SAMOMORILCA JE BILO SRAM
Federalni avijatiki so biLi prisiljeni umakniti se pred vstaškimi po ostrem spopadu. — Most je bil razrušen. — Črta umikanja je bila prerezana. — Calles trdi, da je bil Escobar iporažen v uvcdni bitki.
HOOVER V VELIKIH ŠKRIPCIH
GLEDE SUHAŠKE POSTAVE
Predsedniku Hooverju je skrajno težko izbrati duhovite raziskovalce. — Oviro predstavlja negotovost, če lahko komisija predlaga modifikacijo Volsteadove Jpostave. — Tako mckrači kot su-hači bombardirajo Hooverja.
MEXICO CITY, Mehika, 1 8. marca. — Vlada je danes objavila, da so vstaši izpraznili Torreon ter izgubili s tem svoje zadnje oporišče v osrednjem de-lu Mehike.
Vstaši so se umikali v velikem neredu. Zvečer so dospeli do mesta Escalona, ki leži 200 milj južno od mesta Chihuahua.
General Calles je s svojimi 30,000 možmi zavzel mesto skoro brez boja. Povod za umaknitev vstašev je dalo obstreljevanje iz zraka.
Vstaši so začeli zapuščati Torreon ob jutranji zori. Popoldne so dospeli v mesto prvi oddelki vladne kavalarije.
Vlada je uverjena, da je zadan s padcem Tor-reona vstašem usodepolni udarec.
Zrakoplovi so igrali odločilno vlog:^. Ko so padle prve bombe v Torreon, je nastala v mestu strašna zmeda.
TORREON, Mehika, I 8. marca. — Vstaške sile so razpostavile strojne puške v gričevju, ki obdaja Torreon, da vrnejo ogenj federalnih obstreljeval-nih aeroplanov, ki bodo danes-vprizorili nadaljni napad na mesto.
Napadalni aeroplani so včeraj krožili večkrat nad mestom ter ubili enega nekombatanta v bližini ameriškega konzulata. Konečno so bili pregnani od vstaškega pilota Antonia Gardenas tekom prve bitke v sedanji revoluciji. Gardenas ni baje poškodoval nobenega federalnega aeroplana.
Federalni aeroplani so napadli mesto zgodaj tekom jutra, vrgli bombe ter obstreljevali ceste s strojnicami. Na ducate ljudi je zbežalo pod streho. Razven moža, ki je bil na mestu ubit, je bil eden nevarno poškodovan in dva druga sta bila lahko ranjena, ko je bil obrnjen ogenj strojnih pušk proti predmestim.
Eno uro pozneje so se aeroplani vrnili k nadalj-nemu napadu, očividno proti glavnemu stanu, od koder vodi general Escobar svoje operacije. Takrat se je dvignil Gardenas v zrak ter pričel s zasledovanjem. Federalni aeroplani so se nato umaknili za svoje lastne črte.
Vslaški glavni stan je potrdil vest o bitki med federalnimi in vstaškimi četami pri San Pedro, trideset milj od tukaj. Ta bitka se je završila v soboto. Vstaši pa so trdili, da je izgubila federalna armada tristo mož ter mnogo opreme. — Zmaga je bila popolna za vstaše, — je rekel komunikej.
Dve ženski sta bili baje mrtvi vsled federalnega obstreljevanja pri Torreonu tekom zadnjih par dni. Salvatore Lizarraue, francoski državljan je bil baje ranjen in to bo najbrž dovedlo do protesta fran coske vlade.
•MEXICO CITY, Mehika, 18. marca. — Predsedniški urad je danes objavil, da se pomikajo štiri kolone zveznih čet proti Torreonu za bitko, ki se bo vršila najbrž jutri. Čete so baje prepričane, da bodo vzele Torreon. Vstaši so se baje že skušali u-makniti proti severu. Neki federalni avijatik je uničil železniški most ter odrezal vse umikanje.
WASHINGTON, D. C., 18. marca. — Predsednik Hoover je zadel na velike težkoče, da najde pravega moža, da bi načelo val preiskavi glede izvede-i ja postav. Del zadreg je posledica medlosti, kako daleč naj se dovoli komiteju, da gre v svoji pre-skavi ter v svojih priporočilih.
LOXG BEACH, Cal., 18. mar-t-n — PoLkovnrk Charles Lind-lxTg-h j«- bil <la!u*s v Lon«r Beach. >otem iko je pcnrzro&tf precejšnje *kr bi -uradnikom v Gletidaie„
Vprašanje1 je. te naj se komiteju dovoli, naj priporoči izpre-meinlbo postave, če bi našel, da je izjalovljen je prolubicije pctslediea bistvene napake Volsteadove postave ali če naj komisija omeji svoje delovanje izključno le na izveden je samo.
Predsednik Hoover je napravil tri ugotovila glede te komisije. Prvo ugotovilo je prišlo v njegovem sprejemnem govoru, ko ./> obljubil temeljito preiskavo glede "faktov in vzrokov" zlorabe, ki rse je pojavila pod izvedenjem prolubicije.
Njegov inavguracijski nagovor se je izjavil za preiskavo vseh iz-jalovljenj naše kriminalne jurisprudence, vključno rzvedenja prohibit'i je.
Različni napori, da -se pojasni te točke, so ostali dosedaj brez vsakega uspeha.
Senator Wesley Jones iz Wash-ingtona, avtor postave, ki dela prodajo pajnta žganja kaznjivo petimi leti ječe in $10,000 globe, je objavil po konferenci s predsednikom, da ni nobenega dvoma glede funkcij predlaganega komiteja, — da se namreč preišče in priporoči metodo, potoni katere bi se 'lahko izvedlo obstoječe postave in osotbje komiteja naj bi obstajalo iz mož, ki verujejo v prohibit* i jo.
Silas Strawn iz Ciiicaga. o katerem .se je glasilo, da je bil pohabljen. naj predseduje komisiji, je rekel po konferenci s predsednikom. da ne 'bo sedel pri konferenci ter dostavil, tla bi ne tsrnelo zastopstvo obstajati iz križarskih vitezov, temveč iz mož, ki bi lahko našli nekaj glede rešitve problemov, in katero rešitev bi lahko člani 'kongresa ponesli nazaj svojim volile eni.
Strawn je nmkrač in njetgova izjavo je pomenjaia. da bi zastopstvo priporočilo zakonodajo, najbrž modifikacijo.
Prohibieijtski položaj je pravcat trn v očeh predsednika Hooverja.
Antisalonska liga ga močno pritiska s svojimi neprestanimi pro-klamadjami. ker domneva, da je njegov namen izključno ojačiti Volsteadovo postavo. Na drugi strani pa bodo skakali mokrači, če ibo šel .jm> poti Antisa Ionske Lige česar pa najbrž ne namerava storiti.
LETALEC EAKER HITI DOMOV
Eaker hiti proti domu ter skuša dospeti pred soln-čnim zahodom. — Avi^ jatik je zapustil Panamo zgodaj na potovanju v Texas.
— Ne usmrtim se rad, — je napisal Allan Mow-ry, star devetnajst let, predno je vzel revolver ter se ustrelil.
Allan McLane Mo wry, elan odlične družine, .se je ustrelil včeraj ponor: na domu svoje sestre. M rs. Hamilton Adler na iztočni 72. cesti v 'New Vorku.
—	To je Xiotschijeva filozofija. — je pojasnila poslovilna poslanica Mowryja. — Kadar človek ne more živeti še nadalje ponosno, vsaj lahko umrje z navi-deznost.jo ponosa.
Mladi M o wry je živel na domu svoje matere na Madison Ave. Sedaj pa s<* nahaja njegova mati v Kajiri. Včeraj zjutraj se je oglasil M o wry na domu svoje sestre in ko je ni našel doma, je pustil zapečateno pismo zanjo.
Zvečer se je zopet- oglasil. Pozdravil je par obiskovalcev, telefoniral ter vzel zopet zapečateno pismo služabniku z izjavo, da ga bo sam dal Mrs. Adler. ko se bo \ rnila
Nekoliko pozneje so rdššali služabniki majhen pok v <zadnji sobi. a niso posvečali temu nikake pozornosti. Ko se je Mrs. Adler vrnila domov s prijateljicami, je našla svojega brata na postelji. Pstrelil se je Skozi desno čelo z belgijsko avtomatično pištolo, a ji- bil š - živ.
I mr! je malo pred polnočjo v Flower bolnici.
Poslovilna poslanica se je glasila :
—	Vsemogočni Iiog si ne more misliti, kako zelo sovražim storiti to stvar, a jo moram izvršili.
—	Ne bodi žalostna raditega. draira sestra Si-žiri moje truplo ter o. jh*! ]».okopiji v priprosti. le-s: ni škatlji. Ilvala tebi in tvojemu možu za vajino velikodušno pomoč. Pokopi ji me v Greenwich, Conn. Meni se zdi, da je boljše, če ne brzojaviš materi. Ali ne misliš tako.'
M lady Mowry je bil zaposlen v uradu svojega svaka. Ha mil tona Adler na Wall St.
Kritično bolna v Parizu.
PARIZ. Francija, IS. marca. Miss Constanee Bennett, ameriška igralka, je bila danes kritično bolna v Ameriški bolnici, po operaciji na slepiču.
Miss Normand boljša.
HOLLYWOOD, Cal.. 18. marca. — Izboljšanje je 'bilo opaziti v stanju Miss Mabel Normand. znane k i no-igralke, ki je resno zbolela na unetju pljuč, kot so izjavili njeni zdravniki. Dočim se bo njeno stanje stalno izboljševalo, bo morala vendar ostati v zdravniški oskrbi še več mesecev.
FRANOE POLJ K, Panama. Is. marca. — Kapitan Ora Eaker, ar-niadni letalec Združenih držav, je od letel na povratnem potovanju v Združene države ob štirih zjutraj.
On upa doseči II row n svil le, Texas, še danes zvečer te- nadaljevati svojo pot v San Diego. ('al., če bodo dovoljevale vremenske razmere. Včeraj je d. spel semkaj iz Brownsvilla.
Kapitan Eaker je prvotno nameraval vprizoriti potovanje iz Brownsvilla pa do tukaj v enem dneva, od jutranje zore pa do mraka. Zadržan pa je bit od vremenskih razmer fcer je moral prenočiti v M a nagli i.
Ko je dospel semkaj, je bil pozdravljen od družbe koujrresni-kov. ki se nahajajo na inšpekcijskem pnfovanju po Panama ozemlju in od podpolkovnika Fi she rja. poveljnika France polja, ki je proslavil polet kapitana Eaker ja kot -več kot "preizkušnjo moža nad strojem".
Današnje potovanje pa bo zaključeno že danes, če bo šlo vse po sreči.
ADVERTISE in ČLAS NARODA
PRVI DAR PREDSEDNIKOVI ZENI
/ienhy milleh. wash. d. c.
Kmalu, .ko se je preselila Mrs. Hoover v Beli hiši. jo je pesetilo par deklet iz Lousiane ter ji podarilo krasno, -z roko stkano preprogo.
PROGLASITEV VOJNEGA PRAVA V PREPLAVLJENEM OZEMLJU
Governer Alabame je proglasil vojno pravo v prizadetem ozemlju. — Načrti za rekonstrukcijo. Četrt milijona dolarjev je takej potrebnih. — Nalezljive bolezni pod kontrolo.
TROY, Ala., 18. marca. — Vojno pravo je danes prevladovalo v Elba in Geneva, Ala. Polkovnik W. Perons, clan narodne straže iz Alabame, je vprizoril akcijo včeraj zvečer, potem ko se je sporočilo governerju, da ni v preplavljenem ozemlju dovolj miličarjev, da bi lahko obvladali položaj.
Sporočilo se je. da plenjenje narašča in čeprav je javni zdravstveni urad sporočil, da so bolezni pod 'kontrolo, .so dobili vendar miličarji navodila, naj naro-če vsem ljudem v ozemlju, naj se prijavijo za ee.plenje.
Zdravstveni nrad je sporočil l«-devetnajst slučajev ošpie ter manj kot pol ducata slučajev influence. Vsi ti bolniki so bili odločeni od drujrih prebivalcev.
Governer (Jraves je izdal ugotovilo, v katerem je naprosil za pomožni sklad v višini četrr milijona dolarjev. Nato pa bo objavljen program za /.npefno /grajenje opustošenejja ozemlja.
Povoden j je vzela tekom tridnevnega divjanja nekako dvajset človeških življenj ter povzročila škodo, katero se ceni na približno petnajst milijonov dolarjev.
Nadomestilo
za star zvon.
S A XT A BARBARA, Cal., 18. marca. — Eden dveh zvonov, uničenih. ko je požar porušil stari misijon Santa Clara, bo nadomeščen. Zvon je bil ulit pod vodstvom španskejra kralja. Alfonsa XIII.
Mrzla voda usodepolna.
Xeki neznan moški, star nekako ~>7 let je bil potegnjen iz vode. kamor je bil padel s i>omola 33. Predno pa je dospel am-bti-lančni zdravnik, je bil mož že mrtev.
LAKOTA NA KITAJSKEM
Ameriški poslanik je v kablu sporočil državnem departmentu, da potrebuje takoj štiri milijone dolarjev.
Izčrpanje najmanj 20.000,00!) Kitajei-v. moških, žensk in otrok do spomladi v.sled lakote na Kitajskem je hilo predmet oficijel-ne«iTH kablojrrama. katerega je dobil državni department od ameriškega poslanika na Kitajskem, kot je objavil danes glavni stan Kitajskega sklada.
V tej oceni na državni department rse povdarja. da je mogoče doseči štiri milijone ol dvajset milijonov v devetih provincah iri da je treba štiri milijone dolarjev. da se izvede posebno ]K)tnr'/.-no delo.
Preigled je razkril slučaje ka-nibalstva v nekaterih pokrajinah, srlede katerih se glasi, da umirajo ljudje v tako velikem številu, da je nemogoče pokopati vse mrtve.
SKUPNI KONCERT
priredita flue 24. marca v Clar-idge. Pa., člana ljubljanske opere fjoispa Lovšetova in ^osjkkI Šu-belj. Rojaki, udeležite se v velikem številu!
Smith, mlajši, povozil otroka.
Včeraj je bila vprizorjena preiskava. da določi, če je cela lobanja Salvatora Cavallera, 13 let starega de"kH. ki je bil povožen oil avtomobila, katerega je vozil AlfrerJ E. Smith mlajši, sin prejšnjega governerja »Smitha.
Deček je bil ranjen, ko se je vozil s svojim koflesom pred do-nta-čo hi So na 103. cesti. Smith ira je takoj od vedel v Mount Sina; bolnico.
DENARNA NAKAZILA
4	*
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku:
v Jugoslavijo
Din. 500	................$ 9.30
1,000	................$ 18.40
" 2,500	................$ 45.75
" 5,000	................$ 90.50
" 10,000	................$180.00
▼ Italijo
Lir 100 ...............$ 5.71
200 ......................$11.30
" 300 ......................$16.80
" 500 ......................$27.40
" 1000 ......................$64.25
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo-earjamo, da smo vsled sporazuma e našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%,
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 —$2; za $200 —$4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodici ▼ dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo &e boljše pogoje. Pri velikih naka-riiih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina
makaidla.
izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh teoni«
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA\
PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
62 COBTLANDT STREET,	NEW JOBK, H. J ,
^Telephone: Barclay 0380
i r^r« |	GLAS NARODA	i ^^^^ i
Za New York celo leto - $7.00	^^^^ ^^	H and legal Hobdays.
J7.00 | ^ ^^________Lisi slovenskih delavcev V Ameriki.	L 75'°°° , I
TE^FON^BABCLAY 6189	Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March3^ 1879	TELEFON BARCLAY 6189
NO. 65. — ŽTEV. Go. _NEW YORK, TUESDAY, MARCH 19, 1929."3 TOREK, 19. MARCA 1929.	^"vOLUME XXXVII, — LETNIK XXXvE
Torreon padel po napadu iz zraka.
f ■ ——————————
VSTAŠI SO POBEGNILI V GOROVJE KO SO ZAČELE PADATI BOMBE
Lindbergk v Long Beach.
Vreraj zvever bi moral pristati v Gletvdale, potem ko je poletel iz AtbaKpierffue. a je ^>oletel senikaj, ne da bi obvestil prijateljev v
Gieadale.
jr :ic z.

glas yAROq^.ig. marca 1929
■mr.
GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation)
Frank	President	Loui» Benedik, Treasurer
NOVICE IZ SLOVENIJE
jplae* of btisinm of the corporation andf address« of above officers: f2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
"O L A S NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Pay Except Sundays and Holidays %* celo lete velja list ta Ameriko
in Kanado ------------——$6.00
ta pol leta................43.00
£4 Mri leta ---------------------$1.50
Za New York za celo leto ~$7.00
Za pol leta ____________________$3.50
Za inotemstvo ta celo leto —.$7.(30 Za pol leta_________—.-.$3.50
Subscription Yearly $5.00
Advertisement on Agreement.
"Glas Naroda" itkaja vsaki dan itvtemii nedelj %n praznikov.
Popisi brez podpisa in osebnosti se ne prioWujejo. Denar naj se blreovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika. __
*'GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. y. Telephone: Barclay 6189.
MEHIKA IN ZDRUŽENE DRŽAVE
Na Jugu je naša najbližja soseda Mehika, ko je prebivalci so znani kot jako vročekrvni lju<lje.
Izza rasa, ko jt bila država; ustanovljena, je sledila revolucija revoluciji, vstaja vstaji, in p ar krat je prišlo celo do ostre napetosti med Združenimi državami in Mehiko.
Predsednik Calles je bil precej pomiril deželo, industrija se je začela razvijati, in vse je kazalo, da se na boljše obrača.
Ker je postal novoizvoljeni predsednik Obregon žrtev atentatorja, je bil izbran na Callesovo mesto Oil.
Kmalu po svojem nastopu se je moral začeti baviti s •tarim, vedno ponavljajočim se problemom — mehiško revolucijo.
i!	# '	*	'	' ' '
Ameriški kapitalisti imajo v Mehiki velike koncesije. Da zaščitijo te koncesije, so pred leti začeli ščuvati narod Združenih držav na vojno z Mehiko.
A' teh svojih poskusili so bili precej \ispešni, ker je bilo prišlo že do obrožene intervencije (Persliingov ''lov" na roparskega glavarja Villo.)
(V so mehiški banditi storili krivico kakemu ameriškemu podaniku, je zašmnelo po ameriškem časopisju.
Zahteve po intervenciji oziroma vojni so bile na dnevnem redu.
Politika med obema državama se je pa slednjič ustalila.
Calles in Obregon sta zaščitila ameriške pravice v mehiškem ozemlju, obe državi sta si si začeli kazati globoki) naklonjenost.
Zopet je izbruhnila v Mehiki revolucija. ,
Pri tem se je zgodilo, da je v zmedi padlo nekaj strelov preko meje ter ranilo par ameriških podanikov. Eden
je*bil celo ubit.
K j, če bi se prejšnja leta zgodilo kaj takega, bi že romale iz washiugtonskega državnega departmeiita svarilne note v Mexico City, dočim bi se ameriško vojaštvo koncentriralo na mehiški meji.
A' tem .slučaju je bilo j)a drugače. Obžalovanja vredni dogodek je že pozabljen. Smatrali so ga za nesrečen slučaj.
Da se niso Amerikanci zastrantega dogodka preveč razburjali, je treba smatrati za dobro znamenje.
To znači, da dandanes ni več tako lahko naščuvati a-meriški narod, dasi je bilo takoj dosti ščuvačev na razpo-lago.	'I
Sčuvači in hujskači nišo brli uspešni, klijti če bi bili, lu bile danes najbrž že prekinjene diplomatske zveze med obema državama, in konec bi bilo vztrajnega in požrtvovalnega dela za medsebojni sporazum in spravo.
Ameriški narod je pa uvidel, da wasliingtonska vlada na skrajno zadovoljiv način uravnala težavno mehiško vprašanje.
Dosti je k temu pripomogel tudi sijajni diplomat poslanik Morrow, katerega je tudi Hoover obdržal v Me-
I hi ki.
.Morrow je mož, na katerega se 'lahko predsednik aa-
„ ■	■	• . * ' "', "V-."	• »
In dokler bo on v Mehiki bodo odnožaji med obema
Plazovi v Železnikih.
Po silnem mrazu je sv. Matija prav pošteno prijel za ušesa strašno zimo in jo tresel tako. da je odmevalo in grmelo -po vneli Že-leznrkih. 2'i. februarja i>oi>oldne je pričelo grmeti s streh, najhujše pa je 'bilo. ko -so se pričeli s hriba ■usijwiti plazovi na cesto.
Daleč naokrog gotovo ni tako nevarne ,poti kakor v Železnikih pozimi. Cesta pelje tik pod str-mim hribom. imenovanim "Zjavka". .s tem imenom no predriki ta del celo klobro označili. Oe hočeš, da te pozimi ne zasuje plaz, ali spomladi ne zadene kamen na glavo, moraš neprestano zijati v hrib in hitro teči mimo nevarnih mest. Od Sokol-skega doma do Gašperi-na .se imenuje pod "Zjavko". — Xj. takega pa še ne kafkor je v teh -dneh divjaia ta neizogibna in nevarna "Zjavka". Mislilo so, da bo ve.s hrim prineslo doli. Niso še delavci prekinjali enega, že se je vsul o na drtrgi strani. Samo na enem mestu je priletelo en dan 14 plazov. Yt>< promet je bil tod skozi zaprt in vozniki so jo morali udariti na drugo btran j>od "Lazom" in rez most v Pahnadi.
Tudi na Racovniku so se tako usipali plazovi za 'hišami, da so nekatere ženske že zdihovale: "O ti moj Jožeš, a <bo res že sodni dan!" Kljub" strašnim nevarnostim je pravo čudo, da ni bilo nobene človeške žrtve. Zdaj bo za letos menda mir. Promet je zopet postavljen. Poštna zveza redne posluje, avti pa še počivajo.
Okovi kaznjencev — odpravljeni.
V mariborski moški kaznilnici je nad sto kaznjencev muslimanov iz južnih krajev jug. države, ki so bili semkaj predstavljeni 1. j
in 19t2tj zaradi prenapolnje-nosti fcjpbskili Jkaznilnic. Obsojeni o bili skoraj vsi na 15 do 20-letno robijo, združeno z težkimi (nad 5 j kg) aH lahkimi okovi, ki so jim 1 smeli odvzeti samo med težko bo- ' leznijo. Nekateri oil teh robijašev j so bili pomiloščeni okovov že v i prvih letih bivanja v Mariboru, f štirideKt pa jih je ostalo Okovanih v železje. Pretekle dni je napočil tudi za nje dan odrešenja, ker so se vsem št i rid est i m za ista In o odvzeti ckovi na temelju zakona z dne 16. februarja, s katerim >>o stopili v veljavo nekateri deli novih kazenskih zakonov že z razglasitvijo v "Službenih Novinah".
Posamezniki med njimi so bili dkovani že po šest do sedem let. ' Se»daj so srbijaniski robijaši izena- j Jeni s težkimi jetniki po bivšem1 avstrijskem kazenskem zakonu, ki so izgubili okove že 1. 1877. Nois-nja okov za krajši čas ostane samo šo Ikot disciplinarna kazen v kaznilnici.
Pustolovec Indifirititis zopet na poslu.
Ljubljanska policija je dobila te dni iz 'Domžal daljšo vest. da se je ]»ojavil v tamošnjeni okraju neznanec pustolovec, ki -sle.pari ljudi na ta način, da se rzdaja za zdravnika. Kakor domneva liuib-
Od Solnčnega Vzhoda
Do Počitka
Jutro, poldne in večer—to so edina časovna razdobja, omejana za OLD GOLDS.
Vi vsi ste slišali geslo: "Ni ga kašlja v celi kari OLD GOLD cigaret." To ste videli oglaševano v vseh časopisih dežele. Ta beseda $e je udomačila po vsej deželi. Tobako v OLD GOLD je pomirjajoč, rahel in ugoden. V čem tiči tajnost? No, "ni ga kašlja v celi kari OLD GOLDS?" Zakaj?
Tukaj je odgovor. OLD GOLD cigarete so napravljene iz srčno-listastega tobaka, najboljšega, kar ga raste. Kaj pa je srčno-listasti tobak? Troje vrst tobaka raste na istem tobačnem steblu. Listi pri zemlji so tanki in suhi. V njih ni dosti okusa in duha. Listi na vrhu so trdi in žilasti—in so rezki za grolo. Toda listi v osrčju, listi v sredini stebla so hladni in izraziti.
Izdelovalci OLD GOLD kupujejo liste iz osrčja. Samo par zlatih listov iz osrčja vsake rastline. Zato so OLD GOLDS tako rahle kakor med. Zato jih lahko kadite z jutraj, opoldne in zvečer. Zato ga ni kašlja v celi kari OJ-rD GOLDS.
Old Gold
20 za
15 centov
ijauska policija, je to znani Gustav Ropotar. ki je svoji čas nastopal tudi v Ljubljani, pod imenom dr. Indif irititis ter sleparil lahkoverne ljuidi. 'zlasti ženske, kar na ddbelo. udi v Domžalah je pustolovec •zvaibil od gostilni-čarke Marije Marinško ve 300 Din. gotovine. polog tega pa je o>stal dolžan večji znesek na hrani. Oslcparil je V 'Domžalah dalje še trgovko Antonijo Chalupnikovo za 100 dinarjev, obenem pa ji je odnesel od vežnih vrat ključ. To pa z namenom, da tfe .pozneje vrne in poišče v 'hiši ob pravem, ča-su kako večjo vrednost. Kafkor hitro je pustolovec zavohal, da se je zače-
R
OJAKOM, ki nameravajo v stari kraj bodisi začasno ali z* stalijo, priporočamo, da naloge svoj dei^r pri nas. Istega jim je mogoče dvigjiiti v zneskih do vsake višine v jako kratkem času. Najboljši dokaz temu je sledeče pismo:
in posestnika, kontoristinja Marija Feldin, Marija Kakovec in Fr. llladnik. poseinik.
— Kodbini okrajnega sodnika Frana Brečka je umrla v celjski bolnici hčerkica Majda.
J Peter Zgaga
Vsem Pepcani, Jožicam. Pepe-tom. Jožetoiu in Jožkom želim za njihov -rod vse najboljše. Ko bodo črtali te vr>t:ee, so y:a že od-praznovali. Upam, da je bilo praznovanje -primerno velikemu pa troim in da prohibiei j>ke pota ve
niso imele svojih prstov vmes. *
Sv. .Jožef je tudi značilen patron. On je namreč pravi znanilec spomladi. Jarz. pridem šele čez dva ni na vrsto. Kajti odkar se je moj prijatelj Jože preselil v Mo-'ste pri Ljubljani, jo moram jaz oznanjati. Prav posebno nisem nikjer dobrodošel, kajti >aj veste, — Zgajra. je z^a^ra, pa če jra obrneš tako ali druga-e.
*
Kmalu bo pomlad . .. Se dva
dni.
— Pcmladni ča>. nebeški čas.— pijejo pesniki. Morda je res. toda sem za vsa-k shiraj še dve toni jjroz. . . oprostite, sfin zmotil in sen) Ih IcI v najrlici n*'-k-iij drujreira napisati . . . jaz sem za vsak -Ju'aj še dve toni pn m > ga naročil. Pred nami je namreč št' april, april pa neroden m»k-see.
Včasi pri-le človeku sr v maju '.elo prav kaka porkota.
I	*
Nekateri moški so jako Ijubez-. njivi.
I — (> sf hom tako j> >čufil. k< fcom >tar dovet<leset let. kakor se j počutim danes, bom povsem /.a-j dovoljen. — je rekel mož ^voji ženi.
—	Kaj.' — ira je zavrnila že-! na. — Ze s«>Jaj tako sitnariš, da
tv1 včasi ne morem prenašati. Kdo H bo |K>*lušal <lo devetdesetega leta.'
—	Kaj — se je /.aru lil in nakremžil. — ali misliš tudi ti do devet deset eifa lota živeti/
V Ameriko je dospel ->in biv-šejra nemškega kronprinca Loui^ Ferdinand.
Star je enoimlvajset let in je sklenil prepotovati Severno in Južno Ameriko.
Časnikarskim poročevalcem je rekel, da se ne briga za j>oIitiko. — Politiko pa kar v miru pu-i. — mu je rekel pred odhodom stari oče, bivši nemški kajzer.
To je «edeo redkih in pametnih nasvetov, ki jih je dal kajzer v svojem zivlienju.
Nenadna smrt.
Ker zjutraij 41-letne Vdove po usnjarju Tereze Uochleitner. stanujoče v [»oiLstrešju hiše št. 71 na Sv .Petra nasipu ni bilo na spregled. je stopil njen »sosed čevljarski mojster Karol Piv k v njeno sobo in pre-senečen opazil, da leži Hoe'lileitnerjeva v (postelji mrtva. Pivik je o tem takoj obvestil stražnika, iki je i>oročal policijski direkciji. V stanovanje Hoehleit-nerjeve se je podal policij, zdravnik dr. Avraniovič 'z nadzornikom Florjanom ter ugotovil, tla je na-stoipila .smrt zarasli srčne kapi. Truplo Hochleitnerj -ve so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Kristanu, njeno stanovanje pa do prihoda sorodnikov zapečatili.
Marc 3. 1929.
SAKSER STATE BANK. 82 Cortlandt St., New York City
•V:

ZA POM SLEPIH V LJUBLJANI
Maty Miller. Box 924, Fairbanks. Alaska. 50c.
Denar sj»rejeli in ga "bomo izročil i na pristojno iufsto.
Uredništvo.
Dam Vam vedeti, ds sem dobil znesek $5.340.13. ček No. 2669. Lepo se Vam zahvalim za hitro pošiljatev in Vam želim mnogo v&peha. Pozdravljam Vas in vse uradnike.
S spoštovanjem
Josip Gustinčič Selo 47, Moste pri Ljubjani. Jugoslavija.
»■ -w.

KLOBASE
ŽELODEC IN VSAKOVBSTtfO DOMA SUŠENO MESO proti poštnem \n ekspresnem povzetju, ali | i denar naprej po 38c. funt in pla5am poštnino jaz.
f*- • - - ^GHN KR■
P 5301 St. Clair Avenue	Cleveland, O. j
i
Mussoltni je objavil deset zajio-venli za italijansko mladino.
Deseta zapoved »e ^rla>i: —.ln nadvse drajro naj ti bo — življenje Mus.>oIiiiija.
Ko <l.o začelo ei^krat v Italiji "grmeti, ne bo vretlno Mu-ssolinije-
vo življenje niti počenega jrroša. *
Xič vf1 tako lin <t1h^ ne t/^nvar-ja'kot kletvina. ni«- tak<j jjolirlaj-no kot opravljanje in nič tako tiho kot hvala.
- Mož in žena rsta se odpravljala na ples. Ona božansko lepa. on pa precej pohlevne sorte.
Bila je krasna in zapeljiva v plesni dbleki. Naenkrat se je uli-lo kakor iz škafa. Ker ^ta živela izven mesta, je bilo treba telefonirati po taxi.
Telefoniral je dvakrat, petkrat, desetkrat. Taxija pa ni biio. Do polnoči sta ea'kala, opolnoči pa pravi mož: — Zdaj je pa že prepozno. Bova p.: doma ostala. Kar obleci se.
x
Časnikarski poročevalec je imel srečo. Posi-ečilo se mu je priti v pisarno bogatina, kojega premoženje se je v (zadnjih letih po:le-setorHo.
Potegnil je iz žepa pa.pir in svinčnik ter ga vprašal:
—	Ali mi hočete razodeti tajnost svojega-nspeha •
Bogatin je malo pomislil ter odvrnil:
—	O. -zakaj pa ne. Toda tudi vi mL morate prej nekaj razodeti. Kdo vas je poslal k meni t urednik lista ali državno pravdništvo i

la zanj zanimati" oroižni^ka postaja jo je hitro odkuril in ga zdaj ni na spregled. Prenesel je svoje delovanje bržkone v kak drugi večji okraj na deželi, kjer bo nadaljeval s slepanstvi.
Smrt pod vlakom.
Xa progi med Preserjem in Notranjimi Uo-ricaini še je ponoči ]>rLpetila huda nesreča, katere žrtev je .postal mesar -Jako»b Bučar, doma rz Rakeka. Moža rso našli zjutraj f iroyo viii delavci razmesarjenega i»ole«j proge.
Pokojni Bučar je bil zadnje dni v ljubljanski -splošni 'bolnici, odkoder je bil odpuščen Zadržal r>e je še v Ljubljani. Ni še znano, "ali se je za j>ovratek domov vsedel na vlak že v mestu ali pa je morda obiskal v okolici Brezovice kakega znanca in šele tam stopil na vlak ter nato morda po nesrečnem naključju padel pod koletsje. Prav verjetno se zdi. da je nameraval ponoči ali zjutraj zarana prehoditi progo do Preserij, pa ga je potoma dohitel vlak ter ga usmrtil.
Bučarjevo truplo so odpeljali v mrtvašnico v Notranjih Goricah.
Smrtna kosa.
V Ljubljani so umrli: 49-1 etna Marija Mohar. soproga trgovca
GLAS NARODA, 19. MARCA 1929
ULITZEV A AFERA
Nov kompromis komunizma.
BRATOMOR ZARADI LEPE SVAKINJE
NARAVNOST V TRST
Skupno Potovanje
po COSUUCH progi
priredimo dne
29. MARCA 1929
NA NAJNOVEJŠI MOTORNI LADJI
"Vulcania"
ki ima 24,000 ton prostornine, je 632 čevljev dolga, 80 čevljev široka in 91 čevljev visoka. Motorji razvijajo 33,000 konjskih sil in vozi z brzino 20 vozlov na uro.
TA PARNIK VOZI 11 do 12 DXI DO TRSTA, iz TRSTA do Ljubljano pa vozi vlak samo 4 ure.
Za nabavo potnih listov in vsa pojasnila se obrnite na
SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : New York, N. Y.
DODELJENE SO NAM NAJBOLJŠE KABINE

je
Iz Rudije prihaja vest, ki bolj ko' vse drugo potrjuje, da ortodoksna komunistična opozicija opravičeno očita Stalinovi vladi izdaj.stvo nad komunizmom in kompromlsaretvo z "buržujskimi" principi. Ruska vlada je v svojem budžetu za tekoče loto določila postavko s^dem in pol milijona rubljev za ojačanje zasebne stavbne inicijative. Ta zesek, ki znaša v naši veljavi okroglo 220 milijonov, je sicer za potreb*1 ogromne države skoro neznaten, vendar pa je kot argument dovolj silen, da prebije najsilnejši princip socijalistične doktrine: zanikanje prava zasebne lastnine.
Z avstoritativnega mesta ruska vida uveljavlja in uvaja zopet pri-vano lastnino nad nepremičninam, sama je pogazila princip in odredila milijonsko vsoto v pomoč o-nim, ki bi ji hoteli slediti pri uničevanju temeljne maksime današnjega sovjetskega državnega ustroja. Iznačena vsota bo služila kot posojilo podjetnim posameznikom, ki se izkažejo, da polovico za gradnjo potrebnega kapitala prispevajo sami iz lastnih sredstev. Vsem tem privatnikom bo drugo polovico dala država kot brezobrestno posojilo za dobo petnajstih let.
Pri tem poskusu vlada sicer previdno molči, da preide stavba v popolno privatno last dotičnika, ki je s svojimi sredstvi zgradil hišo, toda administrativno mu bo brez dvoma priznana last, ker bi sietr bil poskus brez vsake vrednosti, Tisti, ki ima kapital, da poravna polovico stroškov za stavbo, bo hotel imeti tudi solidno jamstvo, da bo sezidana hiša res njegova in da se mu bo vloženi denar tudi obrestoval. To jamstvo mu bo dala država upravnim potom in s tem sankcijonirala po-vratek h kapitalističnemu gaspo-darstvu. Stalinu je mogoče iti preko a^novnega principa socijalistične državne uredbe zato, ker je tendenca današnjega gospodarskega življenja v Rusiji usmerjena evolucijskim potom v stare izvožene koloseke. Vzgled, ki se Stalin pri tem lahko nanj sklicuje, pa je dal že sam Lenin s svojo uvedbo nove ekonomske politike. Z njo je ustvaril stan nef.manov, zarodek za bodoče kapitaliste. Sicer je Lenin s svojo znano široko-poteznostjo takoj označil, da je koncesija nove ekonomska politike le začasna in da jo bo država neusmiljeno zatrla, brž ko bo lahko ga^podarstvo brez pomoči teh privatnih trgovcev, toda iz koncesije se j^ razvil življenja zmožen stan. ki je uredil trgovino in popravljal vse pogreške državnega trgovinskega monopola.
Tudi pri kmečkih posestvih je princip nepriznanja privatne lastnine varovan samo teoretično, v praksi pa je njegova provedba nemogoča že iz tehničnih ozirov. Popolnoma je že v navadi kompromis, da zemlje ne smejo odvzeti tistemu, ki jo pridno in sposobno obdeluje; v tem primeru preide ob smrti gospodarja po nasledstvu na svojce, ako so umrlemu pomagali pri obdelovanju. Vse to zakonito ni normirano, ker v teoriji ni privatne lastnine, dejansko pa se izvaja že vsa leta boljševiške-ga državnega ustroja.
Stalinova vlada dobro vidi to nesoglasje med teorijo in prakso, zato hoče tudi v kmetijstvu ustvariti dualizem, ki vlada v industrij: in trgovini. Tu imamo poleg velikanskih državnih industrijskih in trgovskih trustov tudi množico zasebnih podjetij, ki mirno obratujejo poleg monopolnih tovarn in trgovin. Zlasti velja to za privatna podjetja na zadružnem temelju, ki jih je vlada vedno ščitila- in pospeševala. Kot protiutež proti strnjeni kmetski posesti, ustvarjajo sovjeti zadnji dve leti ogromne državne lati fundi je. Po razdelitvi bivših plemiških velepo-sesti je nastopila anomalija, da se je splošna poševna ploskev v Rusiji zvišala, količina pridelkov za izvoz pa se je nesorazmerno zmanjšala. Ogromni kompleksi polja, ki so se pod carskim režimom ra-eijonalno obdelovala s stroji in bila specializirana za posamezne vrste
V Mali vasici Torhovi blizu rrenčina so živeli trije bratje [van. Miha in Adam Ilarvanek. Vsi trije so podedovali po starših majhno posestvo, od katerega so jedva živeli. Najmlajši med njimi, Adam. se je slednjič oženil. Pripeljal je v hišo mlado, zalo nevesto. ki mu je rodila zaporedoma tri zdrave otroke.
Družina, ki je narasla na sedem duš. je postalo tako velika, da je posestvice ni moglo več preživljati. In tedaj se j«- odločil najmlajši izmed treh bratov. Adam. da gre v Ameriko in skuša nekaj prislužiti za ženo. deco in doma ostala brata. Sel je čez Ocean. s» vbijal v deželi dolarjev, a prihranil Je komaj toliko, da se je po nekaj letih lahko vrnil s praznimi rokami v domovino.
Medtem se je odigravala doma drama, katere ni Adam niti slutil. Njegova žena je stopila v ljubezensko razmerje z njegovim bratom Ivanom. Bila je polnokrvna in življenja ž Ijna in je privezala svaka popolnoma nase.
Ko se jo Adam vrnil iz Amerike in j/' videl da se mu je žena izneverila, je bil užaljen, toda sklenil je bratu oprostiti zakonolom-stvo pod počrnjeni, da pusti njegovo ženo pas'h m al na miru. Ivan je Adamu dal besedo, da bo ravnal po njegovi želji. Njegova ljubezen do lepe svakinje pa se je čedalje bolj razžigala. Ko je brat videl, da se ne more več zatajevati. je pozval nekega dne oba svoja brata v gozd k podiranju dreves. Na tihem pa je bil sklenil, da se oh tej priložnosti če le pojde. iz-nehl Adama, nakar bi postala svakinja za vedno njegova.
Adam je. nič hudega sluteč, sledil Ivanovemu pozivu. Vzeli so s seboj sekire in žago ter odšli sekat drevesa. Adam in mlajši brat Miha sta bila določena za žaganje n-kega debla. Ivan pa si je pridr-žal sekiro, da bo drevo podrl s sekiro, ko bo že dovolj nažagano. Adam in Miha sta začela vleči ža-tro — kar pade po Adamovi glavi sekira in mu razkolje lobanjo, da je ostal na mestu mrtnv. Ivan je hil tako iz sebe, da ga je zamahnil še drugič, rekši: "Zdaj bo menda dovoli!"
Orožniki so prijeli morilca in stvar je prišla pred sodišče. Ivan je priznal zločin in dejal, da ga je pahnila v nesrečo nesrečna strast do lepe svakinje. Mesto da bi u-žival njeno ljubezen, se bo s°daj pokoril za umor v dosmrtni ječi.
NAPOVED POTRESOV
Angleških učenjakov, ki se ba-vijo z astronomijo in študirajo posebni raznmre solnea, izvora toplote na zemlji, na zanima zadnje čase nobeno vprašanje intenzivnejšo kakor problem pojemanja solnčne moči.
Po naziranju vremenoslovcev so se formirale v zadnjem času tri cone visokega pritiska: prva nad Skandinavijo, drusra nad Sibirijo, tretja nad turškim ozemljem. V vremen oslovji^ pomeni taka cona toliko kakor za nas v navadnem življenju gora. Med temi gorami, ki dajejo atmosferi nizkega pritiska odpornost, s kakršno razpolaga čvrsto fizikalno telo, se tvorijo najprej od severa proti jugu, potem pa od juga proti severu pre-dnhi ali hodniki depresije, po katerih krožijo struje z nizkim pritiskom ]iopolnoma prosto. Takšen preduh ali hodnik depresije je sedaj nad Rusijo in se razteza mimo Balkanskega poluotoka čez Avstrijo, Italijo, Francijo in Anglijo. Zrak. ki kroži nad temi kraji, in prihaja s tečaja, je seveda mrzel in se ohladi posebno kadar struji nad Sibirijo in Rusijo.
Že pred meseci se je tudi pokazalo, da izžareva solnce manj ka-loTij kakor v normalnih razmerah. Vse to kaže na čudne dogodke, ki bodo po sodbi meteorologov nastopili v letošnjem letu: na velike po* trese v 1. 1929. in 1930. ter na velikansko vulkansko delovanje v letih 1930. in 1931,
KAM BO PRVA PAPEŽEVA POT
Zanimanje za prvo p&peievo pot iz Vatikana se še prav nič ni poleglo. Vsak dan je v listih citati nove kombinacije, ki se tičejo tega vprašanja. Ves rimskokatoliški svet .so int"roMra za stvar in zdaj so prišli iz Rima tozadevno prvi migljaji. Štiri krajo navajajo, katerim bi papež utegnil nakloniti Kvojo pozornost in jih počastiti z obiskom. Ta mesta so: Milan, MontecasMno, Asslsi in Lurd.
Milan je najlubše papeževo m^-sto in baje si ne želi Pij XI. ničesar tako iskreno, kakor svečane službe božje v njegovem slovitem Dummi. '	. »I 1 !
M -ntei assino ^»a privlačuje iz drugih razlogov. Ta kraj je papežu ljub zaradi pisma, ki fra je pisal diktator Mussolini prof. Baronovi in s katerim so se pričela po-! gajanja za spravo med papež m in italijansko državo. Dan Sv. Frančiška leta 1926. je bil začetek : razgovor »v. loto sv. Benedikta je prineslo zaključek in krono spravnih pogajanj.	;
A>s si bi papež rad ob "iskal, da počasti spomin volikoga siromaka sv. Frančiška, katerega slavni pod je vplivfl na Mussolinijevo okolico. (la se je odločila za pogajanja k pr.peško stolico.
Končno Lurd. Ni izključeno, da ne bi se papež napotil v Lurd, znani romarski čudodelni kraj, kajti lurška Mati božja je usmiljena zaščit niča rimskega pontif ka-ta. Lurd pa leži tudi v veliki katoliški državi, ki se čuti zarad; zadnjih dogodkov zapostavljeno na kor;*t Italije.
Dejstvo je dalje, da dobi papež svoj dvorni vlak s kapelico, v kateri bo liani'ščena Rafaelova Ma-dona. Papežev vlak bo no las po- , dobon dvornemu vlaku italjanske- ■ ga kralja ;n se bo precej razlikoval oil nekdanjega starega dvornega vlaka papeža Pija XI. Ta vlak je bil. kakor znano, dar francoskega kralja Napoleona III. toda- : njemu papežu. Sestoj al je iz treh j voz; vsak vagon je bil prepleskan , z drugačno barvo. Ta vlak je bil . velika posebnost tedanjega časa.1 za današnjo dobo pa je zastarel, nepraktičen in neudoben, ker je ■ majhen in tes<m.
KORISTKE IN BALETKE
i
Famozni angleški impresarij Crales Cochrane ne trpi več suhih koristk in baletk. "Skeletna f igu-j ra :ir>ra izginiti!" Mladenke so 1 se srdile na Cochrana. ali on je ' ostal pri svojem sklepu in vdati so -s" morale. Kar jih on sprejme,!1 se morajo vso podvreči predpisani I prehrani, kakor mu jo je sestavil ; zdravnik Sir Willima Arbuthnot. ' In tako uživajo Cochranova de-j klet a mineštro, jajce s kruhom in 1 maslom, med. sir in mnogo mleka./ Cochrane pravi, da je publika na- ] veličana "tanke moškosti sedanje mo,le." 14Naravna ženska figura ' m svojimi gracijoznimi linijami in 1 gibi je vendar nekaj drugega kot pa sveženj kasti, pokrit s kožo.T'i Cochrane ima sedaj izbranih 18 j deklet, iz katerih bo s primerno prehrano ustvaril skupino koristk in baletk, ki bodo zdrave in močne, ne pa "vrsta slabo hranjenih bitij s kratkimi lasmi in obliko dečka." Cochrane hoče spraviti do zopetne' veljave cvetoče forme mode pred dvajsetimi leri.
Tožbe zarodi vloma v zakladnico Diskont ne družbe
Berlinski listi poročno, da se Diskoutna družba brani povrniti svojim klijentom škodo, ki so jo utrpeli radi vloma v zakladnico njene berlinske filajlke. Zdi sej da bi jo poravnala kvečjemu v višini vsote, za katero so bile uro-' pane dragocenosti zavarovane, a e. višini te zavarovalnini noče rtič I povedati. Zato so vložili številni; oškodovanci po svojih odvetnikih i tožbe proti družbi. Da bi se izog-j nil i nepotrebnim stroškom, so začeli snovati organizacijo, ki naj bi zastopala koristi vseh oškodovancev.
t » ; ;>
Odgovoriti na vprašanje, kdo' je najbogatejši mož na Češkoslovaškem. ni tako lahko, kakor bi kdo mislil. Za bogastvo ni nobenega zanesljivega merila, kajti davčne prijave, po katerih bi se najlažje ugotovilo premoženje, »o tajne. P a tudi z davčnimi prijavami bi se ne dalo dognati koliko ima ta ali oni premoženja, kajti imovin-J ska podlaga in dohodki od nje sta dva zelo različna i>ojma iti zelo lahko se zgodi, da ogromno imetje ne prinaša skoro nič, nasprotno se pa da z razmeroma malim denar-' je mmnogo zaslužiti. Ta davek je odločilna dohodnina. Zlasti cenitev industrijskega imetj a jo zc-1 lo relativna. Podjetje, ki dobro uspeva in ima sijajne izglede, ima J tudi pri enakem obsegu popolnoma' drugačno vrednost nog o podjetje, ki s j mora boriti s težkočami. ]
Ne preostaja torej drugega, nego ceniti bogastvo največih češkoslovaških kapitalistov po nekaterih objektivnih znakih. Če se dr-ž.nio to poti, so zdi, da zavzema med češkoslovaškimi finančnimi magnati prvo mesto bivši baron Rotschild kateremu pripada polovica znanih Vitkoviških tovarn. To podjetje je bilo ob stoletnici obstoja cenjeno približno na 5—G milijard Kč. Polovica znaša torej 2.r> do 3 milijarde in to je osebno premoženje češkoslovaškega Rots-childa. Poleg tega so pa Vitkovice interesi rane na mnogih drugih podjetjih. Rotchild sam ima pa še drugo pr moženje tako. da lahko mimo rečemo, da znaša njego vo imetje 3 milijarde Kč.
Na drugem mestu je rodbina Petschkova. Tu je pa zelo težko ugotoviti imovin.sk" razmere, kajti Petsehkovo premoženje ni tako' oeividno, kakor Rotschiklovo. Praški bančni zavod je last cele rodbine in samo rodbina ve, koliko odpade na poedinega člana. Poleg udeležbe pri treh bankah ima rod-1 bina Petschek večino delnic seve-' ročeških premogovnikov, papirnic in tekstilnih tovarn. Rodbino kot; eno najbogatejših na Češk oslova-j škem predstavljata dva brata, prvi ima svoj kapital naložen na Češkoslovaškem preti stavi jata dva brata prvi ima svoj kapital naložen na Češkoslovaškem, drugi pa večinoma v inozemstvu, zlasti v Nem-č ji in Gornji Sleziji. To sta drugi in tretji najbogatejši mož na (češkoslovaškem.
Četrto niteto zavzema Adolf Schvvarzenberg, ki ima ogromna' posestva, 10 pivovarn, ogromen1 koncerti lesne industrije in večino' delnic nekaterih industrijskih pod-j jetij. Sladkorne tovarne je prodal 1. 1922. zelo ugodno.
To bi bili štirje najbogatejši možje Češkoslovaško. Težko je reči, kdo jim sledi j>o vrsti. Zelo bogata je rodbina Schicht. na IT-' sti. ki je udeležena naznanim k">n-cernu umetnih maščob, v katerem reprezentira zdaj z -Turgensom in Vam Bergohm evropski trust, obenem je pa največji fabrikant čokolade v Nemčiji. Ta rodbina
drži v svojih rokah tudi znani koncern Elida, ki ima podružnice v mnogih drugih državah. Med zelo bogate može na Češkoslovaškem spada tudi Tomaš Bata, ki ima ogromno tovarno za izdelovanje čevljev, obstoječo iz 33 poslopij. Tovarna in neštet.') prodajaln po vseh večjih mestih Evrope predstavlja velik kapital, ki je osredotočen v enih rokah, kar je pri tako velikih industrijskih podjetjih zelo redek primer.
'KAKO SO HOTELI ODSTRANITI PAPEŽA
! V dunajskem dvorskem in državnem arhivu leži zanimiv , tajni, javnosti doslej nedostopni dokument, obsegajoč podatke, kako so hoteli odstraniti papeža Leona XIII..
zasesti Vatikan, in prepre-! čiti po smrti Leona XIII. izvoli-tor novega poglavarja rimsko-kato-toliške cerkve. Stvar, o katerem govori zaupno poročilo tedanjega avstrijskega paslanika pri Vatikanu, je bila naslovljena na Dunaj dne 4. novembra 1890., v roke tedanjega avstrijskega zunanjega ministra, prof a Kalnokvja.
Avstrijski poslanik javlja podatke. ki mu jih je dal sam papež Le*n XIII., zatrjujoč, da vlada v Vat kanu glede prihodnjega kon-klava največja bojazen. Italijanska vlada, veli poročilo, je sklenil, da izkoristi trenutek smrti papeža Leona XIII. in da udar na Vatikan ter ga oropa poslednjih ostankov suverenosti. (Na čelu italijanske vlade je tedaj bil državnik Crlspi.) Crispi je menil, da dobro poučen o položaju v papeževi okoliei. ker so mu nosili te vesti na nos konfidenti. Poslanec italijanskega parlamenta Ce.sari je celo objavil v listih trditev, da mu je znano iz ministrskega vira. da kani papež zapustit5 Rini. Takrat pa napoči za italijansko vlado čas, da se polasti Vatikana. To je mogoče samo govorica, pripominja referent v svojem poročilu na Dunaj; vendar ni izključeno da bi smrt Leona XIII. prav tako kakor njegov odhod iz Vatikana bila italijanski vladi dobrodošla prilika za udar na popeževo bivališče.
Avstrijski poslanik razmotriva dalje problem, kaj bodo storile druge države v danem primeru: ali bodo pozvale Italijo, naj spoštuje imuniteto Vatikana in če bo I Italija pozvana na obvezno izjavo frlede t^ga za primer smrti Leona XIII. Če ne bi bil takšen p#ziv nmesten, tedaj bi si želel inštruk-eij. kako naj bi se zadržal v tem slučaju. Za slučaj, da bi hotela Italija strahejvati konklav, ki bi izbiral novega papeža, bi bilo morda umestno omogočiti to volitev na avstrijskem teritoriju.
»
"GLAS NARODA"! NAROČAJTE SE NA
Najbogatejši možje na Češkem.
Razmerje med Nemčijo in Poljsko se noče izboljšati. Nasprotno, ravno v zadnji dobi se je pnslab-' šalo in sicer v zvezi z manjšinski mi zadevami.
Znano je, da je nemški vnanji minister Stresomann predlagal na dnevni red marčnega zasedanja Društva narodov manjšinsko vprašanje ravno radi spora s Poljsko, ki mu je vsebina predvsem manjšinski problem. Nemci se pritožujejo, da ravnajo Poljaki z njihovimi sorojaki. svojimi sodržavljani, nepravilno, da je spoštujejo določbe o zaščiti manjšin. Seveda jim Poljaki niso ostali dolžni od-govorra, marveč so objavili obilo gradiva, iz katerega se razvidi, kako daleč je Nemčija od tega, da bi mogla biti brez krivde v manjšinskih zadevah.
Prav v zadnjih dneh se jo napetost med obema državama, ali točneje med javnim mnenjem v obeh državah, š^ poostrila. Povod zato se dale šleske zadeve. Tamkaj je poljska vlada razpustila deželni zbor šleskega vojvodstva, po razpustitvi pa je bil aretiran poslanec razpuščenega zbora VI it z. ki je hkrati predsednik nemškega Volksbunda. Ta aretacija je sprožila ogromno ogorčenje v Nemčiji in nemško časopisje je pričelo silovito kampanjo zoper Poljsko, popisujoč aretacijo kot šovinistično nasilje nad nem6ko narodno manjšino. Napoveduje s<% da bo nemška diplomacija poklicala na pomoč intervencijo Društva narodov, češ da gre za kršitev določb o zaščiti prava, ki ga imajo narodne manjšine.
S poljske strani se je Flitzeva a-fera pojasnila ne le uradnim potom, marveč tudi s strani najvišjega vnanjepolitičnega mesta. Vnanji minister Zaleski je sprejel vnanje novinarje v zunanjem ministrstvu v Varšavi in jim med drugim dal tudi izjavo o Ulitzevi a-feri. Ulitz je obtožen, da je ponarejal dokumente in z njimi pripomogel poljskim podanikom nemške narodnosti, da so se z begom v Nemčijo odtegnili poljski vojaški službi. Sodiščo jo že 1. 1926. zahtevalo, da mu šleski deželni zbor izroči Ulitza, ki je bil, kakor rečeno, deželni poslanec. Sedaj, ko se je nehala Vlitzova poslanska imuniteta, jra je sodišče prijelo, nakar je sledila arretcaija.
Plitz bo moral, je naglasil Zaleski, odgovarjati pred sodiščem radi svojega zločina. Odločno je odklanjal vsakršno intervencijo, pa naj bi prišla s katerekoli strani. Ze nemški konzul v Katovicah je poskusil intervenirati v korist Vlit-za, pa so ga poljske oblasti zavrnile, češ da pripadnost k narodni manjšini ne more nikogar oprostiti obveiznosti in odgovornosti, ki jo ima v okviru obstoječih državnih zakonov. Volkxbund se namerava pritožiti ali se je menda že pritožil na Društvo narodov in nemško časopisje zahteva intervencijo Ženeve. Zaleski se je'izjavil tudi v tem pogledu in kategorično odklonili intervencijo Društva narodov, češ, ako bi mi pripustili vnanjo posredovanje v sličnih primerih, bi se to reklo, da zadostuje, ako je poljski državljan pripadnik nepoljske narodnosti, in državne zakone more kršiti poljubno, ne da bi se mu bilo bati za to aretacije in kazni.
Kakor se razvidi iz povedanega, je spor zelo akuten in posredovanje bo zelo komplicirana stvar. Goto je to jako neprijetna zadeva za ženevsko zborovanje in jako slaba predigra za manjšinske raz-prve, ki se obetajo na marčnem zasedanju Društva narodov. Ulit-zeva afera kaže v drastični obliki, kam more dovesti pretirano zaupanje v intervencijske možnosti in postavlja ves problem mednarodne manjšinske zaščite v zelo neugodno luč.
rr
Na poti 1c pofioki zmrznila
V bližini poljskega mesta Pe-trikowa se je zgodila dokaj nenavadna tragedija. Mlad kmečki par se je peljal v mesto k poroki. Ko so prispeli na mesto, pa so opazili, da je nevesta mrtva. Bila je zmrznila na poti.^-
' Si-
žita in za lan, so po razdelitvi med kmetsko maso razbita in ne dajejo več prejšnjega pridelka. Deloma so kmetje prejšnje žitno polje porabili za druge pridelke, deloma pa je krivo pomanjšanju pridelka neracijonalno obdelovanje. Traktorizacija se ne more izvesti deloma radi prevelikih investicijskih stroškov, deloma radi nedo-statnosti domače industrije, ki ne more izdelati niti dovolj nado-! mestnih delov za traktorje. Temu j zlu hoče vlada odpomoči z organiziranjem velikih državnih poljedelskih ekonomij.
Pravoverna komunistična opozicija teh gospodarskih kompromisov ni mogla mirno gledati. Trockij in njegovi pristaši ne žele, da bi država krenila iz revolucionarne-' ga stanja v smer zdrave stvarite-ljske evolucije, ki so zahteva življenje samo in, kakor vse kaže, tudi večina ruske javnosti, ki je odklonila prizadevarije opozidije. Na vsak način jo 'zanimivo dejstvo, kako polagoma popušča vlada pod silo razmer od temeljnih principov v gospodarskem življenju. V trgovini. v industriji in v poljedelstvu je že dovolila znatne koncesije, najnovejša vt>st o stavbnih kreditih napoveduje kompromis tudi v gospodarstvu mestnih prebivalcev. Dosedanje stare hiše upravljajo hišni komiteji na splošno nevoljo. zato se bo marsikdo poslužil nove ugodnosti. Ta znamenja kompromisa napovedujejo, da se komunistični princip gospodarstva ni obnese 1; poznavalci razmer to trdijo, obenem pa tudi izjavljajo, da se upravni sistem sovjetov razvija v smer, ki obeta ustaljenje tega novega načina uprave. Izgleda, da bo sovjetski upravni način ostal tudi tedaj, ako krene gospodarstvo v svoji evoluciji še bolj na desno in razveljavi dosedani komunistični princip socijalistične države.
TROCKEMU PONUJAJO SLUŽBO
V	finsk'm lL-tu "Kifleva" je priobčil neki Norvežan, ki je imel pred vojno na Norveškem veliko podjetje za izvoz polenovk, zanimiv članek o Trockem. V mojem podjetju je bilo vedno zaposlenih mnogo delavcev, ki so sušili pole-novko. piše Norvežan. Med njimi je bil tudi Trocki. Mož je vzbujal splošno pozornost, ker je bil zelo marlijv in spreten. Izborno je znal manipulirati z nožem in rezati glave polenovk od trupov prav tako hladnokrvno, kakor je pozneje rezal glave ruskih bnržu-jev. Trocki je delal tako dobro, da bi nihče ne mislil, da ni to njegov stalni poklic. Prišteval sem ga med najsolidnejše in najbolj marljive delavce. Nikoli ni pil. denarja ni zapravljal in koncem leta je imel že 800 norveških kron prihrankov.
Prišlo je b>to 1918. Po opravkih sem odpotoval v sovjetsko Ru-sijo, kjer sem imel opraviti s sovjetskimi uradi. Lenin in Trocki sta bila takrat že gospodarja Rusije. Nekoč sem se mudil v nekem uradu in ko sem v prredsobi oblačil suknjo, me je nekdo nagovoril v norveščini: Za vraga, kaj si res ti? Kaj pa počenjaš tu? Veselilo me je, da slišim pozdrav rojaka, obrnil sem se in zagledal pred seboj Trockega. Pozdravila sva se kot dobra znanca. Potem me je Trocki odpeljal v svojem luksusnem avtomobilu a* mes-to in sploh mi je šel zelo na roko.
Glede na sodanji položaj Trockega, ki je postal politični izgnanec, meni dotični Norvežan, da bi se lahko zopet uveljavil kot delavec pri njem. Če bi mu norveška vlada dovolila nastaniti se na Norveškem, bi ga Norvežan z veseljem sprejel.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK
V	AMERIKI.

• - ■ , "
OLAS NARODA, If. MARCA 1923
KNJIGARNA GLAS NARODA
SLOVENIC RUBL15HING COMPANY, 82 Cortlandt Street, New York. N. Y,
: : IGRE : t RAZNE POVESTI IN ROMANI
__T
COUCNE KNJIGE MOLITVENIKi
MOLITVENIKI:
Marija V*rhli>:
T platno vezano .-«....«...91 v dno platno ..........-..1.M:
▼	uruje vezano..............1.5* j
r fluo usnje vesa.no	.L7t j
Kajnid glasovi:
▼	platno vezano ............3.00 j
t fino platno tesano ........Ml j
T o*njf rezano ............1.50;
t fino nanje vezano ...... ..l."0|
Skril u da««:
f platno vezano ........... .80 |
v fino platno vezano ......1.20 j
* usnje vezano..............j
▼	lino usnje vezano ........1.81
Sveta Ura (s debelimi Irkami) :
v platno vesamo ..i..........tO
r fino platno vezano ........1.5*
v fino nsnle vca.............1.66
Nfb«"» NaS Dom:
v platno vezmo •.......... 1.—
▼	usnje vezano..............1.50!
v fino usnje vezano..........1.84 ,
Kvliku srra mala:
v platno vezano ..............BO
v »vi. .id ver:!no .............1.20
v ilno usnje vez........... 1.511
Hrvatski MoJitveniki:
ftjrha starosti. fina vez.........1.—
najfinejši ve* ..............1.00
Skua Bogu ? mir ljudem, fina vez 1.58
najfinejS ..vz ..............1.G0
Zvonce«' nebeški, v platno.......SO
fina vez ....................1.—
Vienac, Ji:»jfinej-;i v i'Z ..........1.00
Angleški molit vemki:
(Za mladine)	* <
Child*« Trayerbook:
v bRrvaste platnice vezano.....29
v belo kost vezano ..........Lil
Key o t U*»avta:
▼	nsnj* veza m...............7* i
Key of Ifeavro:
v najfinejše usnje vezano Lil i (Za edraaie.) Key of Dmm:
t fino unije tesano .........UO :
Child's Prayrrbook: CaihcJjr i'otk. t .Manual:
v r.no usnj^ vezano...........LS«
Ave Maria:
v fluo nwn'c vesano ...„ ,.».1.49
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski .............25j
Angleško nlui nika berile ......J.fcf
(Dr. Kt-ra) Amerika in Amerikancl (Trnnk) C.— j Angel joka služba ali nauk kako se
naj sire/p k *v. ma£l .........14
Anglr*k Jo v. in dev. augl. slovar .tO j
Roj nalezljivim boleznim .........7fl j
Cerkniško jraeis................1.20
Daniacl žl\inozdravnik. trii. vez. .. 1.60 j
Domki zmuoidravnik, l>r« s.....l.^j
lx>ma£l zdravnik po tvaaipu
broRJrutto ...................1JS3
Domači »rt. trdo ver.............I.—
Govedoreja ..................... lit
Gospodinjstvo ...................1.—
Jugoslavija, Mellk 1. zvezek.....1.50 I
t. svfzi>\. 1-2 snopi« ......1.80
Kutrifn« rainnfra, — po meterskl
meri	«75
Kletarstvo (Skalieky) .......... 2.N
Kratka rrbska gramatika.........SO
Knjiga • lepem vedenju,
Trda veta no ................HI
Kratka fgodnvina Slovencev, Hrvatov io Srbov .............. JO
Kako nt postane driavljan Z. D. .25 Kako se postane amer^ki državljan .15 Knjiga o dostojnem vedenju .... .60
Kat. Katekizem .................. .fifl
Mati: Materinstvo ____-........I.— j
Mlekarstvo .................. „ L—?I
Mladeničem (JegtiC) I. it....... .55
H. zv........53
Nemško-angleški tolmač .........1.10
Največji splsovnik Ijnbavnlh pUean .80 Najboljša slov. Kuharica, CCS etr.
lejsi vez. {Kalinšek* ..........5,—
Nasveti za hišo in dom, trd. vez. 1.— Nafte golte, s slikami. Navodila sa ■posnavauje užitnih in strupenih gob ...........................1.40
Nemščina brei ažlieija —>
1. del ..................JO
r del ......................Ji
Nemško slovensko slovar .......1.—
Slovensko nemški slovar .........80
OJaten beten ...................tO
Obrtno knjigovodstvo ............2.50
Perotninarstvc, trd. vez. ........1.30
Perot uinarsivo, broS. ..........1.50
Prva čitanka, vez. ........... .73
Prva pomoč, Dr. M. Kus........1.—
Pravila sa oliko ............M
Prikrojevanja perila po tivotnl meri • vzorci ............... 1.—
Psihične motnje na alkoholik!
podlagi .............„..... .71
Praktični računar ............ .75
Paral kotel, pouk za rabo pare . ...UO
Radio, osnovni pojmi iz Radio tehnike, vezano .............. t-
brclirano ..................Lil
Računar v kronski in dinarski
.......................75
Sadje t gospodinjstva ........ LM
^OifS^^tl^G oo«osoooeooooo«>ooooroo
^SfciSrolstva. trdo Tesana Jfl
4f8	—UM
-----
»io*. italijanski in Italjanske slov.
slovar .......—.......... Jt
Spretna kuharica; trdo veaana ..1.45 »veto Pismo stare ia neve saveae,
iejK> trdo veaana ........ 1.04
Sadno vino ....................40
Slovenska slovnica fBreanlk)
trdo ves. .. .-<-........ ..-s. 1J0
Učna knjiga in berilo laškega je-
/ika .........................G0
Veliki vsevede! ................. .8-
Veliki slovenski spisovnik trgov-
skili in drugih pišem ........2.2.j
Voičilna knjižica ..............
Zdravilna aeliSCa .................40 !
Zel Ln plevel, siovar naravnega
zdravilstva .................. 1.30 i
Zbirka domačih zdravil............€4
Zfrodo\ ina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih ............1.90 ;
Zdravje mladine ............... 1.25 j
Zdravje in bolezen v domači hiši,
2 z v.......................-1.201
RAZNE POVESTI Dt F OMANI:
Amerika, povsod aobro, Coma
najbolje ....................J8 i
Agitator (Kersnik) broš. .......80
Andrej Ilofer .................. JO
Arsene Lupin ....................CO
iiiMicSka vedeie%aika .............25;
l^ig.-njski biser ............._... JCj
itell macesen ....................40
Cele noči < Dostojevski; trdo vesu .75
Rele noči, mali junak .......... J« j
Raikansko-Turfika voj?ka .........80'
Balkanska vojska, e slikami .....25 i
Berač s stopnjic pri sv. Roku .... .50,
Riacajna Velikega vojvodo .......C0
Bey, roman .................... JfS
lihi ska v o J; ka .................. .40
B:ik." (Marija Kme'ovz) ........ Jo
dnevnik.................00
liožični darovi ..................35
lyoijs pot na šmarno goro.......JO
BoJja na Rlerfn ............. JO
Boj in imf!:,n, po™»t ............ JO
Cankar: Bela Križanjema.......75]
" Grešnik Lenard. broii .70 'rlimo življenja,.......J«
f VftkC -s#«oo***o*ooon»oo«ooo»oooo • ~ J ,
Cesar Jožef II...................30 '
C vet i na Borograjska ............JO !
Čarovnica ..................... J5
Črni panter, trd. vez............80!
brus. ............ .00
čebelica .........................25
Črtice Iz življenja na kmetih.....85
I>.\)i Iz, «iabl eer in rszne povesti r— spisal Milčtnskl ..............69
Darovan*, zgodovinska povest .... JO
Dalmatinske povesti .............S3
Dekle Eli/a ......................10
Drama v zraku, roman .........40
Dolga roka ................... JO
Dobra hči Evstahija.............30
Do Ohrida iu Bitolja ...........,70
Deteljica ...................... .60
Doi! x orožjem ..................JO
Don Ki&at iz La Manhe.........40
Dve sliki — Njiva, Starka —
(IleSko) ...................... .80
Devica Orleanska ...............50
Duhovni boj .....................CO
Dedi k je pravil; Marinka in £kra-
teljčki .......................40
Elizabeta........................ J5
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Farovska kuharica ............ .80
Fran fiaron Trenk ...............35
Filozofska zgodba ................60
Fra IMavolo .................... JO
<;o^Uovnik <2 zveaka) ............1.20
Bodčev ki katekizem ............J5
<»«^p(Mlarira sveta ............. .40
Gostilne v stari Ljubljani.......60
Gr&ka Mytologija................1.00
Gusarji ........................75
Iladži Murat (Tv.lstoj) ..........60
Hektorjev meč .................75
Ilči papeža broširano ............80
trdo vez.....................1.00
Hudi časi. Blage duše, veseloigra .. ..75
Hiša v Strugi ...................50
i Hedvika ............•■•-••»........ Jt
Helena (Kmetova) ........ 4u
Hudo Brezdno (II. zr.) ........ .35
Humoreske, Groteske ln Satire,
vezano ...................... .80
broširano ................... JO
Izlet gospoda Broučka ..........1.20
Iz tajnosti pri rode .............50
i Iz modernega sveta, trdo vez.....1.60
Igračke, trdo ves. .............. 1.00
broglrano ...................Jt
j
j Igralec	eeooooeo*o«ooo mjm • 4 O
'	••oooooooooooooooo«o«oo	oSH
j Janko in Metka (za otroke) .... -30
Jernač Zmago vač, Med platovi----Jt
Jutri (Strug) trd. v............r .75
broS. ......... AJC ...a.... 3TM a^i JO
Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 sveakoV, lepo vezanih .........
So«edov »in, broS. .............. .41
e. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano .............. u. « .71
, Kako sem se Jaz likaL
(A lesov ec) I. zvezek ..... M
, Kako sem se Jaz likal,
(Alešovec) II. sv. ..».r..« J4 ' Kako sem se Jaz likal,
> (AieSovec) ni. zvezek .........6(
Korejska brata, povest is misJjo-
i nov ▼ Koreji ..................JI
iKnečid punt, trd. vez. ......r...1.24
i J Kmečki punt, brofi. ........... Jt
Krvna osveta ..................J5
Kuhinja pri kraljici gosji nolle! JO Kaj se je Markaru sanjalo...... .25
Kazakl .........................80
Kmetske povest, trda ves.......L—
Kraljevič berač..................30
Križev pot. rc-ttsan Hiart trd. vez. 1.10
Ivrižev pot patra Iiupljenika.....70
Kaj se je izmislil dr. Oks ...... .45
Levstikovi zbrani spisi ...........00
t. zv. Pesmi — Ode In elegije —1
Sonetje — lioraaaee, balade ln legende — Tolmač (Levstik^ ...70
i. zv. Otročje Igre v pesencah —^
Različne poezije — Zabavljice ln j>u.y<_e — Jeza na Parnas —i Ljudski Glas — Kraljedvorski rokoiis 5— Tolmač (Levstik).. .70 trdo vez ..100
5. zv. Slika Levst'ka In njegove kritike in polernik* ............,7|
Ljubljanske slike. —Hišni lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik, U-radnik, Jezi< ni doktor. Gostilni-čar, Klepetulje, Na*akarca, Duhovnik, itd.....................
ilarjetica ...................... J8
dladi go?dar, broS. ............. M
Hoje življenje ................. ,73
ilali Loru ......................80
tfiljonar brez denarja ..........75
ilrtvo mesto ...................75
Vlalc življenje ...................15
Vi;jron .krščanski deček Lc Libanona, ............................28
rfiKd:h zanlkernežov lastni iivo-
t Ojifi oto*»o«»oooooa«* sao o * msa o i. -
Viisterija. romaa ...............1.10
Mlinarjev Janez ................ JO
tluštlun .........................40
Mrtvi Gostač ..................J3
Wall 5J*tei......................
Mesija ...........................8«
Malenkosti (ivan Albrecbt) .......25
WJadirn srren;. Zbirka povesti sa
slovensko mladino ............. .22
Mož s rastrgano dušo ...........1.—
Sa vaiovfh južnega morja	JO
STa različnih potih .............40
Volarjev nos, Lumoreska ......... J5
Varod ki izrnira..................49
Vafa vas, 1. de!. 14 povesti.......
Sa^a vas, II. del 9 povesti.......
Sova Krotika, trd. vez. ........... .73
Sa&s leta, trd. vez................80
broširano ......................00
*a In^lj^kih ctcklk.............. JO
Vaši ljudje .....................40
Sekaj iz ruske zgod^fice........ .55
Nihilist ..........................<4
Narodne pripovedke za mladino.. ,4č
Vb krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bo*nili pohodov bivšega slovenskega polka ........1J®
Ob 50 I?tnici Dr. Janeza E. Krška
[»uliraj pragozda •.................80
Odkritje Amerike -...............GO j
Pasti in zanki ................ .25 j
Pater Kajetan ..................1.00
Pingvinski otok ..........■......60
Povest o sedmih obešenih ....... .50
Pravica kladira ................ -f-0
Pabirki iz Roža (Albrecbt) ______ J3
Pariški zlatar ..................Ji
Petelinov Janez ................ 75
Prihajač, povest .................59
Povesti, Berač s stopnjic pri sv. 1
Roku ........................ JO
Požlgalee ........................25
Po strani klobuk .................o5
Plat zvona ..................•.....40
Po stran klobuk.................r>3
Pri stricu .......................60
Prst božji ......................80
Praprečanove zgodbe .............25
Patria, povest. Iz irske junaške dobe JO Po gorah iu dolinah.............80
Pod krivo je.1 ko. Povest iz časov to
kovnjačev na Kranjskem......J t
Poslednji Mehikanec ............ JO
Pravljice H. Majar ..............J5
Predtriani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu .............J3
Prigodbe čebelice Maje, trda ves ..1.00
Ptice selivke, trda ves ...........73
FiKova dama (Puškin) ...........10
Pred nevihto .....................35
Pravljice (Milčinski) ..........1.—
Pravljice in pripovedke (Košutnlk)
X« IV	•••*•#»•••• s:m o • o o o o	,
2. ireiok ................ .40
Popotniki ...................... M
Poznava Boga................... JO
Pirhi ...........................Jt
PovodftiJ	*S§
Praški judek .................... .28
Prisega Huronskega glavarja .... JO Prvič med Indijanci ........... JO
Preganjanje indijanskih misjonar-Jev ...........................JO
Rinaldo RinaldinI ...................JO
Robinzon....................60
Robinson (Crusee) ..............1.—
Roman treh src ................1.50
Rabi ji, trda vez ................ .73
Rdeča megla .............................75
Revolucija na Portugalskem.....JO
Romantične duše (Cankar) ...... Jt
Razkrinkani Habsboržanl ....... Jt
Roman treh src ...........1.30
Roman zadnjega eeOarja Habshur-lana ........................lJt
Rdeča lu bela vrtnica, povest .. Jt
Slovenski šaljive« ............. .40
Slovenski Robinzon, trd. ves. .75 Suneiki invalid ,.«»,..«»»•• J5
Skozi tirno Indij«.................Jt
Sanjska knjiga, mala ......... Jt
Sanjska knjiga, nora yelfta	M
I. j	-	t	...	. ;
AOVKMTiM-IN OUM NARODA, THE BE«T JUGOSLAV ADVCRTiSINCi MEDIUM
/
Sanjska knjiga Arabska .........1.5t
Spake, humoreske, trda vez.......JO
Strahote vojne ................. .50
Štiri smrti , -i. zv.	...35
Skrivnost najdenke ...............50
Smrt pred hišo .................,C5
Stanley v Afriki .......•.......50
Strup iz Judeje...................73
Spomin znanega nofovalca........1J0
Stritarjev* Anthologija, trda vea .. JO Stritarjeva Anthoioglja, broš. .. .80
Sisto Šesto, pove?t Iz Ahrucev.....80
Sin medvedjega lovca, Potopisni roman ..........................JSI
Stric Tomova koča ............. Jjf
Student naj bo, V. zv........... ,35
Sveta Genovefa ................33
Sveta Notburga.................. .35
Sredczimcl, trd. vez. .............60
bro3....................... .40
Spis je, m sie ro^setl .............$3
Svitanje (Govekar> .......,....1,00
Stezosledec ..................... .39
Šopek Samotarke .............. J3
Spomini jugoslovanskega dobrc-
volca. 1914—1818 ............ 1J3
Slike, 3lož s raztrgano dnšo .... 1.—
Sveta noč .....................3s
Svet! ob 8 in sence .............. l.;§
SI1AKESPEARE\ A
Machbet, irdo ver...............JS
broširano.....................78
Otholo ...........................7f
Sen Kresne nečl..................7S
SPLOŠNA KNVH2NCA;
Št. 1. (Ivan Alhrecht) I^njcna g-uda. iivirna i >ve.-«t, 104 str., broširano ..................... .S3'
St. 2. (Rado Murnik) Na Bledu, Izvirna povest, 1S1 str., broš.....39
§t. 3. (Ivan Kozman) Testament, ljudska d ruma v 4 dej., Lroš, 105 struni .....................B3
Št. 4. (Cvetko Golsr) Poletne klasje, Izbrano pesmi, 184 str., broširano .....................J$
§t. 5. (Fran Milčinski > Gospod Fridolio Žolna In njegova drn-iina, veselomodre črtica L, 72 strani, broširano ..............J5
Št. 7. Andersonove pripovedke.
Za. slovensko mladino priredila Utvs, xll str., broš. -......... J3
Štev. 8, Akt. štev. 113 ..........75
Št 9. (Univ. prof. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filozofije, 347 strani, broš............70
Št. 10. ."Ivan AlbrehtAcilrel Ternoue, relijefna karikatur* ia
minulcstl. str., bro^. ........J5
št. 11. (Pavel Goliai Prterčkove poslediije sanje, bvžič^p povest
v 4. slikah, 84 str., broš.......J5
St. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dejanjih. 91 str., Lrcš..........JO
>	Št. 13. (V M. Garšln) Nadežda 'j NUiolajevna, roman, poslovenil
U. Žun. 112 str., broS...........JO
l Št. 14. (Dr. Kari En^llS) Denar, I narodno-gospodarski spis, po*lo-, venil dr. Albin Ugrls, 238 st..,
I broš. ..........................80
Št- 15. Edincnd in Jnles de Gon-t ccurt, Renee Maui«rin, prevel
I	.................... .40
St. 1C. (Janka Samec) Življenje,
J pesmi, 112 str., broš............45*
. Št 17. (Prosper Marlmee) Verne duše ▼ v;cah. povest, prerel Mlr-
i ko Pretnar, SO str.............JO
; Št. IS. iJarosl. Vrcbllcky) Opo-
>	roka lukovškega grnjščaka, vese-i lolgra v eneici dejanju, poslovenil
I dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. J3 I Št. 19. iGp^bart Hauptman) Po-I topljeni zvon, dram. bajka v pe-l tib. dejanjih, poslovenil Anton
j Pun tek. 124 str., broš.........JO
št. 20. (Jul. Zeyer) GompaJi ln Komnrasaki, Japonski roman. Is \ čcSlns prevel dr. Fra. Bradač, 154 str., broš..............45
' Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst ' kratkorasnih zgodbic, 11., 73 str. broš. ...........................2S
I Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzerjeva
sonata .................€0
I Št 23. (Sophoklesj Antigone, žalna ( Igra, poslov C. Golar, 60 str.,
broširano......................JI
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, L del, 355 str.,
I broš. .........................Jt
Št. 25. Poslednji dnevi Pompeja,----
II. del .......................81
k Št 20. (L. Andrejev"> Črne ma i
*	ske, poslov. Josip Vidmar, 82 st,
1 broš. ..........................JI
*	§t 27. (Fran Erjavec) Rrezpo
*	slenost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 etr., broš. ......53
Št 29. Tarzan sin opice........JO
fst. 31. Roka roko .............-21
I št 32. Živeti ..................J5
Št 36. (Gaj Salustij Krlsp) VoJ. ^ na s Jugurto, t<oslov. An t. Dok-1 ler, 123 strani, broS. ..........Jt
0	r. 3(1. (Ksaver Meško) Listki.
5 144 strani ...................6i
5 Št 37. Domače iivall .......... JI
: Št. 38. Tarzan In svet..........1—
! Štev. 39. La Robeme .......... .9(
T Št. 46. Magda................40
u Št 47. Misterij duše............1.—
Št 48. Tarzanove živali ........ JS
1	Štev. 49. Tarzanov sin ........ J(
Št 50. Slika De Graye ........1.2«
t	št 5L	Slov. balade In romanc« .81
t	Št 52.	Sanin ..................U4
5	Št 54.	V pHfltt •>,<>ia,««vv,,L—
5	Št 06.	Na^^jeoi bolnik........ J(
*	Št 56.	To In'on&rsj Sotle ...... JSI
i	Št 67.	Tarzanom mladost .... JI
t1 Št. 08^	Gbs#^ ( Hamsun > h««— M
Št. 59. (Dostojevski) Zapiski U
mrtvega doma, I. del ........ 1.—
Štev. C0. (Dostojevski) Zapiski Iz
mrtvega doma, II. del.......L—
Št 61. (Golar) Rratje in sestre.. .75 Št 62. Idi jot, L de!. (Dostojevski) JC-
Št 03. Idi jot, II. del ...........
Št. Ct Idijot, III. del ..........JO
Štev. 65. Idijot. IV. del ........90
Vsi 4 deli skupaj............8.25
Štev. 66. Kamela, skr-zi nho
šivanke, veseloigra........4?
Slovenski pisatelji II. zv. Tavčar: Potresna povest, >Iora\ske >:i-
k**. Vojvoda Pero i Perica. Črtice ........................ 2.50
Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: i
Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni bog, Pomlad ............... 2.50
Tik zb fronto ................. .70
Tatie, Bevk. trd. ves. ............ .75
Tri indijanske povesti ........... JO
Tunel. soc. roman ..............1.20 i
Trenutki oddiha ................50!
Turki pred Dunajem ........... JO
Ura z angeli ....................1.20
\ rob.shu (Matičič) ............1J3
Velika pratika Vodnikove družbe za leto 1«27 ................. .40
V	gotskem zakotja ...............83 ;
V	oklopujaku okrc£ sveta, 1 del...
2. dei ...................... JO'
Veliki InkvLzitor ................L—
Vera (Waldova), broš............33
Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo I, zv. ... .35
V	pustiv je šla, III. zv......... J5
Vrtnar, (Rabindrath Tagore),
trdo vezano ..................75 j
broširano ....................60 :
Vojs»ka na Buikann. s slikami.....25
Voik spokornik in druge povesti. 1.—
Trdo vezano................ 1.25
Vaiet.;n Vodnika izbrani spisi .... JO;
'v odnik svojemu narodu...........25 I
Vodnikova prat;ka I. 1927 .......50
Vodnikova pratika 1. 1928 .........50
Vodniki in prepuroki .............60;
Madka in Metka .................501
Zaroka o polnoči ................30
Zločin iu kazen (- knjigi) ......LC0
/ni i sel smrti .....................60 j
Zaduje dnevi nesrečnega kralja .. .00
Za kruhom, povest ...............S3
Zadnja kmečka vojska ...........73!
Zadnja pravda, broS.............Jt
Zgodbe Napoleonovega Huzarja ..1.00; Zgodovina o nevidnem človeku .. .35,
Zmaj iz Bosne .................. 74
. Zlatarjevo zlato ................ J€ I
Za miljoni ...................... JI
Življenj« slov. trpina^ Izbrani spisi
| Alešovec, 3. zv. skupaj ........1J4 \
Zvesti sin, povesi.................i
Zlaiokopi ..................
Ženini na^e Koprnele...........45 |
Zmote in konec gdč. Pavle.......43
; Zlata vas ...................... JO
i Zbirka narodnih pripovedk
I I. del .........................49
; Zbirka na. odnih pripovedk
j ii.del ...........................40
! Znamenje štirih (Doyle) .......50
; Zgodovinske anekdote. ...........20
Z ognjem in mečem •............3.—
Zaročenca, milanska zgodba iz 15.
1 stoletja......................3,—
Zgodbe zdravnika Muznika .......70
Zvestoba do groba ............'..1.60
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI:
L zv. Vojnoznir ali poganstvo.....S3
2.	z v. Hudo brezdno ... ...... J5
3.	zv. Vesele povesti .. .......... J3
| 4. zv. Povesti in slike ............. .Sf
5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .................... .3
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2.	sv. trdo zveno. Pripovedke In pesmi ........................ JO
3.	sv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti .................. .......J|
4.	zv. trdo vezano. Vseba;e 3. povesti ................ -.-W..... JO
5.	«v. .rdo v^iano. Mnski brat.....Jt
6.	«v. trdo vezano. Vsebuje 10 po-vestl ......................... ti
, Umetniške knjige s slikami za mladino: 'Pepelka; pravljica s slik t ml .,..1.60 ItdeČa kapica; pravljica s slikami Sneguljčiea; pravljica s slikami ..1,—
Mlada greda.........-......1.—
TrnolJ^ica, pravljica s slikami »..L—
KNJIGE ZA SLIKANJU?
Mladi Si I fv n r ••■••stota** scsaas os »71
Sli7:e iz pravljic .........................75
Knjige za slikanje dopisnic, popol-' na z barvami in navodil ur*;
Mladi umetnik .................Ut
Otroški vitec ...................1.JJ
Zaklad za otroka.....
I GEE :
1 Beneški trgovec. Igro k,na ▼ K. dejanj.tO I Cyrano de Bergerae. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo ve-
3 zano ..........................1.70
Edela, drama v 4. dej............60
. Marta, Semenj v i&chinondu, 4 ) dejanja ......................Jt
0	Ob vojškL Igrokaz t štirih slikah.. Jt
1	Tončkove sanje na Miklavžev ve-I čer. Mladinska igra a petjem i
i 3. dejanjih ....................Jt
- R. U. K. drama ▼ 3 dejanjih ■ pred«
D Igro. (Čopek), ve«. .......... .45
I Revizor, 6. dejanj, trda vezana .. J7S I Ujetnik care vine, veseloigra v 2 I dejanjih !<>(u«*u.*mwmum /M
'eronika Deseniska, trda ves ....L50 -.1 križ iu svobodo, if?rukas v 5. dejanjih ...................... jj
4 a d s k 1 oder:
r. zv. Tihotapce, 5. dejanj .......,60 i
i. zv. Po 12 letih. 4 dejanja.......6k ;
zbirka ljudskih iger: : naših gora.................... L— i
i. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje .......................
3. snopič. Velika, Smrt Marije
dtvice. Marijin otrok ........Jt) ;
.4. snr pi-j. Sv. Boštjan, Junaška
dekMca, Materin blagoslov .. .3« 5. snopič. Turki pr^d Dnnajvm.
Fabjola in Niža .............. .sti
'0. snopič. Sv. Just; Uubezen Marijinega otroka ..............
PESMI IN POEZIJE:
Uiropolis ln Piramid* ...........?0
broširano ....................8t»
Vzazel, trdo vez ................1.—
faiade in romance, trda vez. 1.25
mebka vez. .................I.—
5ob za aiiadi zob, trda ve.^........40
iregorčiceve poezije ............ 60
*od»c; Pored naroilnili pr:?\ljiv o Vrbkrm jezeru, i A. FVu.U k i —
Trdo vezano ................ .75
iettejeve poezije, trda vez. ......1.1(1
£ragn!jčT;i- (IJtva) .............Sl>
trdo vezano ..................
Hoje obzorje, (GangI) ..........1.25
sarodna pesmarica .............40
sareis (Gruden), brr-............:?0 i
'rimorske pesmi, (Gr ideni v<z___.35
slutne »Albreht bro?............"0 j
'ohorske poti (tilasor), broS.....Ja
*esmi Ivana Zormans: OriidnR'.ne slovenska r^snii !n prevodi znanih slovenskih pe-mi
v anglešciid ..................1.25
*reSernove poezije ..............60
>ton Zupan?ič: —
Ciciban, trd. vea .................5(i
i>to ugank .......................50
V zarje Vidove, trd. vez..........So
njolica. PesnU ks mladost.......60
Svončki. ZNirka pesnij za slovensko miadino. Trdo vezano......9f'
Clatorog, pravljice, trda vez......
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesmi (G: um) ......1.1®
Slovenski a!<orui (Adamič) :
I.	zvezek ...................75
II.	zvezek -..................75
Pomladanski odmevi, I. In II. zv.,
vsak .........................45
Vmerižka slovenska lira (Holmar) 1.—
Orlovske himne (Vodoplvec) ____1.20
10 moških i;i ine&auih zborov — (Adamič) ................ ... .43
MO«KI ZBORT-rrije moški /bori* (Favčič)
Iziala «ilas;jena M: ti-a.	.40
Sarodna nagrobnica (1'avčič) .....
Gcrslti odmevi (Laharnar) sv., .-13
SAMOSPEVI:
Nofne pesmi, (Adamič) ..........1.25
irji san.osp"vi, izdala (ilasbena Matica ........................45
MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .43 Trije mešam zbori, izdala Glasbena Matica .....................43
RAZNE PESMI S SPKEMLJEVAS NJEM:
Domovini, (Foester) .............40
Izdala GGIasbcna Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solum in priredbo za
dvospev ...................... J«
F pepelnični noči (Sattuer), kan-t&nta za soil, i'bor ln orkester.
Izdala Glasbena Matica .......73
Dve pesmi (Pxelovec), za moskl
zbor in bariton solo ..........JO
Enpleti (Grum). Učeni Mihec, — Kranjske 5ege ln navade. Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00 Kupleta Kuza-Mka (Parma) .....40
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2JO 4. Koroške slovenska narodne pesmi (SvikarHČ) 1., 2., in 3. zv. skupaj .................. 1.—
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel) .......................43
rovnik), 3 zvezki skupaj ......Jt
Slavček, zbirka šolskih pesmi —<
MALE PESMARICE:
Št. 1. Srbske narodne himne .13
Št.la Sto čutiš, Srbine tužnl.....15
Št. 2. Zrinjski Frankopan........ .13
!>. Pogled v nedolžno oko .... .15
Št. 10. Na planiue .............. .15
Št. 11. Zvečer ...................15
Št. 12. Vasovalec ...............15
Narodne pesmi za mladino (Ži-,...
(Medved) .....................23
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .3(1
Narodne vojaške (Ferjančič) .....3(3
(Pregelj) ..................1.00
Lira, srednješolska, 2 zve««** skupaj ...........................2—
Troglasni mladinski zbori Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: Psalm 118; Ti veselo * poj ; Na dan; Dlvna noč .. . r.... .4C
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........41
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Go« spoda; Občutki; Geslo ..-.-......44
7.	zvezek: Slavček; Zaostali pti5;' Domorodca iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geelo .41
8. zvezek: TI osrečiti Jo hoti (me-! Čan zbor ; Ti osrečiti Jo Uoti (mo-kt zbor) ; Prijatelji In senca (mešan zbor) ; Stoji, sulnčice stoj; Kmetskl hiši ............ .41
CEKKVENE PESMI:
i Domači gLasl. Cerkevene jvsml za
mešiin zt>or ...................l.=—i
• 12. Tantum Ergo. (Premrl) .... JO Mašnc pesmi za me^an zbor. —.
j (Sattner) .................... fif
Slovenska Sv. Maša, ra mešan
zt'or. s spremljavo or~clj ......50
i 12 Parige Lingua Tantum Ergo Ge-
I nitori. (Foe rs ter) •..............5|
i 12 Pange lingua Tantum Ergo Ge-
! nitorL (Gerbič) ...............50
■ Srro Jeznsovo. 21 pe^Tnl na f nst j srcu Jezusovem. (F. Kimovec).. JC j Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 r^ siul jja ča-t svetnf-
; kom. (Premrl > .................4®
i iO obhajilnih in 2 v ča<t pre?v. Sr_
j cu Jezusovemu. ,'Gmm) .......31
j Mis-a in h norem St. Josephl —
(Pogaebnlk) ...................4|
' Or> raus pro Pontifire.............18
i Kyrie ...........................GU
K suliia Rešujemo telrsn —
(Feersrer) ...................4?!
| Sv. Nikobj ................... . Jt
i NOTE ZA CITHE.
| Buri pridejo, koračni>-a ...........
Slovei'-ki citrar, ■ Wilfan .....
'Sara'an. Il'i»ka it m (V. lTa. .. JI j
NOTE ZA TAMBtmiCJ.
! Slovenske narodni pesmi za tamhu-
ra£ki /bor iu petje. < Bajuk >..., l.oj I Kom šel na planince. Pod puri sJ- .*.
! nar. pesmi, f Bujtik)............L01
i Na Gorenjskem je fk-t no........ L—>
NOTE ZA GOSLI S SPREMLJAVA-i V AN JEM KL.UIIUA: J Uspavanka. ..............................71
NOTE ZA KLAV f^:
Albym evrop.; kih in ameriških ; plesov (Lisjak) ......... 1.C3
' Ljubavno blebetanje, Polka n zur-
ka. (Jafi) .....................40
j Primorski odmtii. Fantazija.
(Bre/.'-V:) .....................
Mabel. Intermezzo. }< A letter) .....jC'J
At a Penguin's Picitie. Irierunzzo. | (Aletter) ......................23
! RAZ GLEDNICS:
, Zabavne, F.-.:I1 ne, ducat ...... .if
i Nevryorike. Različne, du^at ....
Veiikonečne, bi)/.i'"ne in novoletne
dncat .........................
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Narodna uoš^, uvai. ............ it
i osamezne po ................
Zemljevidi:
Zemljepi>ni Atlas Jugoslavija ____l.Ji(l
Stenski z-niljevid Slovenije : i
močnim, papirju s ] itj^niinl
t Zemljevid Jugos'avije ............ . J
[Zemljevid: Siovenslie de/..de in
I-Sira ........................:;o
i Pregledna Karta Slovenija .......!0
j Pokrajni ročni zemljevidi:
lj Gorenjska ...................■ .SO
SIcven-ke Gorice. dra\ sko ptuj-....
! skopo]je ...................*i
ljubljanske iti n\nribnrske oblasti . i
Pohorje, Kozjak ...............:,d
Celjska kot lipa. Spodnje slovensko posavje .................
Prekinurje in .Medumurj" ..-.. > i Kamniške planine. Gorenjska
ravnina in Ijubljan-ko polje. . 1
,Canada ....................40
Združenih držav, veliki ..........
Mali ..........................13
Nova L v ropa ................... 50
t Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Inui tna, , Montana, Mississippi, Washington. Wyoming, v^aki po.....-5
j Zemljevidi:
Illinois, Peniwylvznia, Mimirso-ta, Michigan, Wisconsin, W>s* Virginia, Ohio, Nc.v Vork— v-.a-
ki po ........................"ft
. Velika stenska mapa Evrope •-. 2.->0
Naročilom je priložit i denar, | (iisi v goloytni, Money Order al\ poštne znamke po 1 al S cenia ( s pošljete gotomnof relcomandiraf.i 1 pismo.
Ne naročsjfe in jig, tile rib -» ceniku.
j Knj\ge poHljama poitnin6 pra:*,
'"GLAS NARODA"
82 Conlasdt St., M#wYors
5 -----
5
3 ROJAKI, NAROČAJTE SE NS l "GLAS NARODA", NAJVEČJI ; SLOVENSKI DNBVltIK V ZDS i DRŽAVAH.
f I PRAV VSAKDO — I | kdor kaj isčs; kdoi j I kaj ponuja; kdor kaj | f kupuje; kdor kaj pre- 9 8 1 'dajaT prav vsakdo | t | priznava, da imajo |
i čudovit uspcK — t 9 MALI OGCASI I jv^Gfa i NmgoaM^I
HHHMn

iMMBHim^ai
> * "


r	.!>■	„1	I < l| I |. II	■—p	»J--
O | KRATKA DNEVNA ZGODBA I g§
IVO DUŠIK:
GLAS NAROD 4, 19. JI ARC A 1929
.t j.t j	^^ti^^^Mpp^i
Strašen umor radi plašča.
12 LONDONSKEGA ZVERINJAKA

,____.*-> milili. tt*iH o C.
Mlad nosorog in mlad slon v londotiskem zverinjaku zaprta kletki ter --ta taka prija tel.: a k i • t da bi bila i>*-lth r- i
PAINEXPEIIER
Influenco
Pri ptepfečbi in zdravljen ju influence ciela vdrpnimje « PAIN-EXPELLERJEM čudeže. Bolečine izginejo. Občutek k ot kote m udobnosti nadomesti občutek m i z t icc.
Namaiite »e večkrat s PAIN-EXPELLERJEM Spravi v red krozenjt krvi. Po vsem telesu boste 24Mt(lt. Osvežil vas bn, pregTuil utrujenost, odstranil bolečino. Dobro tudi v slučaju tzpahkov, okorelih sklepov, bolečin v hrbtu, nevrilgije, glavobola itd.
Sidro na zavoj Jku priča, da j* priiten!
3$ in 70 centov v bližnji lek*rt ali pa pišite naravnost na
- Th» Lmberitfor/ma. crf
FAdRICHTER & CO-
atnnvANO IOUTH nrm STC.
BROOKLYN, t<t.\i
KILLS PAIN-
— Plaši"- moram inieti. je »dgo-voril Kranj Ve. Tako me zebe, da ue morem iz lii.se. In pripravljen j« bil plačati <>0 Din. Ker f>a ni i-mel toliko denarja, je dal starki 10 Din na račun ter obljubil ostanek v najkrajšem »"asu. Starka j«-pa poznala Kranjčeea in mu ni hotela izroditi plašča, preden m dobi še ostalih ."»0 Din. K ran.j'*- c je na ti pristal in odšel s tovarišem v .MKflno va-..
Starka .si j" pa kmalu premislila, kar jo je .stalo glavo. Odločila se je. da plašča ne proda in vrne aro. Ker ni imela denarja, je profila Ano Lavr :<"evo. naj ji posadi 10 Din. Lavričeva je pogodila 10 Din, ker pa Ilorvatičevi ni hotela .sama izr n*iii denarja. ga .je dala sinu Franu, ki je Kranjčec ti pove dal. da mati ne da plašča in mu vra ča denar, ki ga je dal na račun. To je Kranjčeea silno razjezilo in denarja ni h'tel >prejeti. Odšel je .s prijateljem Drairotinom jezen v gostilno in se ponO*"! vrnil. T.av-ričeva ga je videla. k<> se je vrni la in po njeni izjavi je 1» 1 pijan.
Bilo je 2-1. feb. zjutraj. II rva-tičeva j" bila v svoji sobi. La\ri-
'Haialaf
CENEJŠA BRZOJAVNA IZPLAČILA
PRISTOJBINA ZA CABLE LETTER ZNAŠA SEDAJ SAMO
75c. :§.
Znižanje stroškov za brzojavna denarna na. kazina v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini poslati pisanko.
Za najboljšo ppstrežbo obrnite se na —•
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York City
teas
flULiJ' > (AM^MBBHETOW

v najlepšo. Vse se zbudi in nekje pokopana, brezupna ljubezen zasveti v obraz ---
V dolgem stavku je opisal svoje rojstvo, številka dve. Gospodična Xatalija je v kratkem ponovila predstavi j en ju.
— Gospod K. Y., gospod Jan ( »leski. Prva i agrada cerkve sv. Hieronima.
Ou je s poklouoni priznal. Ne-(lolžno priznal. Vse njegove kretnje so bile gladke. Vse goste je poznal in videl. Vse je bilo v redu.
Po desetem plesu sem se pošlo* vil od gospodične Natalije in od njega. Sprehajala sta se sveže v predsobi. Vedel sem, da zadeneva. in potrudil sem se do popolne mirnosti.
Poljubil sem Nataliji desno roko. On — levo. Vsi smo obstali na istem mestu. Z enim vprašanjem ira lahko streseni. Ne, nočem....
Visoko nad njeno glavo se je zibaj oni mehki obraz .
Sarkastični, idijotski smeh mu je bil o>tal v njem.
Xa hodniku in še dolgo potem, na eesti. sem režal vanj z drugim smehom, ki je kakor dopoliftitev lastnega bistva. Vedel sem, tako *cin govoril s seboj, da mu ostane snak.
Znak. znak: Tisti od mimogrede'-ih ljudi udarjeni znak *
Se .si .-rojiva nasproti. On in jaz.
Njegov obraz i'i moje sovraštvo ned nama. Za njega: moj obraz in njegovo zaničevanje.... zmagoslavje.
Ali re.-» ni mogoče drugače *
Grozna muka mi greni življenje. Trikrat sva se srečala in že ga sovražim do smrti.
Razmahnil se je v ramah in brez kretnje me je vrgel. Padel sem, s težkim zlom obremenjen. Ivriknil sem in ne izkričim nikoli. Xe vem, kaj sem kriknil.
Ali res ni mogoče brez.... ?
C< nosijo dekleta pozimi svilene nogavice
Svilene nogavice, za kateri se ženske že od nekdaj navdušujejo, so prišle |>o svetovni vojni, ko je moda spravila na površle kratka krila, še bolj do veljave. Saj je bil efekt mnogo večji, če so noži-ce tičale v svilenih nogavicah. Tega se jevečina žensk, zlasti pa deklet dobro zavedala in zato so dekleta tudi pozimi nosila svilene nogavice. Kadi izredno milih zim, ki .smo jih imeli zadnja leta. je bilo to mogoče, zlasti ker j" večina modernih deklet telesno kolikor toliko utrjena.
Toda letošnjo zimo je svilenim nogavicam odklenkalo. Huda zima je ženske prisilila, da so segle po toplih volnenih nogavicah. Bilo jih je pa mnogo, ki se niso zmenile za mraz in ki so kljub temu hodile v svilenih nogavicah, pa magari da je kazaj termometer 20 stopinj pod ničlo. Posledice so bile seveda katastrofalne. Nekate-ra dekleta so v noge tako otebla. da bodo čutila posledice še na stara leta. druga so zopet morala iskati zdravniške pomoči. Tako so te dni v Nauenu v Nemčiji prepeljali v bolnieo ne.ko lGletno mladenko s popolnoma zmrznjenimi nogami. Mladenka je odšla z doma v finih svilenih nogavieah. Vse kaže. da ji bodo morali obe nogi amputirati. Berlinske bolnice so prenapolnjene z ženskami, ki so oze-ble v ženskih nogavica!..
NAZNANILO.
Naročnikom v državi Pennsyi-vania naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal zastopnik našega lista
Mr. Joe Černe
in ga obenem rojakom toplo priporočamo.	UpraT* lista.
UNQCHWOOO A UNOCMWOOD. K., v.
•se imenuje nova igra, ki se igra po istem principu kot tennis. Posebno mlada dekleta so jako 1 navdušena za njo.
C	—
■ la. da irr • k . »rožnikom in si po-i>"-" pravite ter zab ite. Napotil -e je v vas ( >dei\ tori a j . .se več vrnila. Domač; >«» mislili. da se ji zakasnila in j - pros la za preuo čišče pri znanci! v Odru. Mimo i 'o i pa. ki šli preko polja, kjei tabore cigani. s > naši v snegu raz mesarjeno truplo Zofije Ilorva t i'"eve. V visokem sn gu, ki je bi daleč okrrir ra/.liojen in okrvav Iji . je ležala starka /. razbito b-ban.ri. strašno razmesarjenim ob razom. bdrc.animi uš si in ustni eaini. Ljudem je nudil strašen, ne pi.pi-en prizor. Zh»čioec je še p< smrti razsekal truplo na kosce t jih razmeta' okoii.
Bliskoma >e je po vasi raznesli vest <> strašn-m zločincu. Seljak .-o prihajali tiumoiua na kraj '.1" čina. Istočasno je bila o zh -im i obveše- na tudi orožniška posta.ui < klru in okrajno glavarstva Za grehu.
Kdo je pravi zločinec, se se p ve. Sum je padel na Dragotin Zanjka in Rudolfa Kranjčeea. I: so ju kmalu p;> odkutju videli neki gostilni v sosedni va-i. K ran čee j" baje izjavil v g>.sT-.'.ui: N treba, da naju iščej « orožniki, ji' v la se bova sama. Surrl.iiv i pa ji da sta Kranjčev in Zaujko i/e nila iz vasi. < »rožniki -o ju li iskati, teda 1'4. feb. ju š-našli. Istočasno je /a^r b^ka poi cijska direkcija t-defnničn > ol.-.v vestila vse orožniške p.^taji* o z I • činu i/, izdala z:; zlisčiucma \:v lic o.
.i T)VEJITTČE ir *1 dim Knroda?
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki čita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iska nju smo dobiH STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljeni. Na zem nptAaf] so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO
S1«
(Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU
Eklinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam, {'p se morate posluževati atlasa, morate listati po njeni in predno najdete, kar iščete. mine ponavadi dosti časa. Tred STEN/SKIM ZEMLJEVIDOM se pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEYIDU lahko natančno ugotove, kje se je zeodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letalec itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se »iče zemljepisja.
Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. lina gest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Doljr je S8. širok pa 25 inčev.
Dostikrat ste že čitali v časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno.
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO:
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, t'skan v petih barvah.
Velik remljevid Združenih držav, na katerem so ▼se železnice in ceste.
Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah.	<
Zemljevidi P&eifičnega Oceana, otočja in ameriške lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDjOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Ne oziraje se na to. če že imate zemljevid ali atlant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnost L Ko ga boste en teden imeli, ga ne boste dali alti za pet dolarjev.	*
NAROČITE GA FBI:
SL0VEN1C PUBLISHING COMPANY S2 Cortlandt St., New York, N. x:

Prijatelja ni.
Popoldne sem presedel pri knjigah in č.-kal. Zdaj ne vein, ali .*em res čakal tovariša, ali >.ein astri "doma'' in žrl književnost iz i^o-le navade.
V ivdotri i.jeno cerkev j.^e vihar. Moker snejr pada ' vseh strani. Vrtinci tulijo in skačejo (»rem na sprehod v noč. .>k£zi vrtinec.
Daleč je kraj, kamor sem bil jkmIzavestno namenil, j" prav na nasprotnem ojedu mesta.
Prebijem ? Ne prebijem. T/dm-
vaj....
Prijatelja ni. Tramvaj je tu. j Točno.
Vojak in pijance >toj'.t-i v odprtem pre<lelu voza. Vodka. Ves?-j hist Vrnlke. Vsjtka best'da voščilo. Vsak človek ima svojo mero alkohola.
Voz drvi in tolče. Ne kot '.-ak poslednji voz. te bije v senca. — Ljudje se prevračajo na sedežih, a ne opatijo. Zunanji se zračimo. Količina zraka na količino alkohola. Alkohol pa j«' več vrst. Vojak gleda staremu v obraz in pripoveduje v.sem da spije br»'z škode dve buteljki. Novi gasi <ra ne si ši. Oprl s,e je s hrbtom starinske suknje ob medeni drop. Iz ]>odrte-jra kožuha mu leze umazano beli ovratnik mehke srajce. Masleno-čajni i7.raz lica, svetla bradica, brki in odsotna dva gumba irajo in branijo. Toda oči.... Ali je kljub temu blazen ? Oči so zle kakor ukraden dragulj.
lilazen ni. Le tako je z njim, tla ne čuje. Včeraj sva sedela v <"-ital-nii-i. Zdaj se peljeva. Listek imam do kotn-a, vrnem se pes.	j
A on me spet gleda. Vide] je mojo dtago suknjo, usnjate rokavice: vse. Gotovo mu zadošča, kakor bi videl vse. Pijanec in vojak nista nič. Jaz vse.
SOVRAŠTVO
Počil me je z očmi. Kako to, da ima rujave, .skoraj črne? Nekaj ni v redu. Ali je svoji nordijski rasi nezvest, ali se le -drugače vede nego včeraj .'
Zbral je dvajset g rože v; luknje v žepih so mu ostale, klobuk je trčil v drog in se poveznil še nižje. Naočniki so cisto prozorni, kail ar pogleda, izginejo. Zdaj!
Oči v oči. Razumeš kolega, da si .se zmotil ?
Njegove oči ne poslušajo. Režejo v kast oči. Ponavljajo. Za-škrtale so v mojih.
V	mehki obraz se je poeedil sarkastičen smeh. idijotski. Kakor bi
'zarezal veliki .-sveder in se prelo-| mil. Roke je v ramah razmahnil in I vrgel zanieljivo, 'brez kretnje, proč — neko njemu ostudno stvar.
Vedel s'-ui. da je vrgel človeka. Mene.
--------in bi za vpil
—	Kaj?
Ti, tepec, misli!, tla .-"in trup? Njegove oči ne poslušajo. Pijanca. vo.jaka in mene ni. On čaka človeka, ki pride. Le i^.raz ima še tak. — krivičen. Ubijalce.
*
Go-|Mk1 z damo. Ušla sta .s sedežev. ker bijejo. Sprevodnik pojasnjuje. O. ne. Lepše pojasni- on. Mehki človek.
—	Reparaeijsko blago, z dunajske tovarne.
i Gospod in dama ga hvaležno čujeta. Dobro nas sleparid«
—	Moderni voz. — On se je priklonil in hiti. — Zdaj imamo svojo pop dno tovarno v Sanoku.
i Temu govori— Vesel je. Idi-jotsko se mi zdi tako veselje nad dokazom, da >i ljudem koristen. Ali je tu možen dokaz.'
Dama in gospod sta se spogle- j dala in zakrila uslužnežu desno roko. Malenkost.
Vsi trije so na svoji postaji. Jasno, da tudi On. Ušel je.
Na medenem drogu visi njego-1 vo lice.... Padlo bi v sredino V isle.
Po ledu bi zdrselo kot maslo.... *
V	velikem salonu ne najdem prostora. Gospodična Natalija posluša svetlolasega znanca. Obraza
i
mu dobro ne vidim, a uživam ga. Včasi že na pragu izbereš žrtev in !
Smoking!
Zdi se mi. »la se na mehkeru t obrazu pozna moj udarec. In on pripoveduje, da bi ga utajil.
—	Olovek ne bi prebil. Misli in niti z mislijo ne zadene, temu da-
, Ije, ko vse nade padajo? A takrat se vse stene zrušijo in solnee posije. Vse nepretrgane trpke sekunde . izginjo. a poslednja se spremeni
V	vasi (Jtočee pri Zagrebu so imeli 24. feb. krvav dan. ' Žrtev morilca je postala starka Zofija Horvatič. ki so ji leta in skrbi žc upognile hrbet. Po okolnotili .sodeč. ki jih pa 1k> preiskava šele |K>ja.snila, je sličen umor težk-> najti v kriminalni kroniki. Celo z'o-! čini, radi katerih so pred dnevi izdihnil na vešalih štirje člani Pr-pičeve razbojniške tolp°. ^ao^tnja-jo po grozovitostih z^i zločinom, ki je bil izvršen v nedeljo v vasi j Otočce. Dočiin so člani kola gorskih tičev ubijali in morili, je morilec v Otočcah masakriral na ži-j vinski način svojo žrtev s sekiro'
in jo razs"kal na kosce
• 1
Mirni prebivalci Otoče .-o silno; razburjeni in pogovarjajo se >amo o zločinu ter ugibajo, kdo je bil storilec. V vasi je v bližini gostilne "Pri Turopoljeu". ki .-toji ob. cesti iz Zagreba v Karlovec. Irši-J ca. ki jo je sneg .-koro zasnl. Pr d njo so se včeraj ves dan zbirali va scan i ter ugibali o podrobn »tih groznega zločina. Seljaki >o kimali z glavami in reklinjali z!o4"-iiu-a. iz hišice se je .slišid jok in ihtenje.
V	tej hišici je stanovala njena lastnica Zofija Horvatič. rojena Frlan. stara okoli 53 let. Ker ji bilo vdova in revna, je oddajala majhno sobico in se z najemnine preživljala.
Neka Ana Lavrič živi že dolge j pri starki. Tudi Lavričeva je ž» -*tara. Njena hčerka službuje \ Beogradu. Lavričeva je stanovala pri starki že več let in ji je plačevala .">0 Dni mesečno za postelj'*. Spala je v isti sebi s Horvatičevo V drugi sobi stanuje .starkin sin Fran z ženo. .Med sobama je majhna kuhinja. V kuhinji je tudi postelja. ki jo je starka oddajala raz nim najemnikom. Zadnja sta najela to sobo Rudolf Kranjčec i«. 1 Dragoton Zaujko. Prvi je star 2'1 let, drugi pa 27. Kranjčec in Zaujko sta delomržneža. ki .*-ta delala le i>oieti. Čez zimo sta pa živela od prihrankov in sta popivala po gostilnah. Prišla sta večkrat pijana domov in zato je prišlo med njima in gospodinjo do prepirov.
Ko je pritisnil hud mraz, j< Kranjčec zvedel, da ima starka star plašč. Nekega dne je prišel k njej in jo prosil za plašč, češ da ga 1 bo kupil.
— Dam ti ga. toda za 60 forin-
tov.
če v a je pa ležala na kupi stare .b- > like. V sobo je [dam! Kranjeec in zagrabil starko za reke ter kričal :
—	Stara baba, daj mi plaši*-, če ii" fe zadavim. Horvatiči /a se je branila, ker se pa ni mogla opro •stili, je zakričala Lavričevi:
—	Ti. Lavr čka, daj mi n /.. da ga zakoijeiu.... I)aj mi . >« ";ir.> ali nož.
—	K• »ga b« š ti zaklala, bal-a. j-kričal Kranjč-c. Kmalu ti bodo u-r»* otlbile. Kranjčev je beared (»d jeze ter vrgel še 20 Din pred
ko za plašč, llorvatičeva j - ft! it-nar pobrala in ga vrgla sk /i < ki:o. Tf- je Kranjčeea bolj razj» db' I šel je v svoj" >oho i:: rekel p. rj i tel ju Zanjku :
—	Daj mi sekiro, da spravim starko k pameti.
Kmalu je na-»taj pret'-p na dvorišču no*il IIf>rvatičt»vo. Kranj'-e-e°Ml ill .Zanjkotil. Ne ve ,-e š^. ali je bil Ivranfičec ali Zanjk ». ki je med pretepom pograbil >»kiro in u laril starko s topim krnicem po roki. Med tem je }>rihitela tudi Lavričeva in hotela pomagati llorva t i če v i. Tu ti ona je dobila udaree s >• kiro po prsih, ki pa slučajno ni bil nevaren. Med tem se je '.brala na dvorišču v-a vas. Horvatič« "a je zbežala h šo in vzela i>isč da bi šla k orožnikom in na-diieža
va lila.
Sin Zofij" II »rvaticeve je bil med pretepiiin v svoji sobi :n baje zato ni priskočil materi na pom-č. ker je spal in ni slišal vri^ča na dvorišču.
I 24. ieb. se je Horvati-Vva odlo-;
Za Glas Naroda priredil O. P.

GLAS NARODA, 19. MARCA 19»
(Nadaljevanje.)
Pobočnik generala Vrangla zastrupljen.
V	okrajfli bolnici v Kntui <rori na CVškoKlovaškem je bil s'ktin-dary bivši poboji'k generala Vr-a igla ra-^ki major dr. Konstantin Cimbalov. Rojen je bil 27. maja 1867 v dort->ki oblasti, kjer je j v Uostovu jiromoviral za doktorja medicine. Kot ru.-ki plemič je služ.l v carski armadi in po bjlj-leviški rjvo!m*iji je postal poboc-nik generala Vrangla. Ko .so prišli boljševiki v Rusiji na krmilo, je bil Cimbalov ujet obsojen na smrt. Med potjo na moriaee .se mu je pa z drugimi obsojenci posrečilo premagati sovj-tske rablje in pobegniti. Zatekel .se je na Češkoslovaško. kjer je v Pragi 1. lf>2G nostrifieiral svojo diplomo in po-tal zdravnik. liij je .sprejet kot .sekundarij v okrajno bolnico v Kutni gori. kjer j" bil me J kolegi. lx>Iniki in bolniškim c.objen zelo priljubljen.
V	četrtek 21. feb. je bolniški .sluga Špulir .sporočil Cirabalovu in njegovemu stanovskemu tovarišu dr. Jauu Koranu, <la je jima pr!noel ob <1 in da ga je pustil a njuni sebi. Oba zdravnika šla k obedu šele po končanem delu Komaj sta pa zavŽila obed. j<* listalo obema slabo. Tola /a trenutno slabost se ni-ta zmenila n drug drugemu sta pomagala, da jima j«» kniahi odleglo. V soboto 23. februarja je pa nastala krrza., Dr. Cimbalov je začutil zjutraj v trebuhu silne bolečine in kmalu je umrl. Tudi dr. Koral se je boril s smrtjo in njegovo stanje je še s -da j zelo kritično.
Takoj je bila odrejena obdukcija Cirnbalovega trupla in zdravniki so ugotovili, da je bil bivši pobočnik generala Vrangla- zastrupljen z; araenikom iu še- z nekim drugim naznanim strupom. Njegovo drobovje s-> poslali v k"-miČnr zavrni v Prago, da se točno ugotovi, kakšnemu strupu je dr. Cimbalov podlegel- Gre torej 7a
zastrupi jen j<- in češkoslovaške o-bla^ti domnevajo, da j • dr. Cii.i-balova zastrupil atentator, ki "a je poslala rusica '"roTvičaika. Njegova naloga je bila, na smrt obsojenega dr. Cimbalova usmrtiti na (\*škoslova«kem. k>r se črezvir-ajki rri po,rečil:> izvršiti nad njim -mrtn«?. <>Ixs<k1 be v Rusiji. Ker a-tentator očividno ni vedel, katera jed je namenjena dr. Cimba-lovu, j* namešal .strupa v oba obeda in tako j*1 postal Cimbalov kolega dr. Koral {»o naključju žrtev bol j še viške st rahovlade.
Da ugotove vzrok nena.lne dr. Cimbalove smrti, >n od pot »vali v Kutno goro prof. dr. Zabradnicki in prof. dr. Jedlička iz Prage ter primarij dr. Trnka iz Nemšk ga In: svetnik Krejči, ki niu pomaga lirotla. Sodno preiskavo v nli .v>-kutnogor>'ko orožništvo. Pog •"!> dr. Ciuibalova so je vršil v Kutni gTri v torek oh veliki udeležbi Mi-čintstva. Pokojnikovo truplo prepeljali v Prago, kjer j" bilo v sredo pokopano na ruskem pok > pal šču na Olšanih.
GROZNA RODBINSKA TRAGEDIJA
Prebivalstvo šeskoslovaških me-Pr'iee ni Sedlece je zadnje dni pod vtisom strahovite rodbinske tragrtlije. ki se je odigrala v j noči od torka na sredo v rodbini j kamnoseka Antona Chvata. T. j ilni se je vršil skupni pocreb zakoncev Chvata I in njunih trebi otrok. Vsi trije otroci njo bil i ubi-. ti s sekiro, zaikonea pa ustreljena z revolverjem. Trupla nesrečne rddbine so počivala na skupnem mrtvaškem odru. Oblasti skušajo ugotoviti motiv groznega dejanja in imnenja so še deljena. Iz pispm. 'ki jih je zapustil nesrečni I oče, je razv:tlno, da so mu obupno gmotno razmere potisnile v roko merilno orožje, da jo storil do-! br-> premišljeno dejanje in zaključil s krva.v'an zločinom eno na.i-žilostnofših poglaivij ro^Lbin'kflga i življenja.
Med Prčic»ini in ScUeei stoji hIŠ"ca. v kateri je fikromna kam-j nosesika delavnica. To je <lom kamnoseka Obvatala. Mož je v noči od torka na sredo ustrelil z revolverjem svojo ženo. potem je pa s sekiro uibil svojo 31c*no hčerko Milico, fide.tnega sinčka Vojti-ška in O-letnega rojenea L.a<li<la-va. Ženo je zad«d v čelo in ne-Rrečnica jr» bila takoj mrtva. Po jrrozneni dejanju si je nastavil C'h v a tal revolver na prsa in se ustrelil v srce. Nesrečni otročiči so legali ikupai na okrvavljeni postelji, okrfrz katere so l)il" velike mlvke krvi. Mož je n»red ob-m>n:m činoau uf'tavil stensko uro,
da bi ne motila mrtvaške tišine.
•
ROJAKI ^NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ
JI SLOVENSKI DNEVNIK
V AHERIKi. ■
Nikafkega bieska uniform ni bilo in nikake vojaške godbe. V mnkonti, ki se pojavi preti prvim svitanjem mladega jutra, se jt Ohaquita rrtre^Ja, ko je zažv.-nkertalo orožje, »ko se je oglasila popev-ka kakega osamljenega jejsdeea v dolgi vrsti.
Sauhcz jo je pusrtil njeni mislim in vajeni sedla, je dremal na laziialjo več milj. Deklica je čutila -strašno osamljeno v tej veliki množici tujcev. Hrepenela jo s« daj celo po bednem počitku njene gole podstrešne sobice. Tam jo saj lahko iztegnila svoje izmučene ude ter sanjala svoje .*.ladke sanje ali pa odšla, če še bila prebujena, k »bregu mrmrajočega gorskega potočka, ki je zaklada 1 vas z vodo. Tain jo ialrko-čakala 119 slavo solnčnega vzhoda v njeni last-i>i, snani ji osamljenosti, brez vsake blazne mudi na smrt in 'krvavo it lan je, ki je bilo tako gotovo na koncu tega strašnega ]»hoda.
<obžalovala je sedaj bedastočo njenih vztrajnih zahtev pri Gau-cliu. Bila jo ena Mva-r, dai so -premaga odločni "ne" močnega moža in povsem druga napotili >e na pustolovstvo, v katerem je bila ona manjše važnosti onemu možu kot katerikoli petih -stotin -drznih vragov, kojih |<uške in neži >0 bili njegova edina odvisnost.
—	Ne, jaz ne bom slabela. — je rekla nenadno, z obnovijo«. 1 jem duha. * katerim si je pridobila naklonjenost Gaueha. — Pokazala mu bt 111. da ima deklica jjogtuu Ln da je vredna njegove ljubezni !
Lotila >>e je zaspanost. Kavalkada je stalno plezala proti višjim do Migom gorato dežele. Ritem njenega 'ponija jo je uspaval k prekinjenemu spanju, tekom katerega jo imela mučne sanje. Videla je trupla jezdecev, kako so padali, jranjeni, iz slojih tedel.
Ena močna postava, s čednim obrazom, ji je padla navidezno di-rektm pod noge. Njegovi roki sda bili Iztegnjeni, ko je zamrmral otožno i.
—	Cbaquita. jaz te ljubim!
Kodrasta glava je omahnila 11a njegova prsa, ko si je zaman prizadevala ^dotakniti se ga ter objeti ljubljeno lice. In nato. . .
—	Senjorita, ali ste -bolna?
Bil je glas Jšane-heza, ko jo je prijel iza roko ter zadržal svojego konja.
—	Vi ste zakričali!
—	O, sanjalo se mi jo. Bilo jo strašno! — je odgovorila slabotno, vesela svežoga dotika njegove velike roke. Sanchez pa se je krepko zasmejal.
—	.Sreča, da se vam je le sanjalo! — se je glasil njegov vesel odgovor. — Našli ne boste realnosti tako vesele kot je bil prizor v kremi.
Roka Chaquite so je tresla in srce velikega moža je čutilo usmiljenje 'ž njo.
—	Gaoieho jo mislil le na vaše lastno dobro, ko vam je rekel, da no hodite ž njim! — je rekel. — Vi pa boste puščeni na varnem, lio bomo na!kočili vojake. Vi morate biti pogumna, mala deklica!
—	Jaz skušam biti! — je rekla ona.
Nato pa je zavila težki pončo tesneje krog sebe ko sta molče odjahala naprej.
Kolona band it a se je bližala gostilni, kjer je oprostil Gaueho oba dezoiMerja. Ta dva >.ta odjahala sedaj na,prej, da naprosita za dovoljenje, če se smeta osvetrti nad ujetimi vojaki, zaprtimi v sked nju. Gaueho je iz prva zavrnil, a nato je'skomignil z ramama.
—	Obljubil >em gostilničarju, da ne tbodo moji ljudje škodo-% ali jetnikom. — jima je rekel.
—	.laz som ga plačal, da jih straži -Ikozi noč. dokler bomo prišli mi mimo prostora. No vidim pa nobenega vzroka zakaj bi jih vidva ne obiskala.
Oba drzerterja -sta nato izginila v temno noč.
Pol uro je |>oteklo. prodno sta zoue.t prigalopirala mimo, da p od a* t a svoje porodilo. Jeadeci in vozovi so pustili obcestno gostil-i o daleč za seboj
—	Kakšna ».reča — jo vprašal voklitelj.
—	.Slaba sreča, — a ne za naju, — jo odgovoril eden referatov. — Ozrite >e nazaj na barvo nebes!
Gaueho se je ozrl nazaj ter zagledal temno rdečico nad nebom steze, j »o kater: so prišli.
—	On ne bo več ropal vojakov ali "kmetov, oni stari vrag! — .je rt kol drugi mož. — Njegovo izdajstvo naipra.ni vam se mu je sla-lo izplačalo. Splazila sva -e do prosa era ter pustila konja nekoliko proč. Vrata skednja so bila na široko odprta, a nikakih jetnikov ni bilo, tam.
—	.Splazila >va >e do hiše in -kozi okuo sva videla gostilničarja, kako se je plazil po tleh proti bari. držeč svečo v roki. Vse je iz-glodalo talko čudno, da >va udrla vrata. On je umiral, — 7. dvema kroglama V prsih. On naju ni spoznal, pač pa mrmral, da hoče pi-
'o. Moj tovariš mu jo je presrbel. -Nato je govoril glasnejše ter pričel prokLinjati vojake, ki so mu ponudili zlato, če bi jih oprostil ter jim preskrbel konje.Kot bedak se je pokoril. Potom, ko so imeli svoje konje, so mu «slodili v gostilno, ga oropali vsake stvari ter ga ustrelili, da i>ogine kot pes.
-— Po kateri poti so odšli? — je vprašal Gaueho nemirno.
—	Povedali so mu. da bodo odjarhali v Mesto čudežev, da po-svare generala, da se nahajate vi na poti, da ga napadete s tisoč možmi!
Pri tej vnemirjivi vesti je -pokazal banditski glavar, da je za sleherni inč Gaiicho.
—	Moral hi jih ustreliti že veeraj zvečer ter prerezati vrs|t o-.?ega starega mo/a. Jar. upam. da ste zažgali njegovo hišo ter ga pustili pražiti! — je rekel, osrotežoljno.
—	1'mri je. ko sva pokleknila poleg njega. — je odgovoril, eden rekrutov. — Zažgali smo prostor z njegovo <lastno svečo... Nikdar več 110 bo osleparil nobenega velikodtršn«ga gaueha!
NjJh glavar je izi>odbodel svojega konja ter jih •zapustil," zatopljen v jezne misli. Kakšen <epec je bil, da je iagubil svojo glavo nad enostavnim otrokom, tam zadaj v San Benito! Njegova roka je izgubila svojo moč iu njegovi možgani prebrisanost, pod slabečo ma-giko te bedaste zaljubljenosti!
—	Sedaj moramo nastopiti proti sovražniku, ki je zabarikadi-ran rer pripravljen .pokositi nas s svojo artilerijo. Ja>z jih ne morem uapasti s konji, kot sem nameraval. Poskužiti se moram rzvijače. ..
Njegove misli so si zaman prizadevale, da rešijo uganko.
Dohitel ga je Lupo Vr vprašal, če hoče zajtrk na prihodnji t ravnali ra,vnmiei, Gaueho je dvignil svoje oči ter spoznal, da je napočilo	ne da bi to to opazil.
XDfJje »rflwdiyii,!	-
*	Qarniltnw ^hiDPint:
m
It. marca:
WeatphaJl* Hamburg
20.	marca:
l^evlathaA. Cherbourg
21.	mu ta:
i*resldente Wilson. Ti»t
Berlin, Bremen
22- marca:
Aquitanta, Cherbourg 23 marca:
iJeuischland, Hamburg. Cherbourj
Aupu«tus. Napuii. Gtnova
26. marca:
Culumbua. Bremen Republic. Cherbuurs, Bremen
24. marca:
Stuct«art. Bremen. Boulogna 9ur Mei Volendam. Boulogne Sur Mo liol te ril a m
28. marca:
U«s <le France. Havre B^rensarta. <Jbamour*
SO. marca:
Vulc&nta.. Trat
Hamburg. Hamburit. Cherbourg Pennland .Cherbourx. A n i w r j-«- n Ryndam, Boulogne riur Mer Kol terd&m 3 aprila:
A merica. Cnerbourg, Br. men
4.	aprila:
Ijresdt-n. Cht-rbourp. Bremen
5.	apriia:
faris, Havre. 'Izlet) Olympic. Ch.-rbourje
6.	aprila:	j Albert Bullin H triiburfr •"herl>ourE I Conte B.ancamuno, Napoli. Genova
Kako se potuje ? stari kraj in naza? ? Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati t sta rl kraj, Je potrebno, da Je poučen • potnih listih, prtljagi ln druglb itvareh. Vsled na5e dolgoletne 1» knSnje Vam mi zamoremo dati naj boljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstno brzopamlke.
Tudi nedržavljani zamorejo potovati ▼ stari kraj, toda preskrbeti al morajo dovoljenje ali permit is Washingtona, bodisi za eno leto ali i mesecev In Be mora delati profinjo vsaj en mesec pred odpotovanjem is to naravnost ? Washington, D. C„ oa generalnega naaelnl5keg* komi ••rja.
Glasom odredbe, ki je stopila v reljsvo 31. Julija 1926 se nikomur
reč ne po£lje permit po p°£ti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniškl u rad sli pa ga dobi v New Torka pred odpotovanjem, kakor kdo v proSnJi zaprosi. Kdor potuje veD bres dovoljenja, potuje aa svojo lastne odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KBAJA
Od prvega julija je ▼ veljavi nora ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo sme-riSki državljani dobiti svoje Sen« ln neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole ■ katerimi so bile pred 1. Junl Jem 1928. leta poročene. Izven kvote.
Jugoslovanska kvota znaša Be vadilo 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta rlil ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po L junija 1928. leta poročlU ln poljedelci. oziroma žene ln neporo-fieni otroci Izpod 21. leta onih oa državljanov, ki so bUl postavno pripuščenl ▼ to deželo ca stalno bL vanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kroti, od ostalih sorodnikov, kakor i bratov, sester, nečakov, nečakinj itd„ ki spadajo v kvoto bres mi ks prednosti t Isti, pa as at sprejema nikakih proftenj m sm» rikuAs vtsej«.
SAKSER
STATE BANK
Pozor, rojaki!
Is naslov« na ilatn, katerega prejemata, je razvidino, kdaj Vam ja naročnina podla. He čakajte to-raj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naiih zastopnikov:
CALIFORNIA
Fontana, A. Hocbpva^. San Pnndoro, Jacob LanrtiL
COLORADO
Denver. J. Scbutte. Pueblo, Peter Cullg, John C^enr Fr Janesh. A. Saftič. Sallda, Louis Contello Walwnburi. U. J. Htynk INDIANA
Indianapolis, Louia Banlcb ILLINOIS
Aurora. J. Vnrntc.p CbiUHCo: Jueeub PI*-' J. BevCK Mrs. K. Laorli-b Cieero. J Fahlan De Pue. Andrew 8 pi liar Joliet, A. Anzelc, Mary Hamblt-b Zaletel. John Kren, Joseph H rova L La Salle, J. feiielich. Masroutah, Frank An trum u. North Chicago. Antou Koba> Springfield. Matija Barborlcb Summit, J. Horvath.
Wankecan, Frank PetkovSek Ln Jože Zelene.
hA>SA3
Gfrard. Agnes Močnih Kansas CitJ, Franz th**-Pittsbnrg. John ItepuTi
Kudid. 1?. Uaji.
tiirad, Auron Naguue.
Lonun, Louis Halam lu J. Kum>w- i
N lies, frank H jgovAek.
Warren, Mrs P Voungstown, Anton Kikelj. V1AKVLAND Hteyer, J. fVrne Kitxmiller, Ft Vodo''1***. VfiCUKiAN Ca!timet, M. F. Kor>e. Detroit, J. Rari-b. Anu Janexir. MINNfciSOT'
Chisbolm, Frank Uouže. A PanLa^ Frank Fucelj. Ely, Jos. J. Peanel. Fr. Sek ila Eveleth. Louis (ioute Gilbert. Louis V>«»ei Uibbing, John I'ovSe. Virziinu. Frank tlrvaricn »ll.VMltKl
f.oufs, A. Nsbreot. MONTANA Klein, John IL Rom. Wiwh««. tj. Cbsmpa. NEBRASKA
Omaha, P. Broderick. NEW YORK Go wan da, Karl Stemlst a. Little Falls. Frank Masi«. OHIO
Barberton, John Balant, Joe HltL Cleveland, Anton Bobek, Charles Karlinger. Louis Rodman, Anton Slm-rinh. Math. Slapnlk. OREGON
Oregon City. 3. Koblax. PENNSYLVANIA
Ambridge, Frank Jakie. Re<«semer. Ix>nls Hribar. Braddoek. J. A. Germ Brouehton. Anton Ipavec. Claridge. Fr. Ixtsbar. A. Jerlna Conemaiigh. J Brezovec. J. Pike V. RovanSek.
Crafton, Fr. Machek. Export. G. Prevlč. Louka Hupanči« A. SkerH
Fsrrell. Jerry Okorr Forest City. Matb. Kamin.	»
Greensburg. Frank Novak. Homer City In okolico, Frank Fs encback Irwin. Mike Psuabek Johnstown, Jabn Polanc. Martin Ko roaheta.
Krayn. Ant Tanielj Lozerne, Anton Osolnia. Manor, Fr. t>emsbar. Meadow Lands, J. Koprlvftefc Midway, John 2nsr Moon Run. Fr PodmllUek Pittsburgh, Z. Jskshe. I«. Msgtstsi vine. Arb in U. Jaknblch. J. Gent f. Posačar Presto. J I>emshar. Reading, J. Pezdlre. Kteelton. A. Hren
Pnlty Sta. in ak»Uee, f. Ske.^t, r> Sohlfrer
West Newton, Jowpb J ova a. Willork. J. Petemei.
OTAH Helper. Fr Kreba
g DNI PREKO OCEANA
Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih:
lie de France 29. tnar.; 19. apr. Paris 5. aprila; 26. aprila. France 3. maja; 24. maja.
'Oh onlnntl i
NajkraJSa pot po žel«-zn:ri. Vs.ikd. J f v post-bni kabini z	m <1> rni- |
mi ndol.r.osti — B' j.-i .1 in slavna francoska kuhinja. Izredno nizk.- cent-.
Vprašajte k.iteretrakoli pof>blaS*ien»-fia ag.-nta
FRENCH |INf
19 state street new yor k. n. y.
NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO
Veliki parnik na olje
Presidente Wilson
ADrLt'JE
21. MARCA ill 18. APR.
Ogromna motorna ladja
Vulcania
Odpluje na njeno prihodnje odplutje
30. MAR. in zopet 4. MAJ.
Kot njena posestrimsha ladja — Sat urn ia, prekaša vse Ia<lje sveta v razkoSju. udobnosti in nmjlh i t<-r nudi najboljšo službo v Evropo. Posebne • ene za tja in nazaj. Več novosti na Vulcaniji in Saturniji. vključno plavalni bazen v drugem razredu, PHELPS BROS. 6. CO, (Jen. A»entJ» 17 Battery Place, New York
wisroNSfw
Milwaukee, Joseph Tratnik in Jo*
tVwff-u
Racine In okolico, Frank Jelen« gbeboygan, John Zorna an. Went Allis. Prank Hkok.
WYOMING
Rock Springs, .^juis Taocber. Diamond v U le. A. Z. Arko-
Vsak aastopnl* Izda potrdilo sa avt to, katero Je prejel, ^-stopoike rola kom toi»lo prliioroffamo
Naročnina sa "Olas Naroua Za eno leto *6.0<j; as pol ieta £3.00 za Stirl mesce $2.00; sa tetrt Ista fl.HA
Naročnina aa Kvropa tr. m •
V 8 E B I N A t
Jugoslovanski motiv
Koledarski del
Denar, ki dela predsednike
Pes
Deset eksperimentov, ki m
pretresli svet Sovražniki Športa ▼ starem veku
Izgubljena Kolumb!na Thomas Alva Edison Poganka
Nov triumf človeškega genija Sočlvni vrt tekom poletja L e k
Možje, ki kopljejo premog Trideset let Mozambiqua
Vročinski rekordi prejšnjih stoletij
Granate iz vsemi rja
Ford In njegovi delavci
Mrtvi t vinograda
Zakonsko pravo v Združenih državah
Saj "se oe izplača _ill._
10.	aprila:
Alauretania. Cherbourg Leviathan. Cherboura
11.	aprila:
Muenchen. men
Boulogne Sur Mer. Bra-
12- aprila:
New Amsterdam. Boulogne Sur
Rotterdam
Homeric. Cherbourg
Koma. Naiii'li. Uenuva 13. aprila:
Minnewaska. Cherbourg
St. Louib. llamburif. ■ 'herbourR
President Harding. Cherbourg. Bremen
IS. aprila:
Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 17. aori'a:
Aquitanta, Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen
President Boo&eveit. Cherbourg. Bremen
19.	aorita:
Veendam. Boulogne Sur Ver. Rotterdam
lie il«» France. Havre
Majestic, t herbourtr
Lapland. Cherbourg. Antwerpen
20.	aprila :
New,- Y.>rk. Cherbourg. Hamburg C- »lite Grande. N'at-oii Gt-nuv;i 23 aprila:
Columbus. Cherbourg. Bremen
24.	aprr'a: BerenRarbt. Cherl>ourK
Georue Washington. CJierbourg. Bremen
25.	aprila:
Stuttjcart. Boulogne Sur M«r. Bremen
26.	apriia:
Htat. ndam. Boulogne. S»ir Mer. Ilot-
terdam	N'aS Isltt.
Paris. Havre
Olympic. Ch«»rbmirsr
Pennland. Cherbourg Antwerpen
Aucucius. Napoli, Genova
27.	aprila:
i«, utsohlajid. r'h'.rbourg. Hamburg Mmnetonka. Cherbourg
1.	maja:
Mauritania. Cherl>ourg Am.-rka. Ch« rbourg. Bremen
2.	mala:
Itre.^den. Cherbourg. Bremen
3.	maja: France. Havre Vulcania, Trst I!«>m»-ric. <'h»-rbourK
Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
4.	mala:
He genland Cherbourn. Antwerpen M innekahda. B*>uIogne Sur .M«-r llamburu, Cherbourg. Hamburg I.eviathan. Cherbourg d maia:
Aultania. Cherhourjr President HardiiiK, Cherbourg. Bremen
9.	mala:
M uenehen. IV>ui'.gne Sur Mer. Bremen
Berlin. ClierbourK. Bremen
10.	maja:
He de France. Havre. (Glavni pomladanski izlet.)
Rotterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam
Majestic. Cherbourg Arabic. Ch»-rbourp Antwerpen Karlsruhe. Boulogne Sur M-r. Bre-m.-n
R» pub'lr, Cherbourg, Bremen
11.	maja: Mfnnewaska Chc-rtmurg
Albert, itallin. Cherboursr. Hamburg
Conte Bianeamano. Napoli. Genova 13. maia:
Reliance. Cherbourg, Hamburg 15. maja:
Pari*:. Havre
Perenearitt. Cherbourg President Ilooaevelt. Cherbourg-. Bremen
17.	maja:
New Amsterdam, Boulogne Sur M»-r. Rotterdam
Olympic, Cherbourg I-tpl:Lnd. Cherbourc. Antwerpen Minnesota. Boulopne Sur Mer Columbus. Cherbourc. B-emen Roma, Napoli. Genova
18.	maja:
St. LrfUiis. Cherbourg, llamkure
22.	mala:
Presidente W*Išon. Trst flz!et> Mauretania. Cherbourg Ge«»rpe Washington. Cherbourg. Bremen
23.	maja:
Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen
24.	mala:
France, Havre
Vfcndam. Boulogne Kur Mer. Rotterdam
Homeric. Cherbourg
PennlaniJ. Cherbourg. Antwerpen
25.	maia: Minn»tf>nka. ChertwrnrK
New York. Cherbourg. Hamburg
Leviathan, Cherbourg
Conte Grande. Napoli, Genova
29.	mala: Anui*ania, r*h»>rboorg America, Cherbourg. Bremen
30.	mala:
fi^veland. Cherbourg Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen
31.	mala:
I'e de France. Havre /Izlet) Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus. Napoli. Genova
26.	junija:
Paria. Havre (IZLET)
26. julija: " He de France. Havre (IZLET)
CITAJTE Slov.-Amer. Koledar
za leto 1929
CENA 50 CENTOV
GLAS NARODA, 82 Cortlandt StNew York
VSEBINA:
Iz zgodovine polarnih ekšpedicij
Z letalom preko Severnega tečaja
Nobilova blamaia
Novel in papirnati denar i Združenih državah
O dednem pravu in zapuščinskem davku
Ivan Zonnaa
Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemei In lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evropo
Cvetke s livade za mlade In stare
M 1
Najvišja poslopja sveta
Žaljivke In zbadljivke
Koliko prednikov l—a človek