugih volitvah. Izvoljenih je 15 zastopnikov, namreč 9 kandidatov poljskega osrednjega volilnega odbora, jeden pristaš Stojalovskega, jeden član poljske ljudske stranke, 2 Rusina in 2 socijalna demokrata. V Le- vovu je izvoljen socijalni demokrat Kozakiewicz s 13.000 od 24.000 oddanih glasov, v Krakovem socijalist Daszynski z 19.000 od 26.000 glasov, v Wa-dowicah poljski kmet Kubik, pristaš Stojalovskega, s 551 od 883 glasov, v Novem Sandeeu kandidat poljske žlahte Znamirovski s 365 od 705 glasov, v Tarnovu dr. Winkovski, somišljenik ljudske stranke, s 412 od 792 glasov, v Rzeszovti kandidat poljskega odbora Pischer, s 367 od 646 glasov, v Sa-noku kandidat poljskega odbora Wysocki, s 426 od 765 glasov, v Jaroslavi poljski kandidat Pastor s 391 od 746 glasov, v Przemyslu poljski kandidat dr. Ltwicki s 506 od 826 glasov, v Stryju poljski kandidat Bojovski s 477 od 882 glasov, v Brodyju poljski kandidat Gnievcsz s 522 od 941 glasov, v Tarnopolu poljski kandidat Wieser s 484 od 888 glasov, v Stanislavi poljski kandidat Bogdanovicz s 469 od 926 glasov, v Borszczovu Starorusin dr. Jarositwicz in v Kolomeji Busin Grobelski s 533 od 977 glasov. — Večji ali manjši nemiri so se pojavljali skoro na vseh voliščih. Glavni povod jim je bilo oholo in pristiansko postcpanje volilnih komisij. Aretovanih je bilo veliko število volilcev, pa tudi kandidatov. Sp!oh je veljalo načelo, da morajo pod ključ vsi, kandidatom poljske žlahte uajbolj nevarni volilci in kandidatje. V nekaterih krajih se je radi nemirov volitev prekinila, ožja volitev pa je bila potrebna v mnogih volilnih okrajih. Posebno značilno za ožje volitve je pa to, da se jih je redoma 100 do 200 volilcev manj vdeležilo, kakor pa prve volitve. Temu je iskati vzroka, da so se vršile volitve pozno v noč, po nekoč so se pa tudi na zviti način odgnali volilci z volišča. V nemškem državnem zboru bo provzročila razprava o zakonu glede novih zahtev za pomorstvo, ki je ravno sedaj na dnevnem redu, ako ne popolno, vsaj delno krizo v višjih vojaških krogih in morda tudi v ministerstvu. Državni kancler je sicer že zastavil vse moči, toda ne gre mu tako lahko, nasprotujejo mu člani centruma, liberalci in soc. dem., И pošiljajo v boj najboljše govornike. — Odločilna borba bo morda končana že danes, gotovo pa prihodnji ponedeljek. Nekateri vladi prijazni listi poročajo sicer, da so postali nasprotniki v zadnjem času nekoliko mileji, kar pa ne more biti povsem gotovo, nikakor pa to ne velja za socijaliste. Krečansko vprašanje. Vsak dan se vrše nove priprave tako v Turčiji, kakor tudi na Grškem na eventuvalno vojsko. Brzojavka iz Carigrada z dne 11. t. m. zatrjuje, da je odšel iz Carigrada že trideseti vojaški vlak z 38. bataljonom proti Solunu. Ravno tako se pripravlja Grška ва vse možne načine. Posebno marljivo nabira grška vlada prostovoljce iz raznih krajev. Skoro neizogibna je toraj vojska mej Turčijo in Grško, gre se le še za to, koliko časa se bo še odlašala neizogibna kriza. Kriza na Kreti se pa morda reši nekoliko ugodneje, kakor se je poprej pričakovalo; od rešitve tega vprašanja je seveda največ tudi odvisen položaj na grško-turški meji. Najboljše nade goje poveljniki evropskih ladij. Zagotavljajo namreč, da si upajo pridobiti na svojo stran vstaške vodje, in sicer na ta-le način: Velevlasti obljubujejo krečanskim vodjem popolno avtonomijo z evropskim guvernerjem, ki mora biti vseskozi poštenjak. Turške čete se morajo zbrati vse v obmorskih mestih in potem polagoma odhajati. Tako se nadeja, pridobiti za se vstaške vodje in po njih slednjič tudi grškega poveljnika Vassosa, ki bo konečno odšel s četami proti domu. Tako kmalu se pa to še ne zgodi. Tedenski koledar. Nedelja, 14. marca: II. postna; evang. : Jezus se spremeni na gori. Mat. 17. Matilda, kraljica. — Ponedeljek, 15. marca: Longin, muč. — Torek, 16. marca: Hilarij in Tacij, mm. — Sreda, 17. marca: Patricij šk., Jedert dev. — Četrtek, 18. marca: Ciril, jeruzalemski škof. — Petek, 19. marca: Jožef, ženin M. D. Tančica Gospodova. — Sobota, 20. marca: Benedikt op. — Lunin sprem in: Sip 18. marca ob 10. uri 26 minut zvečer. — Solnce izide: 15. marca ob 6. uri 16 minut; zaide ob 6. uri 3 minute. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. marca. (Državnozborske volitve v kmetskih občinah.) Prihodnji pondeljek so poklicani volil, možje kmetskih občin cele naše dežele, da izvolijo pet zastopnikov v državni zbor. — Po prvotnih volitvah so- diti proderejo v vseh petero volilnih okrajih kandidatje katoliško-narodne stranke in sicer gg. dr. Ivan Susteršič in Viljem Pfeifer brez borbe, ker nimata nobenega protikandidata, vendar opozarjamo volilne može, naj gotovo vsi pridejo na volišče, da bo zmaga tem zanesljivejša in tem častnejša. Tudi v gorenjskih kmetskih občinah se bo sedaj volitev vršila mirno, ker je g. prof. Tomo Zupan umaknil svojo kandidaturo. Nadejamo se namreč, da bodo jednako kakor on tudi njegovi somišljeniki vdali se disciplini, brez katere nobena politična stranka ne more vspešno delovati. Ker smo danes popoldne z ozirom na našo včerajšno notico, da je g. prof. T. Zupan umaknil svojo kandidaturo, dobili iz gorenjskega volilnega okraja brzojavno poročilo, da so nekateri agitatorji za prof. Zupana to našo vest razglasili Kot a g i t a c i j s k i manever, zato izjav > ljamo danes še jedenkrat, da nas je vodja g. prot. Zupan najprej pismeno in potem še ustmeno pooblastil naznaniti njegovo odpoved, ter da je do-tično pismo pri našem vredništvu na razpolago. — Zivahneje bodo volitve na Notranjskem v trebanjsko-kočevskem okraju, vendar smo prepričani, da tudi v teh dveh okrajih častno zmagata naša čislana kandidata vodja P o v š e in dr. 2 i t n i k, ako vsi naši volilci store svojo dolžnost. Volišča bodo deloma različna od onih v splošni kuriji in s. voli: Sodni okraj ljubljanski in vrhniški v Ljubljani; litijski in zatiški v Litiji; ribniški in velikolaški v Ribnici; postojinski, bistriški, seno-žeški in vipavski v P o s t o j i n i; logaški, ložki, cirkniški in idrijski v Logatcu; kranjski, škofjeloški in tržiški v Kranju; kamniški in brdski v Kamniku; radovljiški in kranjskegorski v R a-d o v 1 j i c i; novomeški v Novem Mestu; krški in kostanjeviški v Krškem; črnomaljski in metliški v Črnomlju; kočevski v Kočevju; trebanjski in žužemberški v Trebnjem; radeški in mokronoški v Radečah. — Prosimo torej, da pridejo v s i volilci pravočasno na volišče. Vsak naj prinese seboj izkaznico in že napisano glasovnico, da se tako zabrani vsaka spletkarija od nasprotne stranke. — Zahvaljujoč svoje blage prijatelje, da so nam pri volitvi v peti skupini tako točno brzojavljali izid volitev, jih prosimo, da to nemudoma store tudi v pondeljek. — Složno v boj in zmaga bo naša 1 (Osebne vesti.) Umrl je v škofovskem dvorcu pri sv. Petru v Ljubljani vpokojeni župnik in duhovni svetovalec č. gosp. Matej Tavčar. Rojen je bil 1. 1821 v Javorjab, posvečen 1. 1849. Mnogo let je bil župnik v Komendi. Nazadnje je bil mašnik pri karmeličankah na Selu. Bil je goreč in blag gospod. Naj počiva v miru 1 — Iz Aleksandrije je došel v Ljubljano frančiškan P. Hubert Ran t. Mudil se bo nekaj časa v domovini, potem pa se zopet povrne na svoje misijonsko delo v Egipt. — Policijski komisar g. Oskar Wratschko je imenovan nadkomisarjem. — Mestni svet občine Lož je imenoval okr. glavarja gosp. Del C o 11 a častnim meščanom. (Slovensko-nemška liberalna zveza.) Tisti „Slovenski Narod", ki v volilnem oklicu tako patetično govori o ideji jugoslovanskega kluba in o slovan-stvu sploh, z zadovoljščino v isti številki beleži s Koroškega, da je dobil socijalni demokrat Eich 101 glas in klerikalec benediktinec Odilo Franki samo 35 glasov, češ: „Koroška je iznova pokazala, davnjej ni tal za klerikalizem"! No, zadovoljščini „Slovenskega Naroda" in „narodne" stranke se ne čudimo, saj je to popolnoma po „narodnem" programu : Raje z Zvegljem kakor z Mah-ničem 1 Kaj za to, da je zmagal s 1 a v o f a g Le-misch, kaj za to, da je dobil mnogo glasov tudi rudeči socijalist, čegar „težnjam ogromna večina kranjskega prebivalstva nasprotuje z vso odločnostjo" (SI. N. št. 38), naj gre rakom žvižgat vsa narodnost in vse slovenstvo na Koroškem, da le ne zmaga kak —klerikalec! Kaj za to, daje „Katoliško-poli-tično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem" postavilo kandidata o. Odila Frankla, da je njegovo kandidaturo branil vzorno-slo-venski „Mir", kaj za to; naj gre rakom žvižgat tudi edino politično društvo za Slovence na Koroškem, naj gre rakom žvižgat tudi „Mir" in z njim vsi koroški Slovenci, zakaj klerikalci so, če postavijo takega kandidata! Kakšnega kandidata? „SI. N." nič druzega ne ve o Franklu, kakor to, da je katoličan in benediktinec, a to mu je dovolj — ergo je klerikalec in zato vreden, da ga vrže na tla slo- venežerec Lemisch na žalost vsem koroškim Slovencem! Ia še so po Slovenskem možje, ki pravijo, da ni .Slovenski Narod" slovenski samo po imenu, in še so, ki pravijo, da ni .Sl. N." z o p e r k a t o 1 i č a n e , a m p a k s a m o z o p e r klerikalce! In taki ee imenujejo .elito slovenstva" ! Nas le veseli, da so obmejni Slovenci tudi že začeli spoznavati to .elito slovenstva" in da se obračajo od nje, razgnjevljeni do dna duše nad tako — .narodno" elito, ki pleše, kakor žvižga narodni odpadnik Zvegelj. (Pevski zbor .Glasbene Matice") priredi jatri v nedeljo, dne 14. t. mes., ob 1ji8. uri zvečer v .Slavčevi" dvorani .Narodnega doma" (prvo nadstropje na levo) svojemu na novo službo v Maribor odhajajočemu zaslužnemu članu gospodu F. S t e g-n a r j u na čast pevski večer. P. n. gg. pevke in pevci poživljajo se, da se tega večera polnoštevilno udeleže. P. u. gostje dobro došli! (Odgovor na .Poslano") v .Slov. Narodu" št. 51 z dne 4. marca t. I.: Dr. Karol Slane piše v 51. št. t. 1. o meni: — .Sem se peljal v Lak-nico (Lakovnice sic!) kupovat neko hosto. Peljal sem se tedaj mimo župnišča v St. Mihelu. Moje kobilice gredo prav hitro, ali kaplan je le tekel za mano, sopel po stranekih potih in ves upehan je pridirjal do omenjene hoste." — To poročilo kaže, da se mu ali prav hudo meša, ali pa da grdo laže. Če me je videl teči za vozom in me videl tudi v Lakovnicah, — kar ni bilo mogoče, ker sem se takrat mudil, opravljajoč svojo duhovno službo po ravno nasprotni strani fare, na Potovrhu, ki je naj manj 3 ure oddaljen od Likovnic, in ker sem imel prišedši domov, malo ne do večera opraviti v domači farni cerkvi — se mu gotovo meša in mu svetujem, naj se gre še za časa zdravit svoje od silne agitacije razburjene živce na Studenec. V tem slučaju ga prav pomilujem 1 — Ce me pa ni videl, — saj me ni mogel in ne more nobene priče navesti, — potem se grdo laže, nevredno omikanega človeka, in v tem slučaju naj se sramuje, da take neresnice razobeša po liberalnih listih. V Š m i h e 1 u , dne 10. marca 1897. Andrej Krajec, kaplan. (S Krke) 10. marca. Na neznan način je nastal danes popoldne ob 4. ogenj v Krškivasi in brž je bila jedna hiša vsa v ognju. Sosedna hiša je tudi že gorela, in v veliki nevarnosti je bila vsa vas. Sreča, da je šele lansko jesen ustanovljeno gasilno društvo brž prihitelo z 2 brizgalnicama in drugo hišo pogasilo. Prve ni bilo več mogoče rešiti. Gospodarja ni bilo doma; zgorela mu je krava in vse žito in orodje. Pred 13 leti ga je že zadela ravno taka nesreča. Čudno je pa bilo, da so našli na pogorišču v hlevu jednega starega in več mladih zajčkov še žive, zarili so se v luknjo. Mnogi so poprej mislili, da je gasilno društvo nepotrebno, sedaj so pa drugih mislij. (Z Dunaja) se nam piše: »Narod«, kateri mora sedaj poročati le o porazih svoje stranke, se v St. 54. I. 1. zopet jedenkrat spominja »Danice«. »Narodov« dunajski dopisnik si namreč ni mogel kaj, da ne bi »na steno pribil dveh značilnih slučajev« iz življenja in delovanja »Daničarjev«. — Gospod dopisnik je s tem dopisom ne malo bla-miral ne samo sebe, marveč tudi »Slovenijane«. — »Narod« trdi, da je bil neki »Daničar« »bruc« poslan z lažjo v »Slovenijo«, da bi si izposodil poslovnik. Dokler dopisnik tega poslanstva ne dokaže, imenujemo dopisnika le čisto navadnega lažnjivca. — Nadalje piše »Narod«: »Minuli četrtek pa so na občedijaškem zborovanju radi preosnov veliko-šolske gostilne (»Mensae academicae«) glasovali prisotni »Daničarji« proti resoluciji sklicateljev in jedini od Slovencev s socijalnimi de mokratičnimi židi. Načela židov bi onemogočila prekoristno napravo akad. senata; zato so glasovali vsi svobodomiselni akademiki proti socijalnim demokratom in »Daničarjem«. — Tudi to poročilo je polno lažij. Vsakdo lahko takoj uvidi, da dopisnik ni imel ravno namena, čitatelje »Narodove« poučiti o gibanju dunajskih visokošolcev, ampak hotel le malo očrniti »Danico", ker pa to ni šlo drugače, poslužil se je lažij, kar pa sicer pri njem ni nič nenavadnega. Resnici na ljubo pa moramo vso stvar nekoliko pojasniti: Na omenjenem zborovanju prišli ste dve glavni resoluciji v poStev. Prvo stavil je žid Lovvenstein (1) da naj se dijaštvo izreče za nadaljni obstoj »Mensae«, — drugo stavilo je socijalno - demokratično društvo »Freie Vereinigung«. Vsebina te obširne resolucije je bila ta-le: »Mensa acad.« za dijaStvo pre-koristna naprava naj se ohrani i v bodoče; toda oskrbovanje naj prevzame država, privatna podpora je prepomanjkljiva, negotova in demoralizu-joča.« Za prvo resolucijo, katero je stavil žid Lovvenetein in katera se odlikuje zlasti po tem, da nima nikake vsebine, so glasovali nemeki nacijonalci, Člani j u d i a c h e akad. Lesehallein — »Slovenijani«. »Daničarji« glasovali so za soci-jalistidno resolucijo, po načelu, da treba presojati kakovost predloga in ne kakovost predlagatelja. Kakor soditi iz vsega dopisa v »Narodu* glasovali so »Slovenijani« za Lowensteinovo resolucijo, zato ker je žid in ker so tako glasovali nacijonalci in židovska »Lesehalle«. Le počasi gospoda, sicer se v kratkem zopet osmešite! (Te Denm laudamns ) Katoliška tiskarna je natisnila knjigo z naslovom : T e D e u m cum variis Orationibus et bymnus: Veni sanete Spiri-t u s. Tisk ima prav lepe in velike rudeče in črne črke; oblika je podobna Missalu pro defunetis. Ker so spevu Te D e u m pridejane molitve za cesarja in one po procesiji veliko soboto in bymnus: Veni sanete Spiritus, more ta knjiga tudi koristiti dekanijskim in večjim župnijam. Dobi se pri stolni cerkvi; c e n a jednega nevezanega iztiska je t r i krone. Ker je knjigovez g. Breskvar, kateri ima svojo knjigoveznico v župnišču stolne cerkve, že več iztisov prav lepo zvezal, se priporoča onim gospodom, kateri bodo to knjigo kupili. — Omenja se pa tudi, da je le 49 iztisov na prodaj. (Darovi.) Za dijaško mizo : Č. gospod deželni poslanec T. Kajdiž, dekan v Moravčah, 5 gld. — Jeden, ki je bil prvič v .Narodu", 1 gld. — C. g. J. Brence, župnik pri Sv. Gregorju, 1 gld. — B. B. na B. 10 gld. — Dobrotnica iz Mengša 5 gld. (Iz Trebnja.) Kakor Vam je „Narod" povedal, zmagala je v občini Velika Loka čatežka inteligenca nad večjim številom volilcev iz trebanjske župnije. Vam, g. urednik, se je to čudno zdelo, ker Čateža še ne poznate. Bekli ste, da se pri volitvah ne gre z gorjačami in ne na vago, da mora biti toraj goljufija, če manjše število premaga večje, čatežani so požrli to očitanje, ker vedo, da je treba za „Narod" in „napredek" trpeti in se žrtvovati. — Nisem prej pisal, ker Čatežani tako ne bi bili dobili „Slovenca" v roke, ker tako črnih listov ne bero. Tam gori vsak le govori: „Bral sem v ,Narodu', ,Narod' piše" ! Zdaj pa, ko bodo prišli volit v Trebenj, pa jih bode gotovo veselilo, če jim bodo povedali, da se o njih piše in bere v časopisih. Volitev vršila se je na Veliki Loki v gostilni „zum deutschen Michel" (glej Touren-buch za bicikliste), kjer nas je gostilničar zelo prijazno sprejel: „Toliko vas je prišlo kot hudičev 1" Njegov sin pa nam je predaval o duhovnih prosto po „Delavcu" in „Rodoljubu". Pred vo litvijo je bil skupen pogovor, kateri se je vrtil poglavitno ob zahtevi zavednih Catežanov, da hočejo imeti Žitnika za poslanca in nikakor ne Povšeta, ker ta še ni nič druzega za Čatež storil, kakor da je bil dvakrat pri ministru, da jim je pošto izpo-sloval. Ker pa jim mi seveda Žitnika nismo mogli obljubiti, izrekli so se odločno za Višnikarja, da ta jim bo cesto napravil. Le, če bi prišel Povše v ožjo volitev s kakim Nemcem ali nemčurjem, obljubili so glasovati za Povšeta. Ta velikodušnost nas je sicer močno ganila, vendar smo sklenili vojskovati se, naj zmagamo ali pademo. Volilna luknja, hočem reči lokal, sprejel je komaj polovico volilcev, na naši strani samih kmetov — prostakov, na nasprotni videti je bil vsak za generala rojen. Za mizo se vsede komisija seveda iz same „inteligence" razven gosp. komisarja. Poleg nje nasprotni kandidatje, okoli telesna straža. Vsak f . . ški volilec je bil vesel, da se je prerinil skozi gnječo, volil in zopet ven prišel, toliko raje, ker so bili čatežani zelo ljubeznjivi do nas in posebno izbirčni v izrazih. Kar se pri-huduje ven tudi nasprotnik Franc Gliha vulgo Boks: „Tri ,grunte', pa ne smem voliti!" Oče ča-težke inteligence pa se priduša za njim : „Pa tak mož ne sme voliti, glejte ga, tri grunte ima, pa ni zapisan". Proti koncu volitve pa, ko so ordonance napovedovale ožjo volitev, porinejo Roksa zopet v volilni lokal in čez nekaj minut pripeljejo ga zmagoslavno ven: Je že volil, je že volil! On pa se čudi. „Na tri grunte nisem smel voliti, na kajžo pa pri vinogradu sem pa žiher" ! Naša kmečka pamet tega seveda tudi ne razume, ker mislimo, da so bili zapisniki pisani po abecednem redu, ne po velikosti zemljišč, sveti se nam pač nekaj od daleč, kakor da bi bilo več Glihatov na Čatežu, katerih pa tisti dan ni bilo na Loki, pa vendar nam ni vse jasno, prosimo Vašo .inteligenco", prižgite nam luč. G. Komisar kliče : Miha Z. iz Roj t Ga ni. Kar prime vir čatežke modrosti v veži Antona, njegovega sina in ga porine pred komisijo, češ da je že tukaj. Komisar: .Kako Vam je ime?" .Miha mn je imel" Ni res, pravijo naši, to je Anton Z., Mihatov sin! .To je vse glih", reko Čatežani. Ali osramočena sta morala oditi z izgovorom : Ima dva imena: Anton Miha Zupančič. Zupan je rekel Slajpahu starejšemu: Nisi zapisan, in sin ne. Proti koncu volitve pa je rekel župan S. starejšemu : Naj gre še on (sin) sem. In so ga šli klicat ter je volil; če je bil zapisan, vedo gotovo Čatežani. Tudi nam morda pove .inteligenca", kedo je volil namesto Franca Barle-ta, ki je bil odšel domu pred volitvijo. Da so pustili voliti Alojza Škodo s Zaplaza, ki je bil po pomoti v zapisniku, ker mu je bilo pred letom vse prodano, jim seveda ne zamerimo, saj je volil ž njimi. Pripoveduje se še marsikaj o tej volitvi, pa najbrž ni res, kakor tudi ne verjamemo, da bi bil Gimčev Martin 3 gld. podpore dobil od županstva zato, da bi prišel volit. Gubil se je na naši strani en glas, ker niso hoteli možje sami sebe voliti in enemu naših kandidatov po krivici dva glasa, ker sta ga dva volilca imenovala z domačim imenom, pa prej pristavila pravi priimek. Pri ožji volitvi pa, če je stal kateri naših v veži zaradi gnječe in se ni mogel precej oglasiti, ni smel voliti, če tudi se je prerinil v sobo in oglasil. Ni čuda torej, če je zmagala inteligenca Catežanov. P. S. Čatežani imajo ta princip, da ga ne volijo, če se jim kandidat ne pride poklonit, jim novo cesto obljubit in priseč, da bode stopil v jugoslovanski klub. Tej zahtevi je vstregel v četrtek po pepelnici g. svetnik Višnikar ter položil „homagium" v roke Catežanov. Glede ceste imel je lahko vest, ker je bil dva dni prej v deželnem zboru stavil nedolžno resolucijo, naj se pospeši zgradba nove ceste na Čatež ter ni bil zadovoljen z odgovorom referenta. („Živeče fotografije") videti je te dni v salonu pri Maliču. Predstava je naravna iu plastična ter prav dobro pogojena. — Cena prostorom je 30 in 20 kr. (Obsojen.) Državno pravdništvo v Ljubljani je tožilo Franca S i h e r 1 a , gostilničarja pred mostom v Škofji Loki zaradi obrekovanja, naperjenega proti stolnim kapitularjem ljubljanskim. Včeraj je bil pri dež. sodišču v Ljubljani Siherl zato obsojen na dva dni zapora oziroma 10 gl. denarne globe. (Obesil) se je krznarski vajenec Karol M o h a r danes zjutraj v delavnici Kassigovi v Židovskih ulicah v Ljubljani. * * * (Koroške novice.) Poroča se nam: Celovška podružnica „Sudmark" je napravila v pustu velik ples, pri katerem se je zbralo vse, kar v Celovcu nemškega leze in gre, kajpak tudi gospod deželni predsednik. Ali bi ta prišel tudi na kak slovenski ples ? Častnikov in vojakov na plesu ni bilo videti. - Koroški deželni zbor sklene menda svoje zasedanje prihodnjo sredo. — Šola v Guštanju je postala štirirazredna. Učitelj Seiflinger je premeščen iz Skofič v Sveče. — Dva samomora kar zaporedoma sta se prigodila v fari Kapla na Grobniškem polju. — V St. Lipšu izostane letos birma. — V Gre-binjskem Kloštru so dne 24. februvarija roparji napadli in umorili posestnika Lovr. Biepel-na, p. d. Lenka, blizu njegove hiše. Vzeli so mu 700 gld. denarja, katere je imel po neki kupčiji pri sebi. Morilca, 301etuega Jurija Jurca iz Pliberka, so že dobili. — V Logi vesi je- pogorela Kranjčičeva bajta. Skoda je precej velika. — Na Rudi je 22. m. mee. pogorelo troje pohištev z gospodarskimi poslopji, vso krmo, ž;tom itd. Gorelo je prižolnerju, Ledrerju in Krašlnu. (Veronauk na celovški višji realki.) Iz Celovca, dne 9. marca: Včeraj se je v naSem dež. zboru vrfiila znamenita debata o znanem vladnem predlogu, naj se na viSji realki v Celovcu uvede veronauk. NemSki nao. so se ob tej priliki pokazali iste strastne, da, v marsičem Se hujSe nasprotnike vere, kakor so bili stari liberalci! Odsek je, kakor lani tudi letos predlagal, naj se odkloni vladni predlog iu večina je temu predlogu po daljši debati točno pritrdila. Predlog, naj se uvede veronauk, so zagovarjali mil. knezoškof, dež. predsednik in posl. Jan. Huber. Pobijali eo ga dr. Stein-wender, oba brata Lemis, in neizogibni Plaveč, katerega ne manjka nikjer, kjer gr6 zoper vero V glasovanju po imenih se je vpeljava veronauka -odklonila. Z a upeljavo je glasovalo samo 8 poslancev. — S tem sklepom so »mladi«, kateri imajo sedaj vso moC v dež. zboru, neovrženo pokazali, da hočejo capljati za »starimi«, kar se tiče nasprotstva do vere in cerkve. Tudi prav! Tako se morajo liudem najpreje odpreti oči, kdo so tisti, ki se mu ponujajo po nacijonalnih shodih itd. kot najvernejei »kristjani«. —rn— # * * (Sejmi po Slovenskem od 15. do 20. marca.) Na Kranjskem: 15. marca v St. Vidu (na Blokah), v Premu, Motniku, St. Vidu pri Vipavi, Ložu (za živino); 17. v Mengšu, Žužemberku, Loki, ■St. Petru na Notranjskem; 18. na Krškem; 20. v Tržiču, v Dvoru. — Na Slovenskem Štajerskem: 15. marca v Zdolah, v soseski Pleterje; 17. v Mureki, Podčetrtkom, pri Sv. Barbari, v Št. Jerneju, na Tinskem, v Poličanah; 18. pri Novi-štifti (na Ptujski gori); 20. v Rogatcu, sv. Jederti. — Na Koroškem: 15. marca v St. Andreju; 17. v Pusarnici; 20. v Gribeni. — Na Primorskem: 15. marca v Borštu; 16. v Gorici (osem dni); 18. v Tolmecu; 20. v Komeuu, B;cmanjih, Monfalkonu, v Bovcu. Društva. (Družinski večer) priredilo bode „Dobrodelno društvo tiskarjev n a K ranj -skem" v nedeljo, dne 28. t. m., v prostorih Hafnerjeve pivovarne na Sv. Petra cesti na korist društveni blagajnici. Odbor obrnil se je bil do raznih društev in jih povabil v sodelovanje. Dosedaj se mu je tudi posrečilo, pridobiti občeznanega režišerja slovenskega gledališča, gosp. Budolfa Inemanna. Vzpored bode raznovrsten in utegne biti zanimiv. Več priobčimo o pravem času. („Glasbena Matica" v Ljubljani.) II. glasbeni večer na korist pokojninskemu zakladu društvenih učiteljev v sredo, dne 17. sušca 1897.1. v čitalnični dvorani „Narodnega doma". Sodelujejo: gospodje Jesip Nolli, operni pevec slovenskega gledališča, Edvard Stiaral (cello), Karol H fl.neister (klavir), Josip Vedral (vijolina). — Vspored: 1. L. van Beethoven: Sonata za gosli in klavir, op. 24. (Allegro. — Adagio molto espressivo — Scherzo Allegro molto — Bondo Allegro ma non troppo.) 2. Samospevi s spremljevanjem na klavirju: a) K. Hoffmeister: „Tragedija"; b) B. Ipavec: „Nezakonska mati". 3. a) B. Godard: „Barkarola" ; b) Fr, Schubert: Impromtu Es-dur; c) R. Schumann: „Arabeske"; d) A. Rubinstein: Etuda C dur. 3. Samospevi s spremljevanjem na klavirju: r) A. Foerster: „Poletuje golobica"; b) Iv. pl. Z ijc: „Domovini in ljubavi". 5. Ant. Dvofak: Trio za klavir, gosli in violončeli, op. 23. (Allegro moderato — L*rgo — Scherzo Pre.-to — Finale Allegro non tauto.) — Ztčetek točno ob 8. uri zvečer. ( O b č u i z b o r „ h r a n i ln i c e in posojilnice v Št. Vidu pri Zatičini") se ne bo vršil, kakor je bilo po pomoti naznanjeno, due 14. marca, ampak 28. marca, in sicer po naznanjenem vsporedu ob 3. uri popoludne. Telesnimi. Dunaj, 18. marca. Tukajšnji listi poročajo iz zanesljivih virov, da odstopi župan Strobach v najkasneje treh do štirih tednih in prevzame najbrže mesto prvega podžupana. Na Strobachovo mesto pride, kakor se obče zatrjuje, krščanski voditelj dr. Lueger, ker je neki popolno gotovo, da ga vlada sedaj potrdi. Gradeo, 13. marca. V peti skupini so bili včeraj na Štajerskem izvoljeni: Josip Žičkar s 484 od 646 oddanih glasov. (Hribar je dobil 41, Vošnjak 23 in Ropaš 98 glasov.) Josip Kurz, konservativec, s 484 od 674 glasov in kršč. socijalist Mihael Schoisswohl s 436 od 645 oddanih glasov. V Gradcu je bilo oddanih 39.285 veljavnih glasov. Od teh jih je dobil socijalist Eesel 16.517, kršč. socijalist Gutjahr 14.518, nacijonalec Dengg pa 7685 glasov. Ožja volitev se vrši v ponedeljek. Krakovo, 13. marca. Od 43.743 volilcev pete skupine se je vdeležilo volitve 28.699. Socijalni demokrat Daszynski je dobil 21.302, kandidat ljudske stranke pa 3445 glasov. Zader, 13. marca. Pri državnozborski volitvi za peto skupino sta bila izvoljena dva zmerna Hrvata. Volilni možje laško-avtonomne stranke, 61 po številu, so oddali prazne glasovnice. Praga. 13. marca. V volilnem okraju Smichov je dobil socijalist Steiner 416, Mladočeh Mudra pa 217 od 686 oddanih glasov. Bregeno, 13. marca. Krščansko-socijalni kandidat za peto skupino, čevljarski mojster Loser je izvoljen državnim poslancem s 197 od 226 oddanih glasov. Inomost, 13. marca. Pri včerajšnji državnozborski volitvi za peto skupino so bili izvoljeni Foerg s 380 od 436 glasov, baron Dipauli s 466 od 470 glasov in Guetti s 559 od 628 glasov, ki vsi pripadajo katoliški stranki. BndimpeSta, 13. marca. Ministerski predsednik je odgovarjal na interpelacijo poslanca Horanskega glede nemirov v orijentu ter izjavil, da na balkanskem polotoku ni opaziti nikakega nevarnega gibanja. Turčija je dovolj močna, da lahko v kalu (?) zatre vsak upor. Trdni sklep velevlastij, da se mora varovati Turčija in ohraniti status quo na Balkanu, je najboljši porok za ohranjenje miru. O kaki zvezi balkanskih držav vladi ni še nič znanega. Velevlasti so v tem je-dine, da se mora onemogočiti vsaka vojska. Dogodki nn Kreti. Petrograd, 13. marca. „Novosti" pišejo: Poučeni smo, da upa Turčija premagati Grško in za odškodnino si bo prisvojila kos srbskega in bolgarskega ozemlja. Atene, 13. marca. Prišlo je zopet mnogo italijanskih prostovoljcev. Kanea, 13. marca. Admirali so slišali, da pridejo čete grških prostovoljcev, in so sklenili zabraniti jim izkrcanje. Rim, 13. marca. Ne ve se, kaj bodo storile velevlasti. Še to ni gotovo, ali bodo kaj- odgovorile Grški. Anglija in Italija se krepko potegujeta za Grško. Rim, 13. marca. Turško-grška vojska je neizogibna. Atene, 13. marca. Turki zopet ropajo in požigajo hiše in koljejo kristijane. Atene, 13. marca. Velesile so osvobodile vse Turke, ki so jih kristjani obkolili v Kandanu, in so jih spravile v varnost na ladije. V sedanjem časa za jemanje najbolj pripravno pristno, dlsto ln sveže 53 (6) 3 W dorševo med. ribje olje Je ugodnega okusa in lahko prebavljivo. — Cena steklenlol 50 kr., dvojna steklenloa 1 gld. Priporoča lekarna L. Leustek v Ljubljani, Resljeva oesta itev. 1, poleg mesarskega mosta Umrli ho: 9. marca. Ana Makove, 75 let, Kolezijske uliee štev. 18> vodenica — Franc Jankovie, črevljar, 31 let, Radeckega cest» 11. jetika. 10. marca. Marija Gosti, poštnega kontrolorja vdova, 59 let, Cesarja Jožefa trg 8, acut. pljučni edem. — Valentina Jevc, kajžarjeva hči, 3 leta, Črna vas 50, davica. 11. maroa. Julijana Simončič, šivilja, 41 let, Hrenove alice 6, Meningitis tubercul — Anton Morgutti, posestnik, 75 let, Strmi pot 2, kap. — Rudolf Pertekelj, krojačev sin, 2 meseca. Stari trg 19, Bronohitis capill. V bolnišnici: S. marca. Neža Sepic, mizarsk. pomočnika žena, 46 let, let, jetika. 9. maroa. Andrej Čotič, delavec, 72 let, pljučnica. V hiralni o i: 11. marca. Matija Požar, delavec, 70 let, ostarelost. — Ignacij Skerjanec, gostač, 33 let, jetika. Meteorologično porodilo. S Q čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo > 12 9. zvečer 734 8 C'2 1 sr. szah. dež 3-6 13 7. zjutraj 2, popol. 730-0 725 5 -5 9 70 sr. svzh. sr. sever dež n malom Srednja včerajšnja temperatura 4-9°, za 19° nad nor- Prošnja. V noči od nedelje ua ponedeljek (7. in 8. marca t. 1.) so pogorele v vasi Koritu" tuka)šnje grajske župnije na Bledu štiri hiše in pet gospodarskih poslopij. Jeduemu pogorelcu je zgorela tudi vsa živina : dva konja, pet krav in več prašičev. Ljudje niso mogli nič rešiti, ker je bil ogenj tako hiter in ni blizo nič vode. Zivarovani so b:li pogorplci, a za male svote. Skoda se ceni na blizu 18.000 gld. Podpore so pogorelci prav potrebni. V njih imenu prosiva udaua podpisanca lepo za pomoč. Vsak dar se bode hvaležno sprejel ter objavil v „Slovencu" ali „Domoljubu". Darovi naj se pošiljajo župnemu uradu v Gradu (pošta Bled) ali duhovnijskemu uradu v Ribnem (pošta Bled); sprejemalo jih bode pa tudi vredništvo „Slovenca". Janez Oblak, župnik v Gradu (p. Bled). Valentin Jakelj, ekspozit v Bibnem (p. Bled). Zalivala, V imenu vse soseske Koritno se podpisana prisrčno zahvaljujeta vrlim ognjegascem, ki so prišli iz Bleda, Gorij. Radovljice in Begunj pretočeno nedeljo po noči gasit ogenj. Neumorno in neprestra-šeuo so delali; jedino slavnim požarnim brambam se je zahvaliti, da ni pogorela vsa vas, ker tudi druge hiše so se že vnemale. Bog jim plačuj njih trud ! Janez Oblak, župnik. Valentin Jakelj, ekspozit v Ribnem (p. Bled). Zahvala. 186 1—1 Z i mnogobrojue dokaze sočutja povodom britke izgube, lepe vence in obilo vdeležbo pri pogrebu gospe Marije Gosti roj. Souvan dovoljujejo si izraziti svojo srčno zahvalo. V Ljubljani, dne 13. marca 1897. 192 1-1 Žalujoči ostali. •Josip Cvetrečnik, sobni slikar, Karlovska cesta št. 2, priporoča se v vsakovrstna v sobnosllkarskl obrt spadajoča dela. 9 32—4 •Q-0-Q-E3-E3-GĐ-e Stanarinske knjižice za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemikem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobš se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Uradne in trgovske e firmo priporoča KAT. TISKARNA! v LJubljani. 193 1-1 Podpisana duhovščina dostojno naznanja, da jo pročastiti gospod duhovni svetovalec in upokojeni župnik v 76. letu svoje starosti, večkrat previden z vsemi zakramenti za umirajoče, danes dne 13. marcija, ob '/»7 zjutraj po dolgi hudi bolezni mirno v Gospodu zaspai. Truplo rajnega bode v ponedeljek, dnć 15. marcija, ob '/»&• uri popoludne iz hiše št. 89 sv. Petra cesta preneseno na pokopališče k sv. Krištofu. Slovesna sv. maša bode v ponedeljek dne 22. marcija ob 8 v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Častitim gospodom duhovnim sobratom in drugim znancem priporočamo rajnega v pobožno molitev ter jih vabimo na pogreb in k črni sv. maši. V Ljubljani, dne 13. marcija 1897. Šentpetereka duhovščina. Druga naznanila se ne bodo izdajala. Računski zaključek mestne hranilnice v Novem Mestu. Activa. Bilanca za 31. decembra 1896. Pasiva. Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun hipotečnih posojil hipotečnih obrestij menjic .... tekoči .... zalog .... efektov .... efektnih obrestij zamudnih obrestij inventara . . . uradnih troškov . zavarovalnin . . davkov .... blagajne . . . gld. kr. 286270 90 846 32 8900 — 4161« 58 200 — 101 85 2 10 41 !H 216 36 2 82 15 76 120 25 7766 67'/, 346100 551/, Račun vlog...... Račun hipotečnih obrestij . Račun menjičnih obrestij . Račun založnih obrestij Račun davkov in pristojbin Račun izgube in dobička . 342128 2234 112 122 1602 gld. 38 75 69 66 07 346100 kr. 15«/, Debel Račun Izgube in dobička. Gredi t. i «Id. kr. I gld. kr Račun vložnih obrestij......... Račun iradnih troškov......... Račun davkov ............ 10782 1611 2f5 6 1513 31 87\V !*2 i 95 38 Račun hipotečnih obrestij........ Račun menjičnih obrestij........ Račun tekočih obrestij......... Račun efektnih obrestij........ Račun zamudnih obrestij........ 12068 768 16 1177 30 108 07 93 04 96 98 46 14170 44 14170 44 1 1 Prečast. duhovščini, oerkvenim predstojnikom in dobrotnikom priporoča podpisani svoje lepe Izdelke cerkvenih posod in orodja. Že izgotovljene reči, katerih imam veliko v zalogi, n. pr.: več monštrano, kellhov, svečnikov, kandelabrov za velikonočne sveče, lestencev itd., prodam 20% nižje od prejšnje cene. Vsako novo naročilo ali popravilo, pozlatenje, posrebrenje, poniklanje itd. se bode zanesljivo dobro in v kratkem čaeu izvršilo. Proračune in načrte naredim brezplačno. — Na ogled pošljem izgotovljene izdelke franko. Z največjim spoštovanjem Leop. Tratnik, 153 20—2 pasar - srebrar, Sv. Petra cesta štev. 27. Na prodaj je (3-1) 1S9 po l"j in 2 cole debelih, pri Urban Weberja nasl. na Zalemlogu. Pošta: Železnike. Cena po dogovoru. V službo se sprejme v valjčni mlin tudi m 1 i u a r neoženjen. kateri je popolnoma zmožen v tem delu. Lepa zemlja iz vrta se oddaja brezplačno na stavbišču gosp. Josipa Gorupa v Ljubljani, Rimska cesta. 167 3—3 Alojzij Večaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice priporoča lepo svojo zalogo 2 10-10 raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene, bele. pri naročilih pa tudi drugačne barve. V zalogi ima tudi kahljioe za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jamči leto dnij. Cene so najnižje. Izborno svojo zalogo raznovrstnih voz kritih in nekritih lično in trpežno izdelanih priporoča prečast. duhovščini in si. občinstvu Fr. 8iške nnsletlniU J. Demšar Marije Terezije cesta št. 6 v Ljubljani. Naročila izvršujejo ве točno po nizki ceni. 194 6-1 Prodajalnica s lviiliiiijo odda se s 1. majem v najem na Valva-zorjevem trgu (prej Nemški trg) štev. 5. Več se pri F. Supanćić-u. 96 6 св o Ui O CU (- so i Ф 3 = e^ 3 =0 ■JI 3 з a f S •S .s .s f S -S o. a t« S Л > M s« П i O св M H g 22 o • l-l o ta " sT — 5.5 St) -»j a _ •iH = o a C- t O o « •M => 'O s —* tč & 3 . « i. ® C « -5 w ___ sc cj 0 _ " C!-h 1 O л * 25 ie« 2 fi (U > O -si I—l C« ._, miS- 5» a Л 1-5 *> 52 03 >W S- . Л) w — u 63 O Sh"^-* ^ 0^0 u >W LO rl Л a ■o Pret. duhovitim vljudno priporočam svojo delavnico za slikarijo na steklu, •lasti za izdelovanje cerkvenih oken i ametno slikarijo EiStuhl v OrHdcu. Ann.nttraase 36. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. [ ', >Г«ч] J? w I jpj Staropreizkušeno dijet. kosmet. svedstvo (vribalno) za okrepčavo in ntrjenje žil in mišio človeškega telesa. Kwizdov fluid Znamka: kača (hribolažki fluid). . Z uspehom ga rabijo hribolazii, bieiklisti ^'•^ђбШОИ in jahači, da se utrdi in okrepčajo po 'dolgem naporu. — Cena steklenici I gld., pol steklenice 60 kr. Pristen se dobiva v vseh lekarnah. Glavno zalogo Ima okrožna lekarna v Korneuburgu 114 3 G pri Dunaju. Išče se. ОД doma izginil je dne 6. t. m. slahe pameti 17 let star f.int, velike postave, Anton Kužnik. Na vprašanje vrgtv in odkod da je, navadno odgovarja, da je Bingoč iz Lokve. Vsak, ki bi ^a zasledil in obdržai, bo dobil primerno odškodnino, in naj isti takoj poročati blagovoli na Josipa Kužnik-a v Lokve, pošta Dobruče-Trebnie, Kranjsko. 191 1—1 Pri nizki ceni v Ign. Zargi Najbolja izbera za krojače in šivilje, itd., tukaj dobivajo se vedno novo reci in po nizki oeni. Ljubljana, sv. Petra cesta Štev. 8. 3-i igo Se Delavnica kleparskih, kljuiarskih, kovino- Anton Belec Št. Vid nad Ljubljano izdeluje ter ima v zalogi 173 12-2 oerkvene ■vetllnioe ali stalnioe po dve iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld, iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz touipaka 40, 50 gld , obha-JUne svetllnlce iz kositarja po 2 gld. iz medenine po 5, 8, 10 gld., puiloe z zvončki za pobiranje miloščine, iz kositarja po gld 150, iz medenine 5 gld.; štedllna železna ognjišča vsa železna in tudi razna za vzdati. ir Pokrivanje zvonikov, -»e Barvanje zvonikov. Napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Razne železne ograje, vrata, omrežja za pokopališča. li Zobozdravniško obvestilo! Da preprečim neosnovane govorice, uljudno obveščam hI. p. n. občinstvo, da dospem v kratkem v Ljubljano, kjer stalno ostanem Velespošt. Avg. Schweiger i n zobozdravnik. C. in kr. privilegovani zavod za izdelovanje orgelj tvrdke Franc Čapek v Kremsu ob Donavi odlikovana mnogokrat s prvimi darili , član pariške akademije umetnosti se priporoča v izvršitev vseh v (o stroko spadajočih de), kakor: izdelovanje ln postavljanje novih orgelj po- najnovejšem, preizkušenem stožčnoprfdalčnein (Kegel'ade) zistemu i. t. d., prenavljanje in popravljanje orgelj, harmonijev, ameriškega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—3 Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj, mej temi so se postavile orgije v kremški mestni župni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviški (s 30 registri). v St. Lenartu na Koroškem (z 28 registri), v Cortinl di Ampezzo (z 32 registri) v Obertham na Češkem (z 18 registri), v Czepanu na Sedmograškem (z 12 registri) itd. itd, Dovoljujejo se Jako ugodni plačilni pogoji. Dominik Demetz podobar in izdelovatelj oltarjev St- Ulrich, Groden (Tirolsko) se priporoča častiti duhovščini za napravo: kipov, svetnikov, križev, božjih grobov, reliefov, križevlh potov . oltarjev, prižnlc, spovednlo, krstnih kamnov itd. v vsakoršnfm slogu in lesu s finim barvanjem in pozlačenjeui pod skromnimi in reelnimi pogoji. Za res umetniško izvršitev dajem popolno poroštvo. Ilustrovani ceniki in proračuni na zahtevo brezplačno in franko. Spričalo ! Jemljem si čast, v imenu tukajšnjega samostana Vam izreči popolno zadovoljstvo z lepim kipom sv. Frančiška, ki ste ga nam napravili, ter našo cerkev zelo zaljša. 685 12-U V Lincu, dne G. maja 1S96. V. Klfet Hlrnschrott 0. C., «vard ijan. CK V lekarni so tudi dobiva : Pristno francosko žganje v originalnih steklenicah po f»0 in 40 kr.. med. konjak, med. malaga, najboljša, vso po najnižjih conah. Želez-nato klneško vino. sagrada vino (odvajajoče) itd. Družinska menthol-ustna in zobna voda je najoenejše in najboljše nadomestilo odula in enakih ustnih vod. Velika steklenica velja 80 kr., 6 stekl. velja gld. 4'— franko. Ta esenca nima nikakih ne ustom, n« zobem škodljivih snovij, marveč le dobro učinkujoče. Mr. Ph. Mardetschlaeger, kemik in lekarnar. Menthol-zobni prašek, 1 kositarna škatljioa 30 kr. Ker ne oddajam v zalogo svojih izdelkov, naj se cenj. naročniki blagovolijo obračati naravnost na 64 62—9 lekarno „pri zlatem orlu" v Ljubljani, poleg železnega inosta. f) « 816 6-6 lekarna „pri zlatem državnem jabolku" Ilmiaj, I., Siiigerstrasse št. 15. J. Pserhofer-jeve odvajalne kroglice staroznano, lahko čisteče, po mnogih zdravnikih občinstui priporočeno domače zdravilo. Te kroglice so iste. ki so že desetletja znane med občinstvom pod imenom J. Pserhoferjeve kri čistilne kroglice, in s« jedino prave proizvajajo v lekarni „pri zlatem državnem Jabolka", Dunaj, I., Slngerstrasse 15. Od teh krogljio stane: 1 ikatljloa s 15 kroglloaml 21 kr., 1 zvitek ■ 6 škat-ljioami 1 gld. 5 kr. Če se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 30 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., Б zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.) Prosi se izrecno ДКЈГ .,J. Pserhofer-Ja odva jalne krogltoe" SSt zahtevati in na to paziti, da ima napis na pokrovu vnt';e bkit'^iaa г<* rvvod'U o upoiabi stojcci podpis J. Pserhofer in sicer z rudeoiml črkami. Grenka želodčna tinktura (preje živ-ljenska esenca imenovana). Lahko raztop-ljivo zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodeo pri oviranem prebav-ljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld. Čudežni balzam, 1 steklenica 50 kr. Tannochlnln-pomada J. Pserhofer-Ja najboliše sredstvo za rast las, ena pušica 2 g>d. Univerzalna čistilna sol A. W. Bul-rloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Sok lz ozkega trpotoa (Spitzwpgerich- saft), slez razkrajajoč, 1 steklenica 50 kr Balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr. Stoil-ovi Kola-preparatl, izvrstno krep-čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vlua ali ellkslrja 3 gld., — */» litra. 1 gold. GO kr., — >/« litra 85 kr. Zdravilni obllž za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 60 kr, s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr. . ..,.,. gjŠF~ Kazven tu imonovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmaeevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Pošiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. Ce se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznloo), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju. w ^ Udano podpisani vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem s SI prvim dnem marcija otvoril novo $ brivnico in česalnico ter prosim slavno občinstvo, da me blagovoljno podpira. Prizadeval si bora , da vsestransko ustrtžem v popolno zadovolji ost častitih obiskovalcev. ^ Izdelujem tudi raznovrstne lasulje damam in gospodom, ~ nadalje kite, frieete itd., sploh vse, kar spada v raojo stroko, ter zaračunjam po najnižji ceni. S spoštovanjem udani 167 8—3 Franc Zupan, frizer, prej: Pod Trančo št. 1, sedaj: Valvazorjev (nemški) trg št. 5 v Ljubljani. . / y / . У . Лч / ч Л \ 7. Г ч / * ^ч ^ч / чЛ,/ \ J \ J V / ч ' 4 ' P. n. slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem premestil svojo n ključavničarsko delavnico katero sem dosedaj imel v Igriških ulioah št. 8 "v lastno liišo Rimska cesta štev. IO * ter se priporočam, da me čast. naročevalci tudi nadalje počaste s svojimi cenjenimi JJ naročili, katera bodem vestno, solidno in po oenl izvrševal. jjf V Ljubljani, dne 20. februvarija 1897. * * m 182 2-2 ključavničar. Velika izbera lepih, porabnih priložnostnih daril! ure |0 ЦШ Popravila zanesljivo pod jamstvom. Največja zaloga verižic, uhanov in prstanov. Zaloga Styria-koles in raznih drugih zistemov. Mehanična delavnica na Poljanah št. 31 v lastni hiši. ry Ceniki so franko na razpolago. L| Novost: IV Stenske (Penclel-) ure z godbo || po jako nizki ceni. -»e 7П 22 Fr. Čuden, urar v Ljubljani, Mestni trg, nasproti rotovžu. [H Zobozdravnik A. Paichel Pod Trančo št. 2, poleg čevljarskega mostu, I. nadstropje ustavlja na najnovejši in najboljši nafiin -umetne zobe in zobovja brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in vse zobne operacije. Odstranjuje zobne bolečine z usmrtenjem žlvoa. 818 (22) Usojam si prečasUti duhovščini, sl občinstvu in vele-spoštovanim odjemalcem uljudno naznaniti, da sem z dnem 8. februarja t. 1. preselil svojo trgOVillO s RtoBuRi, čepicami in RrznarsRimi izdalRi ie prejšnje prodajalnice v gosp. Kirbiša hiši na Kongresnem trgu v novo urejene prodajalnicne prostore v *fflotfovi (preje gledatišcni) ulici sl. б Ob tej priliki se priporočam vsestranski ter prosim, da se mi ohrani tekom 23 let pridobljena časteča me blagonaklo-vjenost sl. občinstva. Velespoštovanjem ii9 is 5 %Anton dCrejči Istotam je tudi trgovina s klobuki za dame. Raznovrstne vozove, štajerska vagerla, S1 na pol pokrite kočije landauerje, tovorne vozove itd. izdeluje in ima tudi v zalogi 168 3-1 cTefer %Xersic, izdelovalec vozov v Spodnji Šiški pri Ljubljani. .mmmmaVMnmmmmmmmmmmmmmmimmmi f ■ I I Pleskarski in lakirarski obrt Ж © tvrdko Josip Tl ako vec v Ljubljani = na Bregu štev. 20- se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi za vsa v njegovo stroko vštevajoča se dela, osobito v prostoročno Izvršeno imitacijo vsakovrstnega lesovja. — Vsa naročila iz\iši natančno z uporabo najboljšega хи^ materijala ter jamči za dobro delo po možno nizki ceni. 390 52 — 22 ^ ^ ^--- Ii I J I. kranjski laneno-oljnati flrnež. I. kranjsko čisto laneno olje. priporoča najceneje 59 104—23 cUdotf dCauphtiann, I. kranjska tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov in kleja v Ljubljani. TJ m t n u ovl j e n o leta. 1870 Izdelava perila za gospode, gospl in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Srajoe za goapod«, boli ohtfTon, glndke rtu prsih, brez ovratniku, brez nianfot, 17 vrst jedna od gld. 110 do S T» Jest „ „ 6-itB „ IV— Srnjoe za de£he, T 4 velikostih, sicer kakor gornjo jedna od gld. f — do 140 u h a j 8 k a borza. Dnč 12. maroa. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebrn ... Avstrijska zlata renta 4%...... Avstrijska kronska renta 4*, 200 kron . Ogerska zlata renta 4*....... Ogerska kronska renta 4%. 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gid. , Kreditne delnice, 160 gld...... London vista .......... Nemiki dri. bankovci za 100 m.nem.drž.velj. 80 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. cekini........... IOO «ld. 90 kr. 100 , 90 122 , 55 100 . 40 121 . 90 99 , — 945 . — 357 , 60 119 . 85 58 „ 70 • 11 , 74 • 9 . 63'/,. n b „ 66 » Dn6 12. maroa. 4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 152 gld. — kr. b% državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . 153 „ 50 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 188 , — . 4* zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron 99 . 10 . Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 . — Dunavske vravnavne srečke b% ... . 127 , 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 1C8 , — . Posojilo goriškega mesta.......112 , 50 . 4% kranjsko deželno posojilo..........99 , 25 , Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4 4 99 „ 70 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 226 , — . , . južne železnice 3* . 173 . 75 . . , južne železnice 5* . 127 , 80 „ * , dolenjskih železnic 4* 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. 50 kr, 4 % srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 146 „ — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 , 50 Rudolfove srečke, 10 gld.......26 . 75 Salmove srečke, 40 gld........68 . 50 St. Genčis srečke, 40 gld. 1.....71 . — Waldsteinove srečke, 20 gld......57 . — Ljubljanske srečke.........22 , — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. 154 . — Akcije Ferdinandovesev.železn.,lOOOgl.st.v. 3388 . — Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. ... 391 . — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 86 , — Dunajskih lokal, železnic delniška družba . 159 . - Montanska družba avstr. plan.....81 , 60 Trboveljska premogarska družba, 70 gld. , 154 , 50 Papirnih rubljev 100........1Ž7 , - __JOTakup ln prodaja vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. («varovanje za zgube pri žrebanjih, pri isžrubanj« najmanjšega dobitka. Z a 1 a n t n a izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „±*a № it C U H VfolizeHi it. 10 Dunaj, Hiriahilfiritraisi 74 B 66 Ag~ Pojasnila "XS v vseh gospodarskih in Inaninlh stvar«h, potem o kursnih vrednostih vseh ip«kulaoii>klh vrednostni papir|av in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooeg» ooreslovanja pri popolni varnosti BV naloženih glavnic. -44