EEE3lnii==iinJi==JLnJL=£) Izhaja vsak petek. □ □ Uredništvo in upravnišivo: Kopitarjeva ulica št. 6. r=irMii=imir=irmi=i t=Jlnlt=jLnJl==UnjE=] Naročnina znaša: celoletna . . K 4'— poluletna.. „ r-četrtletna. . „ r— Posamezna št. „ 010 E3[*£ll=: E2H=JG£][=) GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA. Štev. 24. V Ljubljani, dne 16. maja 1913. Leto VIII. Kapitalistična brezskrbnost. Kako skrbi vevška papirnica za varnost svojih delavcev, kaže sledeči slučaj: Pred tremi tedni je bil zaposlen v tovarni Jakob Marolt iz Podmolnika. Bil je zaposlen pri takozvanem »plaj-hu«, čistilnici, ter je natikal jermen na transmisijo. Pri stroju pa ni bilo Jio-bene varnostne naprave, nobene ograje, tako da je ubogega reveža transmisija zagrabila, mu odtrgala vse ude ter je bil revež v par trenotkili ves raztrgan in mrtev. Lahko si je misliti, s kakšnimi občutki je vdova, ki je v blagoslovljenem stanju sprejela to poročilo. Tovarna ima na vesti zopet eno življenje več. Ako bi g. ravnatelj o pravem času preskrbel za varnostno ograjo, katera je v zakonu predpisana, bi se to ne bilo zgodilo. Gospod ravnatelj je sicer sedaj dotično ograjo napravil, vprašanje je le, ali zaradi nas delavcev ali le radi žandarjev. Bomo videli, ako bodo gotovi gospodje tudi v tem slučaju pokazali toliko energije in toliko natančnosti v izpolnjevanju svoje službe, kakor so jo kazali povodom stavke, ko se je šlo za ubogo delavstvo, ki se je borilo za svoje pravice. Vdova je sedaj že tri tedne brez sredstev za življenje. Tovarna je sicer, kakor upamo, naznanila slučaj nezgodni zavarovalnici v Trstu, od katere pa do danes še ni prišla nikaka rešitev in nikaka podpora. Prošnjo vdove tovarna odklanja, 'eš, da še ni dobila iz Trsta nika-kega odgovora. Tržaški zavarovalnici se pa seveda tudi ne bo posebno mudilo. Vprašanje nastane le, od česa naj revna vdova brez premoženja s štirimi malimi otroci živi dotlej, da se ji njena zakonita pravica proti nezgodni zavarovalnici prizna. V tem slučaju bi bila po našem skromnem mnenju pač dolžnost g. ravnatelja, preskrbeti, da se vdovi da začasna podpora ali pa predujem na račun nezgodne zavarovalnine. To pa tembolj, če se upošteva, da je (nezgodo zakrivil g. ravnatelj, ker ni, kar je njegova zakonita dolžnost, preskrbel zadostne varnostne naprave, da bi nezgodo že v naprej preprečil. Glasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Z Viča. Minuli teden v sredo zvečer po šmarnični pobožnosti je bila v tukajšnji župni cerkvi z dvema svojima otrokoma sprejeta v katoliško cerkev protestantinja 24 letna Elizabeta Strašek, roj. Bauer, delavka c. kr. tobačna' ftovarrte. Spreobrnjenka je rodom Ogrinja. Prej je delala v tovarni v Fiirstenfeldu. Prestop v katoliško vero je storila prostovoljno, ker je uvidela, kje je resnica, kje ne. Mnogo so k izpreobrnitvi pripomogle njene vrle tovarišice v tobačni tovarni. Ne samo, da so ji o katcPški CorI testantski duhovnik ne more uiti — poročil sem dva ločena, o katerih sem dobro vedel, da sta dolgo živela skupaj v javno pohujšanje, in jima podelil cerkven blagoslov kljub temu, da pravi angleška zbornica predlog o ženski volilni pravici odklonila. Boj je zelo hud. Sufražetke požigajo, uničujejo pisma po nabiralnikih. Ni prav, kar delajo, a umljivo je, ker je na Angleškem 5 milijonov 309.900 delavk! Angleške delavke se teh napadov ne udeležujejo, ker hočejo po svojih strokovnih organizacijah si tudi politične pravice izvojeva-ti. Sufražetke so takozvane dame, fine gospe in gospodične. Taktika sufražetk je gotovo pogrešena, se mora obsoditi, a v sedanji družbi je umljiva in jo tista družba, ki meče vero med prazno šaro, nima pravice obsojati. Verna žena, verna delavka po potih sufražetk ne bo hodila! ' Angleška poslaniška zbornica je zavrgla po dvadnevni razpravi 6. maj-nika z 266 proti 219 glasovom žensko volilno pravico. Zanimivo je, da je proti volilni pravici govoril angleški ministrski predsednik Asguith, za njo se je pa zavzel angleški zunanji minister Grey. Medtem ko so na Angleškem za nekaj časa pokopali žensko volilno pravico, so pa v ustavnem odseku norveške zbornice soglasno sklenili, da se raztegne ženska vdlilna pravic^, ki obstoja že v občini, tudi na državni zbor. Ženska volilna pravica gre naprej! Pri nas- Za delavstvo in za katoli-čanstvo bi bila splošna in enaka ženska volilna pravica socialna dobrota in bi provzročila zmago katoliških načel v naši postavodaji. Zanimalo bo, koliko delavcev da sedi v tisti angleški zbornici, ki še noče dati ženski njenih pravic. »Daily Citye'n« objavlja sledeči seznam, kakšen poklic da imajo poslanci angleške spodnje zbornice. Libe- ralci Kodsbi1- VdllVCI Irci De avska stranka Skupaj Odvetniki . . 74 84 22 180 Podjetniki 112 46 12 170 Kmečki posestniki 15 30 1 46 36 Dediči vojv. časti 12 24 __ Častniki 16 62 78 Bankirji ... 9 21 30 Časnikarji 8 — 15 _ 23 Rudarji . . 2 18 20 Drugi delavci . . 2 12 22 36 Razni stanovi 15 14 22 — 51 Skupaj 265 281 84 40 670 Jugoslovan. Strokovna Zveza. NAUKI LETOŠNJEGA OBČNEGA ZBORA JUGOSLOVANSKE STROKOVNE ZVEZE. Bili smo veseli letošnjega glavnega rednega občnega zbora Jugoslovanske Strokovne Zveze. V zadnji številki našega lista smo obširno o njem poročali. Danes gre za to, da rešimo pozabljivo- Gospod, da tisti, ki vzame za ženo odpuščeno žensko, prelomi zakon.« Wiig je vstal in začel hoditi po sobi gorindol. »Da, ljubi prijatelj,« je nadaljeval, in njegov miren, skoro hladen glas je donel močno razvneto: »verjemi mi, da je za vernega človeka težko in nevarno stališče, ako hoče biti resničen Jezusov učenec in hoditi po njegovih stopinjah, še težje pa biti duhovnik v naši cerkvi. In najtežje in najnevarnejše mesto v celi deželi je gotovo Kopenha-gen, kjer je brezboštvo in razuzdanost danskega ljudstva že tako narastla, da gre čez bregove. Človeku se trga srce, ko stoji ob krstnem kamnu in vidi botre: zasmeh-liivce, pijance, brezverce vsake vrste, ki prineso otroke in obljubijo, da jih bodo vzgajali krščansko. In jaz vendar vem, v kake brezbožne hiše in v kako brezupno razuzdanost se vrnejo ti otroci od krstnega kamna. Potem pride birma in obhajilo prvo in pri večini navadno zadnje.. Staro izpoved, ki jo je pa Luther še pustil, so naši verni učitelji že davno odpravili. A kako je mogoče brez izpovedi odpuščati grehe? In zdaj, ko so izpovednice že dav- no pometali v ogenj, — sem primoran jaz, služabnik božji, da slepo delim vrednim in nevrednim najsvetejši zaklad, ki ga ima Cerkev — telo in kri našega Gospoda. In vendar verujemo vanj, ki je rekel: »Ne dajte svetinj psom!« Herman Ronge je poslušal poln sočutja in začudenja trpko izpoved. Niels Wiig prej ni nikdar tako govoril, toda to pripovedovanje je bilo, kakor bi se bilo po dolgem trpljenju vendar enkrat vzdignilo iz srca in privrelo na dan. Ko je končal, je obstal pri oknu in gledal v pomladanski mrak. »Tolažil in motil sem se s socialnim delom,« je nadaljeval, »mislil sem, da bom tako šel za njim, ki je dejal: »Ljudstvo se mi smili«. Večkrat sem prišel v stik s socialno demokracijo in se razgovarjal z njenimi voditelji — zadnjič pri velikem štrajku strojnikov. Toda čim več sem občeval z njimi, tem bolj sem spoznal, da je njih duh popolnoma nasproten mojemu. Njih cilj je pravzaprav to, da bi dvignili delavstvo do stopnje bogatega meščanstva, z vsemi njegovimi napakami in grehi, o pravem krščanstvu pa, ki naj bi bilo podlaga vsega zasebnega in družabnega življenja, niti govoriti nočejo. sti misli, ki so nas prevevale, ko smo letošnji občni zbor zaključili. Jugoslovanska Strokovna Zveza ni še stara. Saj smo imeli letos šele tretji redni občni zbor. Prezi'eti ne smemo, da ko se je ustanovila J. S. Z., ni mogla in tudi ni hotela razdirati že obstoječih samostojinih delavskih strokovnih društev. Priznajmo: Krajna neodvisna strokovna društva "So dobra, a brez močne zveze trajno ne morejo obstati. Preveč se izgube tudi v tisto, kar pravimo »ferajnsmajarija«. Dokler še niso tvorničarji bili združeni v svojih kartelih, toliko časa so lahko vodila tudi plačilne boje. Danes je to nemogoče, danes morejo uspešno boriti boj za delavska prava le velike, mogočne delavske stanovske organizacije, ki morajo biti tako močne, da morejo zmagati tudi delavske boje, ki bodo vedno daljši, ker je kapital tudi vedno mogočnejši. Krajna strokovna društva se lahko izgube v malostne krajevne zadeve, v malopomembne osebne sporčke in spletke, izgube lahko umevanje za skupnost, ni jim mogoče zasledovati velikega kompleksa vprašanj, ki danes delavstvu določajo njegovo usodo. Izkratka: Taktika ne more biti velikopotezna, ker to mogoče ni. Zato smo ustanovili J. S. Z., da pametpo, trezno in modro ustvarimo mogočno organizacijo slovenskega krščanskosocialnega delavstva. Znali smo, da svojega smotra čez noč ne dosežemo. Korakamo pa odločno naprej. Napredujemo! Mi združujemo predvsem delavstvo, ki seveda z izjemami, strokovno ni še všolano. Da se tuintam v delavskih krajih pomen J. S. Z. ne umeva popolnoma, in da hočejo ljudje ostati rajši v svojih starih strokovnih organizacijah, je človeško Umljivo, pametno pa ni, in če se presoja s splošno strokovpega stališča, je tako omejeno stališče skupnosti slovenskega krščansko socialnega delavstva kvarno. Nismo, nobeni prijatelji taktike z glavo skozi zid, vpoštevamo človeške slabosti, ampak slovenski krščanski in- dustrijski delavec in delavka, ki ni član J. S. Z., škoduje celoti slovenskega krščansko socialnega delavstva, ker s svojo odsotnostjo znižuje število, pre-zenčno listo slovenskega krščansko socialnega delavstva, škoduje sebi in svoji rodbini, ker ni deležen dobrot, ki jih mu J. S. Z. nudi, s svojo odsotnostjo v J. S. Z. škoduje svojim sodelavcem, ki morebiti gledajo nanj in si mislijo, če Janez, ki je tako kunšten, ni v J. S. Z.; zakaj bi pa moral jaz biti. Vemo, v primeri s prispevki starih naših strokovnih organizacij so prispevki J. S. Z. visoki, dasi Še daleč niso tako visoki, kakršni so v drugih strokovnih, modernih organizacijah. Če hoče delavstvo doseči veliko, mora zato zbrati tudi primerno velik zaklad, Če ni denarja, najboljši general bitko izgubi. Kljub temu: J. S. Z. je danes za naše male razmere, za naš mal narod že mogočna organizacija, ki po pravilih moči in privlačnosti pritegne še tiste naše, ki sicer J. S. Z. tudi ljubijo, a iz cagovosti še niso storili tistega odločilnega koraka, da bi podpisali pristopnico J. S. Z. J. S. Z. napreduje, še bolj bo! Zbrana je bila močna delavska armada ob letošnji glavni vaji naše J. S. Z. Štajerski delavec je podajal roko Kranjcu, Primorcu in Korošcu. Malone vse skupine in plačilnice so bile zastopane. Lepo znamenje in znak boljše bodočnosti slovenskega katoliško mislečega delavstva. Prejšnja občna zbora sta bila izvedena dopoldne. Letošnji glavni redni občni zbor je trajal cel dan. Poročila načelstva niso bila morda improvizirana, sad hipnosti, trenutka, marveč so bila pametno in trezno sestavljena. Mislimo, da ne izdamo čisto nobene skrivnosti, če pribijemo, da smo osebno Janezi, Bogomili, Jakati, Mirkoti, Franceti, Vinkoti in Mihati vsako besedico poročil pretuhtali in pretehtali, predetn smo jih še v načelstvu potrdili in jih delegatom na občnem zboru predložili. Če nismo mogli izdati še popolnejših poročil, budil’, se mora vpoštevati, da imamo še svoje stanovske posle, s katerimi si kruh služimo in da nismo še tako bogati, da bi imeli plačane tajnike, kakor bogati Čehi, Nemci, Angleži in tako dalje. Zato tudi nismo mogli predlogov za občni zbor prej v našem listu objaviti, katkor smo prvotno mislili. Mi pridemo v J. S. Z. skoro vsako sredo skup k sejam načelstva, v torek se pa mora naš list že postaviti, v sredo ga zlomijo, v četrtek ga tiskajo in se zvečer navadno razpošlje, če ni kakega praznika v tednu in v sredo pred glavnim občnim zborom smo šli še vse skoz v načelstveni seji, odsek, ali kakor mu pravimo, ožja deteljica, je šel pa še prej vseskozi, da nas je že vse skup glava bolela, kar je naš starosta v lepi svoji blgarščini slovesno konštatiral. Želeli smo, da bi zborovali kar dva dni vsi, a rekli smo končno, da letos opravimo vse v qnem dnevu, on bodočih občnih zborih bomo pa gotovo že dva dni rabili, ker se bo morala dati delegatom vsaj en dan tudi socialna šola. Res, veselilo nas je, ker sta prišla v našo sredo štajerska državna poslanca dr. Benkovič in dr. Korošec, ki sta ves čas v naši sredi ostala in se živahno vseh razprav udeleževala. Skupno kosilo nas je združilo v Ljudski kuhinji. In tu v prvi ljubljanski brezalkoholni gostilni revežev in študentov je sedel med nami in z nami kosil dr. Korošec, spreten diplomat in ustanovitelj naše stranke na slovenskem Štajerskem, ki je — pst, ne politikuj v strokovnem našem glasilu, če ne bo naš starosta hud i,n bo demokratično povedal, da J. S. Z. ni politična, marveč strokovna, nepolitična organizacija. Če bi pa kdo mislil, da je bilo na našem občnem zboru kaj napeto, ta se pa moti. Naše vrle inteligence je bilo na občnem zboru veliko! A naša inteligenca se delavca in delavke ne sramuje, ljubi žuljavo roko, poizkuša ji pomagati in dvigniti. Kje dobite drugod ravnatelja kake srednje šole, ki bi delal računske zaključke v delavski organizaciji, kar je J. S. Z. v polni meri? Pri nas je pedantino natančno izdelal naš računski zaključek naš glavni blagajnik, ravnatelj trgovske šole Bogu-mil Remec. Klobuk doli! Naši doktorji so sedeli med delavstvom, nismo jim morebiti kakšnih častnih sedežev pripravili, kakor to za svoje judovske doktorje delajo socialni demokratje. »Kakor ena velika rodbina, tak je naš občni zbor« mi je neki delavec rekel in res je prav sodil. Nič napetosti, nič pri-siljenosti, neki Ivan, ki je imel pravzaprav res stanovski posel drugod, je mislil ostati na občnem zboru pol ure, ostal je do konca seje. To so zunanji vtisi. Kaj je pa pravzaprav občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze naroči"' Kdoi zna iz vrst Citati, je že iz poročil v zadnji številki vse uganil. A da se ve, kaj hočemo, in kaj se mora prav hitro izvesti, je tole- a) Okrožna predstojništva morajo z vso silo in močjo delovati; b) skupine in plačilnice morajo imeti vsak mesec seje, v katerih naj se mesečni obračuni potrdijo, katere morajo sproti tudi nadzorniki pregledati; c) shodov čim več, tem bolje, gotovo pa vsaj vsak tretji mesec. Kajne, da je dovolj, če te tri točke za danes povemo: Nobena skupina in plačilnica naj ne pozabi hitro sklicati shod, na katerem mora njen delegat o III. glavnem rednem občnerA zboru poročati. J ugoslovanski krščanskosocialni delavski pozdrav! XXX NAŠI ČLANI pridno delajo na to, da se število članov Jugoslovanske Strokovne Zveze pomnoži. Opažamo, da se člani vedno bolj zavedajo, da je vsak dolžan skrbeti za to, da se naša Zveza ojači. To je tudi popolnoma prav. Saj zahteva korist vsakega našega člana, da dela na to, da število članov vedno raste in da ni vse s tem storjeno, če le samo prispevke plačajo. Kljub temu pa se le še dobe člani, ki sodijo, vse smo storili s tem, da smo svoje prispevke poravnali in če pridejo še na shode, mislijo, kdosigavedi kako milost da s tem izkažejo ne vem komu, dasi se je J. S. Z. ustanovila le zato, da zadobi po njej delavstvo svoje pravice, da se gospodarsko ojači in da se iz-obraža. Čim močnejša organizacija, tem večje uspehe bo tudi dosegla. Kdor Jugoslovanski Strokovni Zvezi nove člane pridobi, koristi sebi. Zdaj so lepi spomladanski dnevi. Ob izprehodih, ob delu in povsod, kjer ste in kamor pridete, glejte, da J. S. Z. pridobite novih članov! Nekaj o našem zadnjem romanju v Rim. Velika večina romarjev je bila delavskega stanu. Bili so kmetje, delavci in delavke iz tovarn in rudnikov. Zato je pač umestno, da »Naša Moč«, glasilo delavcev, nekaj izpregovori, ko nekateri tak#> radi zabavljajo čez tako potovanje, češ, ljudje težko pridobljeni denar trosijo po nepotrebnem v tuji deželi. Oni, ki tako pišejo ali zabavljajo čez zadnje romanje, ne poznajo vrednosti in dobička take poti. Res, da je bil v prvi vrsti verski moment in temu se je v polni meri zadostilo. Saj so šli povsod že zjutraj zgodaj v bližnjo cerkev, tam bili pri sy. obhajilu, ob 8. uri bili zopet pri škofovi maši, kjer je pre-milostni vselej v govoru kazal, na kakih tleh stojimo in kake zgodovinske važnosti je ravno ta kraj. A potem smo se po oddelkih razšli na razne kraje, od koder smo sel že utrujeni vrnili ob 1. uri h kosilu. Ob treh popoldne smo si zopet na drugi strani ogledali znamenitosti, da so nas ob 6. uri zedinile pete litanije v kaki veliki cerkvi. Od tam smo se podali na svoja stanovanja k večerji in počitku. A poleg tega glavnega programa nismo zanemarjali gledati in spoznati več sveta, se poučili o zgodovini, primerjati tujo zemljo z našo, a tudi prebivalce in njih razmere z našimi okoliščinami. Že vozeč so po Gornji Italiji so razlagali naši vodniki, koliko stoletij so se vojskovali po teh krajih in zakaj, naštevali tudi, v kolikih bitkah so bili naši slovenski fantje. Videli smo rodovitno zemljo, ki je napojena s slovensko krvjo, kjer trohne kosti toliko domačinov. Pri Trazimenskem jezeru je šel voditelj po vseh vozeh in razlagal, kako hudo je predlo Rimu, ko jih je Hanibal do dobrega namahal, enako po vsej poti, ki so bile kaj zgodovinske vrednosti, ali važne posebno za nas Slovence. V Rimu smo videli moderno mesto z vsemi novejšimi napravami, a zopet staro mesto v razvalinah, koliko je bilo tu pouka o starih časih, ki so vplivali tudi na naše kraje! Opazovali smo lepo kakor vrt skrbno obdelano zemljo, a ljudstvo revno, neizobraženo, odvisno od signorov. Koliko dvokolnic smo srečavali na jutro, ko je šel ubogi kolon s svojo družino na polje obdelovat najeto zemljo. Šop suhega sena, bolj naši slami podobnega, je imel osel ali mali slabotni konj privezanega na vratu, kot hrano za celi dan. Saj tam so prebili družina in živina in na večer se prašni in trudni vsi vračali na svoj dom v mesto. Že drugič se je oglasila cerkvena slovenska pesem po rimskih in drugih italijanskih cerkvah. In kako glasila? Vsak je naš narod zavidal in očitno spoznal, da ga v tem daleč presežemo. Kako je taka pohvala vplivala na romarje? Videli so zopet ono vsiljivo beračenje. Na raznih božjih potih pred cerkvijo ali na cesti; prosili za »picco-la moneta«, po gostilnah in postajah pa vedni klic po »manči«! In to ljudje v najboljši starosti, pri kipeči moči. Naš romar je spoznal, da če tudi je on bolj reven, je vendar bolj srečen, bolj neodvisen in prost v svojem življenju, če tudi v gorati rojstni zemlji. Studilo se mu je beračenje, naj bode že vsiljivo ali v fini obliki, in to ga je ukrepilo zastaviti svoje moči, da bode shajal raje bolj siromašno s tem, kar si sam pošteno pridobi, kakor pa tako poniževalno pri svojih najboljših močeh pi*os-jačiti za milodar. Tako romanje poživi človeka, dušno obzorje se nam razširi, prsi prosteje dihajo, ko spozna, da smo v marsikaterem oziru le naprej. Boljše je, da si je izletnik prištedil one kronce, kakor da bi jih bil doma zapravil morda sebi v telesno škodo ali dušno kvar. Tako pa si je pridobil dušni vžitek, o katerem bode s ponosom več let pripovedoval. Dokaz temu je dejstvo, da izmed 648 romarjev se ni nobeden pritožil, da mu je žal te poti, ali škoda mu za denar, katerega je porabil, pač pa je večina povpraševala, kedaj se zopet kaj enacega omisli. Hoče štediti in že sedaj v ta namen nabirati svoto, da se zopet povrne na tako zgodovinska tla in obišče kraje, na katerih se je toliko čudežev zgodilo. Kar so videli in skusili, bodo pravili drugim in tako bode romanje v Rim precej pripomoglo 'našemu narodu do pravega spoznanja in splošne omike. Pota do splošne izobrazbe so različna in ravno potovanje po zanimivih tujih krajih razbistri um in utrjuje voljo. Med brati in sestrami. Iz Idrije. »Zarja« popisuje 1. maj-nik v Idriji po svoji navadi. »Vsa Idrija je bila pokoncu«, piše, da, celo raz svojih stanovanj so razobesili sodrugi Računski zaključek in izkaz imetja Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani za leto 1912. Pregled delovanja skupin 1.1912. Prejemki Vsota Izdatki Vspjta K . v K V Pristopnina 008 05 Podpora: bolniška 14356 71 . Prispevki članov 23050 80 brezposelna 1550 5C Posmrtnina 1382 30 selitvena 412 7- : _ —— posmrtna 440 - _ ——-— izredna 145 25041 15 16910 9? Leta 1912 je poslovalo 49 skupin s 3330 člani. Računski zaključek. Prejemki Vsota Izdatki Vsota K v K v Vplačila skupin Naložen denar: dvignjeno .... Obresti naloženega denarja . . . 9196 2403 838 94 47 86 Izplačane podpore Upravni stroški Naložen denar pisarne . . Gotovina v blagajni 31. decembra 3139 976 8236 87 55 21 36 15 12439 27 12439 27 Izkaz imetja 31. decembra 1912. Aktiva Vsota Pasiva Vsota K v K | v Gotovina v blagajni ... Naloženi denar in obresti .... Terjatve pri skupinah Vrednost tiskovin Vrednost inventarja 87 21835 876 825 166 15 54 05 83 Rezervni zaklad . . . Dolg na neplačanih računih . . . 23778 11 77 80 23790 57 23790 57 Pregled. Aktiva......................................K 23790-57 Pasiva ...................................... „ 1180 Rezervni zaklad 31. decembra 1912 ... K 23778-77 Rezervni zaklad 31. decembra 1911 . . „ 17802-92 Prirastek tekom leta 1912 ..... . K 5975-85 Inventura dne 31. decembra 1912. Aktiva. 1. Gotovina v blagajni................................. 2. Naložen denar pri Zadružni zvezi v Ljubljani 1. januarja 1912 Tekom leta vloženo in obresti.................................... K .... K 15163-25 . . . . „ 9075-22 Skupaj K 24238-47 Tekom leta dyjgnjeno .......................................................... 2403-47 Stanje naložbe 31. decembra 1912 3. Še neplačani zneski skupin.................................................................. 4. Knjige in tiskovine v zalogi................................................................ 5. Inventar . . . . -...............................................................K 185-36 10 o/o odpis „ 18-53 8715 21835-— 876-54 825-05 166-83 Aktiva skupaj K 23790-57 Pasiva. 1. Neplačan račun............................■ . . K 11-80 V Ljubljani, dne 31. decembra 1912. Frančišek Kerhne zapisnikar. Dr. Ivan Zajec predsednik. Bogumil Remec blagajnik. rudeče zastave. Bogve, koliko sodru-gov bi še ostalo zvestih rudeči zastavi, ko bi vedeli, kaj je namen soeialnj demokraciji. Večina teli sodrugov je dospela s kmetov k rudniku, imel morda kaj malega dote, priženil morda par sto kron in par let se trudi, da bi prihranil si kaj za hišico. Z veliko težavo, tudi s stradanjem je dospel do svojega domovanja, še ga tare skrb, kdaj bode lolg uopl čan, da bode rekel: hišica je sedaj popolnoma moja. Agitaciji se je vdal, postal je rdeči so-drug, ker se mu je vedno govorilo: delavec mora z delavcem in le socialna demokracija je delavska stranka. Da bi mu tudi razložili njih nauk: vsaka lastnina je tatvina, vse mora hiti skupino, nobeden ne bo posestnik zase, temveč vsa družba, bi se pač trikrat premislil vstopiti v tak krog. Domovje mu je prirastih k srcu, saj ni opazil, koliko skrbi in napora ga je stalo, preden je prišel do svojega, sedaj naj pa deli hišo s tovariši, ki so raje ob prostih urah posedali, od denarske do denarske svoj zaslužek pognali. Krščanski socializem uči: Uravna naj se tako delavsko vprašanje, da vsakdo toliko zasluži, da svojo družino stanu primerno preživi in če se še več potrudi in kaj postrani pridobi, je to njegova lastnina, ki mu jo brez greha ne sme nobeden odvzeti. Tako je začrtal veliki papež Leon XIII. v svoji encikliki program krščanskega socializma. Najbrž, da se vsi sodrugi v srcu drže tega nauka, vsaj mi ne enega ne poznamo v Idriji, ki bi bil pripravljen svoje stanovanje dati stranki na razpolago in pripustil svojo z veliko težavo pridobljeno hišico kot skupno lastnino socialni demokraciji. Le nevednost o namenih in smotrih svoje stranke ga je privedla, da je z zastavo proslavljal prvi maj. Koliko časa bo pa ta nevednost trajala, je le še vprašanje časa. Sava. Strokovno društvo je imelo na Binkoštno nedeljo popoldne v Delavskem domu zanimiv shod, na katerem je najprej govoril č. g. poslanec Piber o pomenu velike obrti ter o potrebi, da je delavstvo na vseh poljih, posebno na gospodarskem, organizirano. Povdarja potrebo konsumnega društva, čeravno ima tu delavstvo dosti sovražjnikov. Nato govori č. g. Skubic o novi šoli, katera se kmalu začne graditi. Poda zanimivo zgodovino, koliko smo imeli nasprotnikov od začetka do sedaj. Vsak delavec ima pravico do izobrazbe, katera se bo dobila v no- vi šoli. Ona bo najlepši spomenik vsem onim, ki so se trudili zanjo. Naši potomci pa nam bodo zato hvaležni. Odobravanje pa 'ge bilo najboljši dokaz, kako ljudstvo želi nove šole. Delavski dopusti. Počasi prodira prepričanje, da -se morajo tudi delavstvu dovoljevati dopusti. Državnim uradnikom so že dovoljeni, tudi trgovinska postava dovoljuje odpočitne dopuste trgovskim na- stavljencem. Znano je, da ima tobačno' delavstvo dovoljen plača/a dopust, četudi ni velik. Zanimalo bo pa brez vsakega dvoma vse naše naročnike, če navedemo nekaj podatkov o delavskih dopustih v Nemčiji po dr. L. Heydevi knjigi o dopustih nastavljencem in uslužbencem v Nemčiji. Rudarji in plavži. Dopust se dovoljuje le kot ugodnost posameznikom, ne da bi bil trajno določen. Obdelovanje kamenja in zemlje. Tvornice porcelana in slikalnice porcelana večinoma dopuste dovoljujejo. Šest obratov pa deli dopust le tistim delavcem, ki so organizirani v ta-kozvani rumeni, od fabrikantov odvisni organizaciji. Kovinarstvo £n izdelovanje strojev. Dopuste dovoljuje svojim delavcem 138 obratov, ki zaposlujejo 75.511 delavcev. Dopusti so predvsem običajni v tvornicah zlata in srebra, v graverskih obratih, v optični in v mehanični industriji, nadalje v avtomobilskih tvornicah in v kotlarnah. Kemična industrija. Težavno, zdravju škodljivo delo sili fabrikante, da svojim delavcem dopuste dovoljujejo. V industriji za milo in v industriji za olje ureja dopuste ve-' liko tarifnih pogodb. Tekstilna industrija. 35 obratov z 10.000 delavci dovoljuje svojemu delavstvu plačane dopuste. Popirna industrija. V popirnicah so dopusti redki, pogostni so pa v knjigoveški obrti, v kateri je uveden v 256 obratih dopust. Industrija usnja. Dopust je običajen le v industriji gumija. Lesna industrija. Dopust dovoljujejo le nekatere de-lovršbe. Življenske potrebščine. Delavci so do leta 1911 s 536 tarifnimi pogodbami za 1237 obrato.v za 44.744 delavcev dosegli plačane dopuste, ki so se leta 1912 raztegnili na 1458 obratom z 51.614 delavci. Pekom zagotavlja 110 tarifnih pogodb dopuste. Poligrafična obrt. Med 61.081 črkostavci jih jo imelo pravico do dopusta 21.315. Dopust je v tej obrti osobito z ozirom na nevarnost zastrupljenja s svincem velevažen. Promet. Železničarji, poštni uslužbenci, brzojavni in telefonski delavci v državni službi imajo pravico do dopusta. Okno v svet. Delavska stanovanjska zadruga v Kolinu Ehrenfeld, katere člani so veči- noma krščanski delavci, je imela ob prometu 1,702.972 mark 20.030 čistega dobička. ČlanoV je bilo 516. Lani so oddali članom 20 stanovanj in 20 hišic. Kako napreduje industrija v Avstraliji. V Avstraliji industrija zelo napreduje. Zo statistiki, ki so jo izdale avstralske oblasti, se je število tvornic od leta 1909 do leta 1911 pomnožilo od 13.197 na 14.528; število delavcev je pa v tem času poskočilo od 266.418 na 311.772. Vrednost izdelanih proizvodov je poskočila od 107 na 133 milijonov funtov šterlingov; plače so se istočasno dvignile od 21 milijonov funtov šterlingov leta 1909 na 27V& milijona leta 1911. Po našem denarju je zaslužil industrijski delavec povprečno 1. 1909 1938 K, leta 1911 pa 2159 K. Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc Tisk Katoliške Tiskarne. Le tedaj doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, fie voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto! Najbolje storite. če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega :Francka:“ iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko. M H IT Tovarne za asbestškrlll ..ZENIT" družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši krouski materija! Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73 S II7IRFRT H« lil UL III, Prešernova ulica priporoča svojo veliko zalogo čevljev do-:: malega izdelka :: T Ul Ategg€lllSg<3^ p—7/——K- V/ « 7/—* 7^-\T-n Solidno izdelane dežnike m solnčnike priporoča po najniiilh cenah L Mikusrh Uubiiana II. IU1AU jLUp Mestni trg št. IS :7iC=ZKZZ7ZZ^K—7/ \NT3V_ * 15. jBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin. fc-s F Mpršfll mubljhhh 1 . 111L1JU1 Mestni trg 18 Trgovina z modnim in drobnim blagom. Velika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavio, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa itd. Jredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb. m Pozor, slovenska delavska društva 1 Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Češnik (Pri CeSnlku) IJUBLJHIlfl Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila. Postrežba poštena in zanesljiva. mm ,Našo Moč‘. 80 77 koncesije ravnati po predpisih tega zakona in predložiti tekom štirih tednov političnemu deželnemu oblastvu v odobrenje v § 21 e omenjeni opravilni red. O vodstvu knjig v končesioniranih posredovalnicah za službe in o policijski kontroli teh določa ukaz trgovinskega ministra z dne 6. avgusta 1907, drž. zak. št. 197, sledeče: § 1. Vsak imetnik koncesioniranega obrta za posriedovanje služb in mest je dolžan o vseh posredovalnih opravilih voditi opravilno knjigo. Opravilna, knjiga mora' vseskozi imeti odšteviljene strani in obrtno oblastvo naj jo revidira. Opravilna knjiga naj ima naslednje razpredele: a) tekočo številko; b) vrsto (kategorijo iskanega ali ponujanega mesta, oziroma delovnega mesta; c) zahtevano in ponujano mezdo; d) ime, posel in adreso njega, ki ponuja službeno ali delovno mesto; e) ime, posel, starost in adreso njega, ki išče službeno ali delovno mesto; f) povedbo izkaznih listin njega, ki išče službeno ali delovno mesto (delovno knjižico, služno izpričevalo, poselsko knjigo, domovinski list, popotno poverilo itd.); g) natančno povedbo namenišča njega, ki ga je namestiti; h) datum povpraševanja in vplačane vpisne pristojbine; i) datum sklenjenega odkazanega službenega, oziroma delovnega razmerja, in pa položene posredovalnine; k) opombni razpredel. § 2. Opravilno knjigo je najmanj pet let počenši od datuma poslednjega vpisa hratiiti in na vsakokratno zahtevo pokazati or ganom nadzornega oblastva. § 3. Vsa posredovanja služb in mest za ženske, katere tisti dan, ko se vpisujejo v omenjeno opravilno knjigo, niso še izpolnile 24. leta svojega življenja, mora obrtni podjetnik razen v tej opravilni knjigi tudi še v posebnem seznamku neprestano v razvidnosti imeti; v ta seznamek je razen,v § 1- za občo opravilno knjigo predpisanih podatkov vpikafi tudi ime in bivališče staršev, oziroma varuhov, in pa morebiti varstveno sodišče dotičhe ženske. Te seznamke je razen organom obrtnih oblastev na vsakokratno zahtevo pokazati tudi organom cesarskih policijskih oblastev in pa primerno poverjenim opravnikom tistih zasebnih ljudomilih društev in družb, katere ce- § 21. Tiskarski obrti. Obrti, navedeni v § 15., točki 1. se smejo praviloma ustanavljati samo v takih krajih, kjer ima svoj sedež politično okrajno ali cesarsko policijsko oblastvo. Vendar to določilo ne velja za trgovino, ki se bavi edino le s šolskimi knjigami in molitveniki, koledarji in podobami svetnikov. Koncesijo za trgovino, ki se bavi izključno s šolskimi knjigami, molitveniki, koledarji in podobami svetnikov, podeljuje obrtno oblastvo prve instance. V koliko se morejo v prejšnjem odstavku navedeni tiskarski izdelki prodajati brez koncesije, ki dovoljuje prodajo tiskarskih izdelkov sploh ali pa omejeno trgovino s temi tiskarskimi izdelki, to določa tiskovni zakon. Za trgovino s tiskarskimi izdelki, ki imajo namen služiti zgolj potrebam obrta in prometa ali domačega ali družabnega življenja in se ne morejo smatrati za umetniške izdelke (šolski zvezki, ceniki, razglednicei karte za voščila, najemniška naznanila, golice za račune in razdelitev šolskih ur, pisanke, kontokorentni računi, pri-lepki za knjige in zvezke, modelirne pole in pole za poslikanjte, od-snemalne podobice, predloge za izrezače, pole za voščila, tiskovine za industrijske in pisarniške namene in druge) sploh ni potreba koncesije, temveč tako trgovino je prijaviti kot svoboden obrt. Kateri obrti se imenujejo tiskarski, o tem glej § 15., točko 1. O samozaložbeni pravici glej razglasilni patent k obrtnemu redu, člen V., črko c. Politično deželno oblastvo more dovoljevati prodajo periodič- . nih tiskovin. Določenim osebam pa more za določen okraj, in sicer do preklica dovoliti tudi varnostno oblastvo dotičnega kraja, da smej prodajati šolske knjige, koledarje, podobice svetnikov, molitve in molitvenike. (§ 3. tiskovnega zakona z dne 17. dec. 1862, drž. zak. št. 6 za 1863.) Dovoljenje za prodajo periodičnih tiskovin se ne sme odreči tistemu, ki je po določbah obrtnega reda upravičen za samostojno izvrševanje kakšnega svobodnega obrta. Dovoljenje velja za prostor, kateri je odločen za prodajanje in ki se mora naznaniti oblastvu, in za vse naznanjene tuzemske periodične tiskovine. Preklicati se more dovoljenje samo iz takih vzrokov, vsled katerih more oblastvo po obrtnem redu odvzeti pravico za izvrševanje svobodnih obrtov. (§ 2. zakona z dne 9. julija 1894, drž. zak. št. 161.) Za trgovino z razglednicami ni potreba koncesije, v kolikor se Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica 9 priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Novosti v konfekciji za dame. Sladnl iaj-zajtrkl južlnat dose-ne kave, pijejo Ifrll 50% prihranka In okusen zajtrk, j Kri I žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladi ■ladnl ci moke za lovico cenejši. Ur. pl MaZi je vedno bolj priljubljen. Povsod ■/, kg zavoj 60 vin. IIIUl*! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 6 zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7rirauiol karne Trnkoczy: Schonbrunnerstrasse štev. 10H, LUrdVJc! losefstadterstrasse štev.sS, Kadetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe. Za resničnost tega naznanila jamči B tukaj navedenih tvrdk Trnk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb. &kxtni/U. ** a&mariAto Utri telijo po,«vu in -I isijnxrpotovali na/ so obmejoK \imonlfdG7ieteZXa * ifčblo&vorsko. ulic*2&, ti^asnižaAjjoi TflJFC Ljubljana • it ifHJLVf Stari trg št. 9. Izprašani optik.-------------------- Zalagatelj c. in kr. armade, c. in kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev itd. Naivečjl optični zavod. Itm Prvi spe-“ ciallst za očala in ščipalnike, narejene »strogo 9 » n at a n - čno po naročilu in zdravniških predpisih. — Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v svoji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zaloga najboljših ur, zlatnine in srebrnine. Zahtevajte cenik. 1 Lekarna »PrtkrorMr.Ph.il. Bohinc Ljubljana, Rimska cesta štev. 24. Priporočajo se sledeča zdravila: Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v. Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v. Kapljice zoper želodčni krč, steklenica r>o v. Poslpalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti po-tenju nog, škatlica 60 v. Blbje olje, steklenica l krono in 2 kroni. Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v. „Sladtn“ za otroke, škatla 60 v. Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v. Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono. Zeieznato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v. »iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiti | Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: 5 | BIOGLOBIN j = Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. | | Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. § = V steklenicati po K 3'50 in K 2-— v vsaki | | lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko: Š 1 Ms R. Sušnik | | lekarna „Pri zlatem jelenu11 | | Ljubljana, Marijin trg. | HiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiE Edina In najkrajša linija uHmeriko! Samo 5 dni! f iz Hawre v New-York francoska prek- morska družba. Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnlžjl ceni in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši »Kmetske posojilnice" ED. ŠMARDA Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov Mnogokrat odlikovana. Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago. muumism priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih voznih koles in šivalnih strojev = za rodbino in obrt. = | H Haiboliša. naisiaurneiša prilika za Stedeniel Limlshn Posojilnica regisfrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „ilnion“ za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki in njene rezerve po 650.000 kron temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4 31 O 4 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Za nalaganje so poštnohranilnične položnice brezplačno na razpolago. Stanje vlog je bilo koncem marca 1915 čez 22 milijonov kron. Načelstvo. — 78 — — 79 — te razglednice, služeče potrebam prometa in družabnega življenja, ne predstavljajo kot umetniški izdelki. (Upr. sod., 16. februarja 1899, št. 4635)c. Za trgovino s posameznimi tiskarskimi izdelki, ki imajo namen služiti potrebam obrta in prometa ali domačega in družabnega življenja, ni potreba koncesije, kakoršno zahteva § 15., točka 1. Taki izdelki so n. pr. šolski zvezki, ceniki, voščila, naznanila oddati se imajočili stanovanj, vzorci za računanje, razdelitev ur, bilježnice, vpisniki za tekoče račune, prilepki za knjige in zvezke, modelirske in kolorirske pole, vzorci za taka dela, ki se izvršujejo s tenkimi žagicami, tiskovine za odvetnike, notarje i. dr. Ako trgovine z omenjenimi tiskarskimi izdelki ne izvršujejo obrtniki, kateri potrebujejo po § 15,, točka 1., koncesije, treba jo je prijaviti po predpisih za vse svobodne obrte. (§§ 11. do 13. o. r.) (Min. naredba 3. avg. 1890, drž. zak. št. 160.) Semanji branjevci (fieranti) sploh ne smejo trgovati s knjigami, podobami in tiskarskimi izdelki; na semnjih pa jih smejo prodajati le tedaj, ako imajo poleg obrtnega lista za tako branjarijo tudi do-tično koncesijo za trgovino s tiskarskimi izdelki. (Ukaz. min. za notranje stvari, 10. sept. 1874, št. 13.310.) Prošnje za dovoljenje za prodajanje periodičnih tiskovin, oziroma šolskih knjig, koledarjev, podobic svetnikov, molitev in molitvenikov morajo biti kolekovane s kolekom za 2 K in od oblastva izdane licence za prodajanje omenjenih predmetov istotako s kolekom za 2 K za polo. § 21 a. Obrtno posredovanje služb in mest. Obrtoma obratovano posredovanje služb in mest je koncesioni-ran obrt brez razločka mesti in služb, katere je posredovati. Kdor hoče pričeti ta obrt, mora izpolniti za samostojno obrta-vanjte sploh predpisane pogoje (§§ 2. do 10.) in vrhtega se zahteva zadostna splošna omika, zanesljivost z ozirom na obrt in primerna obratovalnica. Pri podelitvi koncesije se je vrhtega ozirati na krajevne razmere; podelitev je tudi od tega odvisna, da s stališča varnostne, zdravstvene in nravnostne policije ni zaprek proti nameravanemu obrtovanju. Presojajo krajevne razmere se je zlasti tudi primerno ozirati na to, ali in v koliko so v občini že zadostno poskrbeli za posredovanje služb in mest sama država, dežela, okraj, občina ali društva- v ta namen naj se ti zavodi zaslišijo, preden se podeli koncesija. Ako se koncesija podeli navzlic ugovoru zaslišanih zavodov, imajo ti zavodi tekom 14 dni po obvestitvi pravico priziva z odloživno močjo. Koncesija se more podeliti tudi do preklica. Trgovinski minister, sporazumno z ministrom za notranje stvari more ukazoma izdati še obširnejša določila, kako se dobi koncesija za posredovanje služb in mest posameznih kategorij. § 21 b. Koncesije se morejc podeliti za posredovanje služb ih mest sploh ali pa omejiti zlasti na določene vrste služb in mest. § 21 q. Da se more posredovanje služb in mest izvrševati obenem z drugim obrtom po isti osebi ali v istem prostoru, to je dovoljeno samo s posebnim odobrenjem političnega deželnega oblastva. Tistim, ki imajo koncesijo za ta obrt, toda ne pravice prenočevati tujce (§ 16, lit. a), je prepovedano, prenočevati tuje ženske, ki iščejo dela. § 21 d. Obrt posredovanja služb in mest mora izvrševati imetnik koncesije praviloma osebno. Dopustno ni, dajati tak obrt v zakup. Nasproti pa more politično deželno oblastvo iz važnih razlogov dovoliti, da izvršuje obrt kak namestnik. § 21 e. Vsak prosilec za obrt posredovanja služb in mest mora obenem s prošnjo predložiti oblastvu, ki podeljuje kocesijo, opravilni red, v katerem mora biti natančno določeno, kakšne pristojbine in pogoje bo zahteval imetnik obrta v svojem poslovanju. Imetniku koncesije je prepovedano, dajati ali prejemati predujme ali sprejemati kavcije za mesta, ki jih on posreduje. Opravilni red naj se nabije v obratovalnici. Vsako izprtemembo opravilnega reda mora poprej odobriti politično deželno oblastvo. Imetniki koncesij so dolžni dajati na zahtevo obrtnega oblastva glede svojega opravilnega obrata podatke, ki so potrebni za statistiko javnih izkazov o delu. § 21 f. Tisti, ki so že poprejšnjih predpisih v redu dobili dovoljenje za posredovanje služb in mest, se morajo ob nadaljnjem izvrševanju te