PRIMORSKI dnevnik
b začel Izhajati v Trstu '3- maja 1946. njegov Predhodnik PARTIZANSKI “NEVNIK pa 26. novem-“re 1843 v vasi Zakril ired Cerknim, razmnožen P® clkloatlL Od 6. do 17. yambra 1944 ae je tl-•"I v tlakami «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-«. od 18. septembra '844 do 1. maja 1845 v Jbkaml «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. reala 1845 pa v osvoboje-')*re Tratu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini —freni partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
C". "O
O
tO
t:-
m
«
z
c_
>
Z:
Z
L.
r~i
!-K
z;
i-i
o
2>
^.Kn0mrovni Cena 500 lir - Leto XL. št. 137 (11.860)
Trst, sobota, 9. junija 19
03
VI
Ul
£>■
2>
>
i>
O
O
o
ro
o
o
Fašistični izzivači so bili povsem osamljeni
Bazovica se klicu za mir
Nabito poln trg pred spomenikom NOB
je množično odzvala in sožitje med narodi
Izredni varnostni ukrepi številnih karabinjerjev in agentov javne varnosti
v.B^zovica je sinoči odgovorila: fašistične izzivače je najprej popolnoma osamila z zaprtjem hiš, gostiln, trgovin, drugih javnih lokalov, z “Praznit vijo cest; zatem pa se je Prešerno in množično odzvala klicu Za mir, sožitje in sodelovanje med ?r°di na vaškem trgu pred spome-ikom padlim v narodnoosvobodilnem
Ti dve lici enega in istega pro-ru cističnega obraza sta prišli vče-aj do izraza v vasi, ki je postala °e simbol slovenskega odpora proti asiznm. Bazovica je potrdila, da ' !k'e izzivanj, nasilja, nestrpnosti, šo-mstičnih izpadov. Hoče živeti in etati v miru, kot je to počela vedno.
obrambi teh svetlih vrednot pa azovica ni instala sama. Okoli nje ~e se združili slovenski in italijanski i5°tifašisti in demokrati, ki so ob Mrvo naP°lnili trg pred spomenikom ,v'®- Bili so to ljudje iz drugih krajev Krasa in dolinskega Brega, de-vm ljudje, mladina, stari borci za vobodo, ki so dobro uro potem, ko m* iz fašističnih zvočnikov rohnele v Prazne, a množično zastražene ulice, Parole nasilja in nestrpnosti, prislu-hlul1 besedam miru.
*2 dostojanstvenim ravnanjem in Pasivnim, toda odločnim odporom
dokazali, da sta nam mir in so-'tje na tem področju še vedno pri-ami skrbi,« je začel uvodni govor a mirovni manifestaciji domačin Bo-is Grgič. Ta pasivni, toda odločni ““Por so, poleg »zatemnitve« vasi ob
nadaljevanje na 2. strani
V oddelku za oživljanje padovske bolnišnice
Berlinguer se bori s smrtjo
Po možganski kapi so ga operirali in pooperacijski potek je povsem normalen - Obisk predsednika republike Pertinija - Zaskrbljenost in upanje med množico, ki čaka pred bolnišnico
Co Berlinguer po četrtkovem shodu, ko so mu partijski tovariši pomagali Gorniškega odra, potem ko ga je zadela možganska kap (Tolefoto Al1)
IVAN FISCHER
PADOVA — »Zdravstveno stanje Enrica Berlinguerja je nespremenjeno, električna dejavnost možganov ostaja, prognoza je še vedno strogo pridržana.« To je bilo zadnje zdravniško sporočilo, ki so ga prebrali sinoči padovski zdravniki, ki še dodajajo, da gre za normalen potek hude operacije, ki so ji podvrgli tajnika KPI v nočnih ur ali, da bi odstranili maso krvi, ki je pritiskala na možgane.
Vest so časnikarji, partijski funkcionarji, aktivisti pa tudi radovedneži, ki so se zbrali pred vhodom v oddelek, kjer je soba za oživljanje, v kateri se Berlinguer bori s smrtjo, pričakovali z veliko mero nestrpnosti. Še zlasti velik pomen gre pripisati tistemu delu zdravniškega poročila, ki pravi, da se električna dejavnost možganov nadaljuje, kar pomeni, da možgani, kljub hudi poškodbi ostajajo aktivni, čeprav je tajnik KPI v globoki komi. V tem trenutku ne more še nihče reči, kakšen bo nadalj nji potek bolezni.
Pri Enricu Bevinguerju je zbrana skoraj vsa družina, od žene in otrok do brata, senatorja Giovannija Berlinguerja. Tu so številni vodilni funkcionarji partije, člani vodstva Bufa-lini, Zangheri, Pajetta, Pecchioli, ki so prihiteli iz Rima takoj zatem, ko je postalo jasno, da je Berlinguerjevo zdravstveno stanje izredno hudo. Včeraj je bil dvakrat pri Berlinguer ju tudi predsednik republike Pertini, ki
se je dalj časa ustarii z družino in ki je napovedal, da bo ostal v Padovi do nedelje. Naročil je tudi, da mu pripravijo sobo v bolnišnici, zraven tiste, v kateri leži Enrico Berlinguer. Predsednik republike je bil videti zelo prizadet in je le s težavo zadrževal solze.
Mimo zdravniškega sporočila, ki potrjuje, da je zdravstveno stanje tajnika KPI skrajno zaskrbljujoče, je treba omeniti stotine ljudi, ki so se zbrali pred bolnišnico, mnogi od njih so bili prisotni na shodu, ko je Berlinguerja zadoa možganska kap. Na obrazih je videti napetost, utru-
jenost zaradi neprespane noči. Prav takšno, če ne še večjo napetost in zaskrbljenost je zaznati na obrazih komunističnih aktivistov, ki opravljajo varnostno službo pred vhodom v oddelek za oživljanje in ki vljudno, vendar izredno odločno preprečujejo vhod vsakomur, razen članom družine ter visokim gostom, ki prihajajo obiskat voditelja največje komunistične partije zahodnega sveta.
Pravijo, da se zdravstveno stanje ne bo spremenilo do nedelje, ko bo odločilen dan. Do takrat se bo treba zadovoljiti z bolj ali manj lakoničnimi zdravniškimi poročili.
Na drugi strani
Odmevi v Italiji in svetu o Berlinguerjevi bolezni
Senat dokončno potrdil dekret o draginjski dokladi
Craxi predlagal v Londonu nov dialog Sever-Jug
• Bazovica
NADALJEVANJE S 1. STRANI
uri »vsedržavnega« shoda zloglasnega »Fronte della gioventù« (skupno se je prikradlo v Bazovico manj kot sto pečenih fašističnih mačkov), predstavljala zbirna mesta, na katerih se je ob vaščanih zbralo še mnogo drugih ljudi. Najštevilčnejše tako zbirno mesto je bilo na vrtu domače zadruge, drugi so se zbrali na dvorišču pred sedežem Tržaškega partizanskega doma, spet drugi pri Kalu. S teh točk, in tudi z drugih (predvsem na križiščih v notranjosti vasi), so nadzorovali, da ne bi prišlo do izpadov in pripomogli, da je »zatemnitev« dosegla svoj namen.
Komaj so se fašisti, ob spremstvu organov javne varnosti vrnili v svoje brloge, so se vaščani, slovenski in italijanski demokrati, razkropili po glavni bazovski ulici. Pred lekarno, blizu katere so imeli desničarji, s pokrajinskim tajnikom MSI Giacomellijem na čelu svoj »vsedržavni« shod so bili še nekaj časa postrojem vodi karabinjerjev in agentov javne varnosti. Varnostni obroč je bil res številen : po številu je bilo karabinjerjev in agentov mnogo več od desničarjev. Po nekaj minutah so tudi oni zapustili vas.
Ljudem, ki so prebili uro »zatemnitve« na zbirnih mestih, so se medtem iz minute v minuto pridružili še drugi. Vrata in okna bazovskih hiš so se odprla. Tako tudi nekateri javni lokali. Vse večja množica se je začela zbirati pred spomenikom padlim. Ko se je začelo zborovanje za mir, sožitje in sodelovanje med narodi, je bil trg že poln, ljudje pa so iz gavnih in stranskih ulic še prihajali. Ob koncu se jih je zbralo nekaj tisoč.
Na mirovni manifestaciji je najprej spregovoril vaščan Boris Grgič. »Danes ponovno ugotavljamo, da smo se Slovenci in Italijani že zdavnaj opredelili zia sožitje, sodelovanje in boljše medsebojno spoznavanje, kar je vsekakor prvi člen v boju za uveljavitev tistega miru, za katerega se poteguje celotno človeštvo«, je med drugim dejal.
Za njim so podčrtali pomen enotnega, omikanega, dostojanstvenega, a odločnega odgovora fašističnim izzi-vačem še drugi govorniki, predstavniki organizacij in političnih sil, ki so pristopile k sinočnji mirovni pobudi.
Med množico so si medtem ljudje izmenjavali vtise o komaj prebitem večeru. Ocena celotnega včerajšnjega popoldneva in večera je pozitivna. Fašiste smo hoteli osamiti in smo jih osamili. Hoteli smo jim omikano odgovoriti z manifestacijo za mir, in smo jim tudi enotno in množično odgovorili. Dosegli smo cilj, ki smo si ga zastavili.
Ogromen odmev v Italiji in v svetu ob bolezni tajnika KPI
Splošna solidarnost Berlinguer ju in KPI italijanskih strank in partij iz tujine
RIM — še v polni noči, le nekaj ur po vesti o nenadni slabosti in hudi operaciji generalnega tajnika Ben linguerja se je začel sedež KPI polniti z voditelji in funkcionarji. Vsak je zasedel svoje delovno mesto, da je sprejemal in oddajal sprotne novice, da je dajal navodila strankinim organom po vsej državi, da je stekla brez prekinitev organizacija volilne kampanje, da je odgovarjal na neprestane telefonske klice. Vprašanje je bilo samo eno: »Kako mu je, ali bo zmogel tudi to preizkušnjo?«.
Prvi odgovor je prišel iz sporočila komunističnega tajništva, ki je naglasilo žalost in ljubezen vse stranke in ponovilo besede, ki jih je bil Berlinguer izrekel na dramatičnem shodu v Padovi. Govor je o ostrih e-lementih krize v vladi in državi in o nevarnosti aa »sam demokratični ustroj v Italiji«. Sporočilo dodaja, da mora stranka, ko se strne okrog tajnika in njegove družine, nadalje-
vati svoj napor z »največjo zavzetostjo in mobilizacijo vseh državljanov.«
Pred poldnem je imel Cicchetto kratko tiskovno konferenco, Iti ni razpršila nobene skrbi, a tudi ni opustila upanja. Voditelji stranke so medtem reorganizirali volilne shode (v Bologni bo danes nastopil namesto Berlinguerja član tajništva KPI in bivši župan Zangheri), v drugem nadstropju komunističnega osredrijega sedeža pa člana tajništva Tortorei]a in Cicchetto ter predsednik nadzorne komisije Natta sprejemajo politične delegacije, medtem ko sta odšla Pec-chioli in Zangheri v Padovo.
Ob 18.30 objavijo tretje zdravniško sporočilo. Zavračajo govorice, da je Berlinguer pokazal znamenja reakcije, a tudi tiste, da se mu je stanje poslabšalo in da bi bil encefalogram komunističnega tajnika raven.
Vtem se pokažejo tudi prve reak-
cije iz političnih krogov. Claudio Martelli prinaša v Ulico Botteghe oscure pozdrave vodstva PSI in poudarja, da so »občuteni in bratski«. Vsebujejo najboljše želje, da bi tovariš Berlinguer mogel premagati bolezen, ki ga je zadela med delom. Danes prevladuje bratstvo in zavest, da sedanja ločitev ne odpravlja zavesti, da sta PSI in KPI na isti strani. Vsi socialisti, je naglasil Martelli, upajo, da se bo Berlinguer lahko vrnil k svojemu delu. Tudi predsednik vlade Craxi, ki je iz Londona stalno povezan z Rimom in Padovo, je vzkliknil, da so zdaj vsake polemike odveč.
Prišel je tudi tajnik PDUP Magri, ki je poudaril Berlinguerjeve zasluge za politično in kulturno osvežitev KPI in za zbližan je s PDUP. Prišel je tudi tajnik PRI Spadolini, ki je izrazil zaskrbljenost in osuplost ter povedal, da je zadnjič videl Berlinguerja zelo utrujenega in zagrenjenega zaradi
ostrine političnega boja in osebne zavzetosti, ki je bila popolna, spričo Berlinguerjevega moralističnega, skoraj janzenističnega pojmovanja politike. Solidarnost in najboljše želje za ozdravitev tajnika so vodstvu KPl sporočile tudi vse demokratične politične stranke, za njegovo zdravstveno stanje se je zanimal tudi papež, ki je sporočil prek padovskega škofa svoje sočutje Berlinguerjevi družini.
Velik odmev je imela Berlinguerje-va bolezen tudi po vsem svetu. Solidarnostne brzojavke so poslali državni in partijski voditelji iz Španije (predsednica KP Dolores Ibarruri). tajnik francoske partije Marchais, predsednik Nemške demokratične republike Honecker, vodstvo Arabske lige in drugi. Solidarnostno brzojavko in najboljše želje za čimprejšnje okrevanje je centralnemu komiteju KPI poslalo tudi predsedstvo CK Zveze komunistov Jugoslavije. R. G.
Komunisti iz protesta zapustili dvorano in napovedali referendum
Večina v senatu dokončno potrdila dekret
proti inflaciji
RIM — V turobnem vzdušju, pod globokim vtisom dramatičnih vesti o zdravstvenem stanju Enrica Berlinguerja in v veliki napetosti zaradi političnih dogajanj v zadnjih dneh, je včeraj senat izglasoval zaupnico vladi in s tem dokončno odobril odlok o ceni dela. Komunisti se glasovanja niso udeležili. Načelnik skupine KPI Chiaro-mante je jasno povedal, da je to glasovanje prava farsa. Komunisti, je dejal, se zavedajo resnosti odločitve, da se ne udeležijo glasovanja, a nameravajo na tak način protestirati zaradi farse, ki jo tu uprizarjajo. Gre za žalitev parlamenta in demokracije, je še poudaril Chiaromon-te in dodal, da vlada ne uživa več zaupnice svoje večine, polne namigovanj in izsiljevanj. Vlada bi morala torej odstopiti, namesto tega pa prihaja v senat in zahteva peto in šesto glasovanje o zaupnici. Chiaromonte je napovedal, da komunisti ne bodo opustiti svojega boja za spremembo odloka, če ne bo šlo drugače pa bodo zbrali podpise za referendum, z namenom, da se odpravi 3. člen odloka, tisti, ki krči draginjsko doklado.
ki reže dragi]
Komunistična partija je torej trdno odločena, da nadaljuje svoj boj proti vladnemu odloku, še predsdnočnjim je Berlinguer posvetil velik del svojega volilnega zborovanja v Padovi prav temu vprašanju in je med drugim poudaril, da prihaja do odobritve odloka prav v trenutku, ko prihaja tudi do padca vlade. Tega so se zavedali tudi nekateri resni senatorji vladne večine v zadnjih posegih v senatu. Omenimo naj le enega, liberalca Valituttija, ki je dejal, da mu je resnično težko razložiti zakaj bo glasoval za zaupnico. Po drugi strani pa je bilo mnogo takih, ki so odločno, kot v vseh teh štirih mesecih, podprli vlado, tudi tedaj, ko je bilo že jasno, da bo odlok odobren in je bilo prav tako jasno, da ta vlada nima več velike bodočnosti. Tudi tu naj omenimo le enega, socialista Scevarollija, ki je včerajšnjo odobritev vladnega odloka ocenil kot »zmago reformizma«.
Odlok je torej odobren in vsak odvisni delavec je prikrajšan za približno 300 tisoč tir. To bi verjetno ne bilo tako hudo, če bi vlada res spo-
ijsko doklado
štovala svoje obveznosti in sprejela vse napovedane ukrepe za zajezitev inflacije. Zaenkrat pa ne kaže, da bi te ukrepe nameravati v kratkem sprejeti in jih, če pride res do vladne krize, do jeseni vsekakor ne bodo sprejeti. To pa pomeni, da inflacije ne bodo zajeziti in da bodo tudi takrat edini prispevali svoj davek prav odvisni delavci, torej tisti, ki imajo najnižje dohodke, ki so polno obdavčeni in ki nimajo sredstev, da bi se ■sami upirali inflaciji. V tem je krivičnost vladnega odloka.
Poleg tega pa je odlok, s poseganjem z vrha po delavskih plačah, v nasprotju z demokratičnimi načeti, po katerih je do takih ati drugačnih ukrepov v zvezi z dohodki delavcev prišlo ved-£no s pogajanji. Vse to smo že napisati, vendar je bilo treba sedaj, ko je odlok postal zakon, to še ponoviti, tudi zato, da poudarimo globlji socialni pomen komunističnega stališča, da se je treba proti takemu postopanju še boriti, pa čeprav z referendumom.
BOJAN BREZIGAR
Po konferenci gospodarstvenikov
Na Bledu soglasje EGS -Jugoslavija
BLED — Poglavitni cilj pravkar končane poslovne konference gospodarstvenikov iz Jugoslavije in Evropske skupnosti, da bi označili probleme, ki zavirajo razširitev skupnega nastopanja v državah v razvoju, je dosežen. Po 3-dnevnem delu so predstavniki organizacij iz Jugoslavije in 'družb evropske de, j Herice dosegli soglasje, da bodo odprti informacijski biro v Beogradu in na ta način omogočili rédno izmenjavo poslovnih informacij in boljše spoznavanje s potencialnimi partnerji. Protokol o finančnem sodelovanju med Jugoslavijo in EGS za prihodnje leto bo bolj prožen od dosedanjega. Jugoslavija bo verjetno od Evropske investicijske banke lahko dobila ne le posojila za
ceste, ampak tudi komercialna posojila, torej tudi za druge gospodarske objekte, (dd)
Kim II Sung prispel v SFRJ
BEOGRAD — Na povabilo predsedstva SFRJ in predsedstva CK ZKJ bo danes dopotoval na prijateljski obisk v Jugoslavijo generalni sekretar CK Delavske partije Koreje in predsednik DLR Koreje Kim II Sung. Med tridnevnim obiskom v Jugoslaviji se bo Kim II Sung srečal z najvišjimi jugoslovanskimi partijskimi in državnimi voditelji, (dd)
Predsednik italijanske vlade Craxi predlaga obnovitev dialoga Sever-Jug
LONDON — Na vrhu sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda je predsednik italijanske vlade Bettino Craxi pozval udeležence, naj se zavzamejo za obnovitev dialoga med razvitim Severom in nerazvitim Jugom. Craxi je navedel razpoložljivost Italije, da ‘se vsestransko zavzame za uresničitev te pobude in da jo organizira, saj so tudi gospodarstva najbolj razvitih držav tesno odvisna od gospodarstev drugih držav vključno z nerazvitimi. Ob tem je Craxi navedel dramatičen poziv številnih latinskoameriških voditeljev in predsednice indijske vlade Indire Gandhi kot predsedujoče v gibanju neuvrščenih. Njegov predlog sta takoj podprla francoski predsednik Mitterrand in japonski premier Nakasone. Predvsem Mitterrand se je zavzel za temeljiti dialog o prezadolženosti Tretjega sveta. Ob tem je seveda poudaril negativne vplive visokih ameriških obresti in pretirano vrednost ameriškega dolarja. Mitterrand je kot kaže edini nekoliko ostreje nastopil proti ameriški gospodarski in finančni politiki, ki je eden glavnih razlogov ne samo za dramatičen položaj v svetovnem Jugu temveč tudi resna ovira za nemoten razvoj večine razvitih držav Severa.
To pa kot kaže niso bila edina razhajanja v klubu »najbogatejših«. Seveda Reagan nasprotuje splošnemu dialogu Sever - Jug in se ogreva predvsem za dvostranska pogajanja, kjer bi lahko ZDA diktirale svoje pob; tične in gospodarske pogoje. »Bogati« se razhajajo tudi glede ameriško - japonskega predloga o konferenci za mednarodno trgovino.
Popolno enotnost stališč pa imajo udeleženci londonskega vrha glede splošnih političnih vprašanj. Tako so le odobriti tekst resolucije o »vrednotah demokracije in svobode«, v katerem med drugim ponujajo vzhodnemu bloku obnovitev dialoga. Prav tako ne bo razhajanj glede zalivske krize. Po vsem sodeč so se že domeniti, da bodo s skupnimi močmi reševati zaplete in da bodo vsi sprejeti obveznosti in pošteno delili obstoječe rezerve nafte. Enoten jezik bodo dobiti tudi glede mednarod; nega terorizma in se bodo skupno zavzeti za boj prot* mamilom in kriminalu.
Ob vsem tem pa bodo s splošnimi izjavami obšli naj" bolj pereče gospodarske probleme. Ameriški predsednik Reagan se ni obvezal, da bo zmanjšal visoke ameriške obresti in primanjkljaj .
Z bombardiranjem mest in s pozivi prostovoljcem
Stopnjevanje iraško-iranskega spopada
TEHERAN, BAGDAD — Predsednik iranske republike Ali Hamenei je včeraj pozval vse v orožju usposobljene Irance, da se do četrtka zglasijo v vojašnicah in se prijavijo kot prostovoljci za fronto. Poziv opazovalci ocenjujejo kot zadnje priprave za tolikokrat napovedano iransko ofenzivo. Po vsem sodeč Iran odlaša z odločilnim spopadom, da ne bi ponovil napake iz zadnje ofenzive in bo zato počakal, da se močvirja ob Tigrisu nekoliko posuše, da omogočijo prehod pehote, ne pa protinapada iraških tankov. Hamenei pa je včeraj tudi zagrozil arabskim zalivskim državam, naj ne dajejo materialne in moralne podpore Iraku.
Medtem pa se s povečanim ritmom nadaljujejo bombardiranja iranskih in iraških mest. Iz komunikejev obeh vojskujočih se držav je vedno bolj razvidna tehnološka
premoč iraške vojske. Med drugim je Sovjetska zveza izročila Iraku najsodobnejše rakete »zrak - zemlja« AS-4, AS-5 in AS-6, na Zahodu pa se že širijo govorice, da Moskva nudi Bagdadu tudi satelitske posnetke
V takem ozračju sedaj vsi strahoma pričakujejo iransko ofenzivo, saj obstaja upravičena bojazen, da bo Irak uresničil svoje grožnje o sistematičnem raketnem bombardiranju otoka Karga in drugih iranskih gospodarskih objektov. Stopnjuje se tudi bojazen pred neposrednim ameriškim posegom, saj ameriške vojne ladje že nudijo kritje svojim tankerjem, nezaprošene pa so že spremljale tankerje in trgovske ladje drugih držav.
Položaj je torej za Iran skrajno nevaren, saj se čuti popolnoma osamljenega, da je zahteval takojšnje sklicanje varnostnega sveta OZN.
A. PERTOT
Jv	D
lléj)	Senčne zavese
ÀWr	Brisače za na kopanje
Bogata izbira poletnih oblek tudi za močnejše postave
□
TRST - Ul. Ginnastica 22 - Tel. 795-998
V Rimu srečanje o tržaškem in goriškem položaju
Trst mora rešiti svoje gospodarske težave z učinkovitim posegom države
RIM — Kaj je potrebno, da se bo Trst gospodarsko razvijal? Na to vprašanje so skušali Poiskati odgovor udeleženci srečanja o tržaškem 'P delno tudi goriškem gospodarstvu, ki je bilo v četrtek v Rimu. Zakaj v Rimu, je bilo prvo Vprašanje, ki si ga je zastavil že poročevalec Federico Paoorini, predsednik ustanove CIRET, ki je pripravila študijo o možnostih razvoja tržaškega gospodarstva. Pacorini je poudaril, da so se odločili, da priredijo to zasedanje v prestolnici zato, da poudarijo, da se v Rimu ne Ptorejo požvižgati na tržaška dogajanja, pa tudi zato, da opozorijo tržaško javnost, da ne more Pumo državne politike.
Tržaško stvarnost in ukrepe, ki bi bili potrebni. je nato analiziral deželni odbornik Dario Rinaldi. ki je dejal, da je treba vzroke za propadanje tržaškega gospodarstva iskati že v prvem povojnem obdobju, ko sta Trst in Gorica ostala brez prejšnjega zaledja, obenem pa sta ti dve mesti živeli v težki geopolitični poziciji, ki jo je predstavljala vzhodna meja. Trst pa Pna velike možnosti razvoja, začenši s prista-Piščem, ki je edino tržaško pristanišče, ki je
ohranilo svoj promet in si zagotovilo tudi nova tržišča. Vendar pa to ne zadostuje : samo terciarni sektor namreč ne more živeti brez proizvodnega sektorja. Pred dvajsetimi leti je Trst zadobil prvi udarec z ukinitvijo ladjedelnice, sledilo je upanje v tekstilnem in v metalurškem sektorju, sedaj pa se na obzorju pojavljajo nove velike težave, ker ministrstvo za državne udeležbe napoveduje radikalno krčenje števila delovnih mest. Kakšne posledice so imeli ti ukrepi na tržaško gospodarstvo je razvidno že iz dejstva, da se je v zadnjih desetih letih število zaposlenih v industriji zmanjšalo za 10.000 enot.
Teh težav danes Trst ne more premostiti sam, tudi s pomočjo dežele ne, pravi Rinaldi. Potreben je torej državni poseg in državne oblasti se morajo zavedati, da je Trst vsedržavno vprašanje. Tu ne gre, je še obrazložil deželni odbornik, za lokalistične težnje, tu gre za ugotovitev, da sta Trst in Gorica, kar zadeva gospodarski razvoj, v povojnem času plačala davek za vso državo. Ne zahtevamo torej privilegijev, ampak spodbud; ne zahtevamo podpor, ampak konkretnih posegov, ki bi privedli do re-
šitve te krize. Ob koncu je Rinaldi še poudaril, da je treba upoštevati, da je Trst končno našel bolj skupni jezik in pot k spravi političnih, kulturnih in družbenih sil.
Med številnimi posegi naj omenimo samo predsednika Združenja trgovcev Geppija, ki se je dotaknil nekaterih zelo aktualnih vprašanj. Govoril je namreč o dejstvu, da je jugoslovanski ukrep o omejitvi prehodov čez mejo razgalil krhkost tržaškega gospodarstva in dokazal, da ni mogoče graditi gospodarske dejavnosti na tako labilnih temeljih. Trst, je tako ugotovil, ne občuti samo gospodarske krize v Italiji, ampak se v tem mestu odražajo tudi gospodarske razmere v Jugoslaviji, kar pomeni, da se neko gospodarstvo ne sme zanašati samo na tujo stvarnost, ker v tem ne more biti jamstva za razvoj.
Ob koncu naj še omenimo, da poročilo, ki ga je obrazložil Pacorini, le v eni točki omenja sodelovanje z Jugoslavijo in sicer tam, kjer obravnava trgovino po avtonomnem računu, nikjer pa ni govora o.višji stopnji sodelovanja v skladu z določili osimskega sporazuma.
BOJAN BREZIGAR
Prireditev v Ukvah
KULTURNO DRUŠTVO LEPI VRH
vabi
na zaključno prireditev glasbene šole, tečaja slovenščine in razstave ročnih del, ki bo jutri, 10. junija s pričetkom ob 14.30 v prostorih osnovne šole v UKVAH. Prireditev bo pod pokrovitelj-' stvom odbomištva za kulturo in šolstvo občine Naborjet - Ovčja vas.
Zanimiva razstava starih razglednic
LIG NANO — Danes dopoldne odprejo na sedežu občinske izpostave v Ul. Treviso razstavo dragocenih starih razglednic, ki jih bo mogoče tudi kupiti s posebnim poštnim žigom. Razstava v priredbi krajevnega filatelističnega združenja in vsedržavnega združenja razgledničarjev bo odprta tudi jutri. V njenem okviru bo tudi natečaj o temi »Plaže v letu 1900«.
Vprašanje, ki že zaskrbijo prebivalstvo
PSI v Trstu razpravljala o bodoči termoelektrarni
TRST — Na sedežu deželne svetovalce skupine PSI je bila včeraj ob prisotnosti načelnika skupine Carboneja, Podpredsednika odbora Zanfagninija, tajnika deželnega komiteja Trombetto, tajnika tržaške federacije Segheria, krajevnih upraviteljev in sindikalistov PSI seja, posvečena spornim vprašanjem glede lokacije termoelektrarne na premog.
T^aški predstavniki PSI so ponesli že znano stališče skrajnih dvo-jnov glede umestnosti lokacije termoelektrarne ob našem mestu in to zaradi zdravstvenih razlogov ter tudi zaradi neusklajenosti in protislovja bodočega energetskega obrata z razvojnimi
smernicami Trsta.
Podpredsednik deželnega odbora in odbornik za načrtovanje in proračun Zanfagnini je poročal o sklepnih ugotovitvah nedavnega zasedanja lige za varstvo okolja v Lignanu in je ob tem poudaril svoje nasprotovanje, da bi za lokacijo bodoče termoelektrarne izbrali območje Aussa Como, saj je preblizu pomembnih turističnih objektov. Glede lokacije v tržaški pokrajini pa je Zanfagnini navedel, da bo treba vsekakor počakati na študijo posebnega deželnega odbora, ki mora preveriti morebitne posledice za naravno okolje. Šele nato bodo lahko drugi izrekli svoja mnenja.
Obojestranska korist ob boljšem odnosu do slovenskih izseljencev
LJUBLJANA — Pomen izseljenstva, povezovanje matičnega naroda z ljudmi, ki so se raztepli po svetu, a •vendarle ostali privrženi svojemu narodu, so pomembne naloge in temeljne usmeritve jugoslovanske politike. A eno so zapisane besede, drugo resničnost in tako ravnanje.
V zadnjem času, posebej pa še v težavnih družbenoekonomskih razmerah ne manjka ljudi in celo inštitucij, ki menijo (in tudi tako ravnajo), da so izseljenci za slovenski narod že »izgubljenk, ter da potem ni vredno tratiti besed in zapravljati denarja za take vrste stikov.
Toda številke in resnične potrebe ter možnosti, ki se kar same ponujajo, govorijo drugače. Slovenskih izseljencev in njihovih potomcev je od 400 do 600 tisoč. V ZDA se je ob zadnjem štetju izreklo za Slovence kar 127 tisoč ameriških državljanov. Pri tem se je izkazal pomen iskanja lastne človeške identitete in izvora, ki nikakor ni le moda, ampak upor proti od-
tujitvi, osamljenosti, kulturni osamitvi in odtrganosti od prvobitnih korenin.
Zaradi dejstva, da je izseljenec vsak peti Slovenec, je v okviru socialistične zveze stekla razvejana aktivnost za podružbljanje izseljenske problematike, pripravljenost, da se tesneje povezujejo, predvsem pa ljudem slovenskega porekla ponudijo kaj več kot le polko in narodno nošo. Koristi so lahko precejšnje, saj bi s pristnejšim povezovanjem in sodelovanjem Slovenci precej pridobili. Denimo bolje in hitreje bi se odprli svetu, povezali svoj kulturni prostor z drugimi kulturami, izrabili turistične možnosti, izmenjali izkušnje na znanstvenem področju in se tudi ekonomsko, s slovenskimi proizvodi bolje vsidrali na številnih tujih trgih.
A tako povezovanje ne pride čez noč in tudi ne daje koristi kar naenkrat, zato bo potrebno precej dobre volje in prizadevanj posameznikov, da tak proces resnično steče.	D .
Pričevanje bivšega vojaka
RIM — V dvorani rimskega pokrajinskega sveta so predsinočnjim predstavili knjigo Avia Clementija z naslovom Topo - Miško. Gre za pripo-v.ed pripadnika italijanske vojske, ki te po 8. septembru 1943 v Bosni, kjer je bil njegov oddelek, pobegnil 12 nemškega ujetništva in se pridružil jugoslovanski osvobodilni vojski, 'n sicer italijanskemu partizanskemu bataljonu »Giacomo Matteotti«.
Clementi v svoji knjigi piše o prvih mesecih svoje partizanščine, tistih, ki so bili očitno najhujši, saj niso pomenili le popolne spremembe načina življenja, ampak je bilo na obeh stra-med Italijani in med jugoslovanskimi borci, še nekaj nezaupanja.
Postopna rast italijansko jugoslovanske kooperacije
MILAN — V zvezi z nedavnim sestankom italijansko - jugoslovanske mešane komisije v Beogradu, ki je obravnavala razvoj industrijske in tehnične kooperacije v letu 1983, so bile objavljene še nekatere podrobnosti. Zaradi gospodarskih težav kooperacija, kot znano, ni napredovala, kažejo pa se znaki postopnega izboljševanja.
Tako se npr. ugodno razvijajo posli v okviru dolgoročnih pogodb med sledečimi podjetji obeh držav: Necchi - Bagat, As pera Frigo - Obod, Harvey Guzzini - Meblo, Lombardini - DMB, FIAT - železarne štore, Vetroresina - Iplas Koper, Same - Automontaža, Indesit - Obod, ACME -Motori - Tomos, COMAU - ZCZ, Comct - lek Morava, Graffer - Union Kovaška industrija, Europe Piscine Castiglione - Janko Lisjak, FIAT Trattori - MMK Bratstvo, Strumentazione Agricola di Pattini Luigi - 25. maj Kikinda, G 3 Ferrara - Iskra Commerce.
Odobrene pa so bile še sledeče kooperacijske pogodbe: Rotos Pompe - Pobeda Tamp, Riri Italia - Vinka in Olivetti Accessori - Sodz Astra.
Pogovor o Benečiji
ŠPETER — Kako se navezati na zgodovinsko obdobje, ko je Benečija uživala administrativno in sodno avtonomijo za časa Beneške republike. Kako je mogoče danes ponovno vzpostaviti seveda na drugačni, predvsem kulturni ravni stike med Nediškimi dolinami oziroma Benečijo in Benetkami?
O tem so v sredo razpravljali v dvorani špetrškega občinskega sveta župan iz Benetk Mario Rigo, svetovalci in odborniki špetrske, grmške in breške občine z župani Marinigom, Bo-ninijem in Namorjem na čelu, predsednik turistične ustanove Baussa, pokrajinski svetovalec Petričič in nekateri predstavniki slovenskih kulturnih društev.
Srečanje, ki ga je priredila špetrska občinska uprava, je odprl župan Ma-rinig, le-ta je še posebej poudaril vlogo Benetk v zgodovini naše skupnosti, in pravice, ki so jih Slovenci uživali in hkrati še nerešeno vprašanje naše zakonske zaščite. V razpravo, ki je sledila, sta posegla tudi Petričič in Bonini. Župan iz Benetk pa je sprejel predlog za skupno manifestacijo s špetrsko občino, ki -bo potekala ob občinskem prazniku v Špetru v nedeljo, 1. julija. Poleg krajše svečanosti na občini bo tudi krajši sprevod pd%lav-ni ulici z udeležbo folklornih in drugih skupin tako iz Benetk kot domačih.
1. julija bo v Špetru tudi nagrajevanje otrok, ki so se udeležili natečaja »Moja vas«
Jugoslovanska gospodarska politika Se je znova znašla v hudem precepu. Izoblikovala je censko politiko, s katero hoče nadzorovati inflacijo in zdaj Jo postopoma uveljavlja. Navidez je ta Politika zastavljena tako, da naj bi se cene za okoli 55 odstotkov izdelkov oblikovale svobodno, torej po tržnih ?°kopitostih, nad ostalimi pa naj bi izvajali bolj ali manj neposredno kontrolo, pm čemer si je zvezna vlada ožela pravico, da sama določa nekatere cene. Toda tudi za tiste izdelke, toterim naj bi ceno določal trg, vetju nekakšen varovalen mehanizem. Cene je treba prijaviti skupnosti za eene in grobo rečeno (kajti podrobnosti so nekoliko drugačne in bolj za-Pleteng) — <*e te skupnosti cene odo-rijo, lahko začnejo veljati. Prav to P° je bil dovolj močan argument za ijtednarodni denarni sklad (IMF), da te lahko ugotovil, da jugoslovanska Gospodarska politika ne izpolnjuje ob-Jub, danih na sklepnih pogovorih o jinančni pomoči tega sklada (in za-°dnih poslovnih bank). Posledice so ite takojšnje: mednarodni denarni ffclad ni hotel izplačati tekočega obro-zri fiditene pomoči. V tem tiči srž bajšnjih težav gospodarske politike, ti ugoditi zahtevam mednarodnega Klada ali vztrajati pri zastavljeni censki politiki.
vprašanje je hudo zapleteno, če-PTau se na prvi pogled ne zdi. Gozdarska politika se je morala odlo-. 20 nadzorovano rast cen. Ni nam-cec Pogojev, da bi lahko tolikšen del en (za 55 odstotkov izdelkov) prepu-
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Draginjska napetost zaradi cen
stili tržnemu delovanju. Po odmrznitvi cen je namreč pritisk na povečevanje cen izjemno velik. Le malo je izdelkov, za katere izdelovalci zahtevajo samo nekajodstotno podražitev, zelo veliko je zahtev za 50- do 70-od-stotno podražitev, precej pa celo takih, ki vidijo rešitev v več kot stoodstotni podražitvi izdelkov. Proti takim zahtevam je možno ustrezno u-krepati le, če je dovolj velika konkurenca med istovrstnimi izdelovalci, ki lahko na trgu ponudijo dovolj sorod nih izdelkov. Velika ponudba namreč sama razbije pretirane zahteve za podražitve. Takih proizvajalceb in takih izdelkov pa ni veliko, zato tudi možnosti za tržno oblikovanje cen ni veliko. Če pa že so takšni proizvajalci, so le ti izkoristili prejšnjo napako gospodarske politike in so se povezovali v svojevrstne monopolne združitve, ki zdaj vedrijo in oblačijo po svoje. Zato ne preseneča namigovanje nove zvezne vlade (precej ministrov je no vih), da je treba hitro spremeniti predpise, ki urejajo to področje.
V takih pogojih imajo vlade (npr. v zahodni Evropi) skoraj vedno možnost, da same posežejo v tržna gibanja. Intervenirajo z blagom iz blagovnih rezerv, če pa tega blaga nimajo
v blagovnih skladih, potem ga uvozijo. Na ta način na trgu vzpostavijo ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem, zaradi česar se cene umirijo. Takih možnosti jugoslovanska vlada nima. Blagovni skladi so precej prazni in z blagom iz teh skladov intervenirajo le takrat, ko pride do izrazitega pomanjkanja posameznih izdelkov. V teh skladih torej ni toliko blaga da bi lahko vzpostavili ravnovesje na trgu. Ni ga tudi zato, ker se izkorišča vsaka, kolikor toliko zrela možnost za izvoz. Tako je bilo treba npr. lani izvažati celo koruzo — z devizami, dobljenimi na ta način, so se reševali nekateri najtežji plačilni in nakupni problemi — čeprav je bilo na dlani, da bi koruzo še kako rabili za intervencijo na domačem trgu v zimskem m spomladanskem času, ko j? cena koruze začela skokovito rasti. Cena koruze je močno poskočila, ker pa je cena koruze podlaga za ostale cene pridelkov, so se tudi ti močno podražili, zato zdaj zahteva celotna industrija, ki predeluje pridelke, močno podražitev teh izdelkov. Cene koruze bi nadzorovali lahko le z interventnim uvozom tega pridelka. Nekaj ga je bilo celo uvoženega, vendar zaradi pomanjkanja deviz bistve-
no premalo, da bi lahko vplivali na tržna gibanja. In prav zaradi strahovitega pomanjkanja deviz vlada ne more na trgu intervenirati z uvozom. Skratka —- ima zvezane roke, zato išče rešitve drugje. Ne upa si popolnoma sprostiti cen za toliko izdelkov, kot je zahteval mednarodni denarni sklad, ker se zaveda, da bi to pomenilo bistveno večjo inflacijo, kot pa je bila lani, ko je bila rekordna. Zato že nekaj časa zahteva od vseh proizvajalcev da spoštujejo načelo »nadzorovane inflacije«, kar pomeni, da naj izdelkov ne bi podražili bolj, kot pa je določeno s censko projekcijo. Ker pa se zaveda, da proizvajalci tega ne bodo spoštovali kar tako, sami od sebe, je gospodarska politika skušala vgraditi varovalke. Prav te varovalke pa so v veliko napoto mednarodnemu denarnemu skladu. Res pa je, da tudi vlada marsikatero ceno drži po nepotrebnem pod nadzorom, saj je vendarle nekaterih izdelkov na trgu veliko več kot pa je povpraševanje (pohištvo, vino, pivo...)
Ta zagata pa ima še mnogokatere druge zorne kote. Lahko bi se vprašali namreč takole: tudi če bodo cene nadzorovane, bo inflacija z vso silovitostjo bruhnila na dòn slej ali prej.
Zakaj se v Jugoslaviji torej tako krčevito zatekajo k nadzorovani inflaciji. Treba je odpraviti vzroke, zaradi katerih prihaja do nje, pa čeprav bo letos inflacija večja kot lani. Če bodo vztrajno odpravljani vzroki, bo inflacija morala doseči kulminacijo in bo potem začela drseti navzdol.
Navedeno razmišljanje je vgrajeno v dolgoročni stabilizacijski program, vendar so razmere v jugoslovanskem gospodarstvu nekoliko drugačne. Rekordna inflacija (nobeno presenečenje ne bi bilo, če bi v zdajšnjih okoliščinah preskočila 100 odstotno mejo) bi namreč povzročila tudi rekordne obresti, saj bi morale biti večje od inflacijske stopnje (takšna je obljuba, dana IMF), že zdajšnje obresti (okoli 40 odstotkov) pa so strahovit udarec za finančno razrvano gospodarstvo. Še večje obresti bi močno ogrozile produkcijo, močan bi bil tudi povraten inflacijski pritisk. Stagnacije proizvodnje pa si na noben način in možno privoščiti, kajti stagnacija takoj povzroči nazadovanje pri izvozu, s tem se zmanjšajo tudi prilivi deviz, kar pa bi porušilo že zdaj zelo tenko sešite devizne račune.
Položaj, v katerem se je znašla gospodarska politika, je torej silno zapleten. Vse kaže, da bi se morala odločiti za nekaj zelo radikalnih potez. Meseca junij in julij bosta dala zagotovo nekaj pomembnih odgovorov. V teh dveh nesecih bo namreč dra-ginjska napetost največja.
JOŽE PETROVČIČ
Podpredsednik vlade včeraj na volilnem obisku v Trstu
Vprašanje vladne krize osrednja tema Ferlanijevega nastopa v našem mestu
Včeraj se je med obiskom v naši deželi mudil v Trstu podpredsednik italijanske vlade in nosilec demokr-ščanske liste za evropske volitve v našem okrožju, poslanec Arnaldo Ferlani. Ker se je zaradi hude Berlin-guerjeve obolelosti nepredvideno ustavil v Padovi, je moral program svojega obiska v našem mestu temeljito skrčiti in nadaljevati pot v Gorico, Videm in Pordcnon.
Z vidnimi tržaškimi predstavniki svoje stranke in zastopniki tiska se je srečal na pokrajinskem sedežu krščanske demokracije, kjer sta ga pozdravila župan Richetti in pokrajinski tajnik KD Biasutti, spremljala pa sta ga kandidat in dosedanji evropski poslanec Modiano ter predsednik deželnega odbora Comelli.
Forlanijev nastop je bil mnogo širši od zgolj volilnega okvira in je, kot v večini primerov teh predvolilnih manifestacij, temeljil predvsem na vprašanjih notranjepolitičnega položaja. Osrednja tema njegovega izvajanja je tako bila grozeča vladna kriza, ki se je kot rdeča nit vlekla skozi vse teme, ki se jih je dotaknil. Kot kandidat za evropskega poslanca je poudaril, da želi navezati tesnejši in bolj sistematični stik z našo ob-
mejno stvarnostjo, zlasti s Trstom in Gorico. Izrazil je zadovoljstvo, da se je Trst z najnovejšo upravno - politično izbiro, ki končno temelji na večinskem zavezništvu v občinskem in pokrajinskem odboru, dokončno izvil iz nevarnosti politične osamitve, če je problem rešen na političnem, pa ni mogoče tega trditi za gospodarsko področje: Forlani je zatrdil, da za razliko od mnogih drugih ne zaupa statističnim podatkom, po katerih naj bi bilo naše mesto na vrhu lestvice italijanskih mest glede kakovosti življenja v njih. »Kdor pozna proizvajalne in zaposlitvene probleme tega mesta, se brž zave njihove relativne veljave«, je dejal Forlani, »zato bom uporabil vse svoje sposobnosti in možnosti, da bi pripomogel k zadovoljitvi potreb in zahtev Trsta, ne glede na to, kako se bo rešilo vprašanje obstoja sedanje vlade«.
V imenu svoje stranke se je Forlani odločno izrekel proti krizi in dejal, da je sedanjo vlado treba še o-krepiti, zlasti glede na njen spodbuden program gospodarske oživitve, ki že kaže prve ugodne rezultate. »Če sem tudi nasploh proti vladnim krizam, sem to toliko bolj v sedanjem trenutku, ko smo pred do-
končno rešitvijo državnega primanjkljaja in ko nam je uspelo zavreti inflacijo, ker nekateri proizvajalni sektorji beležijo pomembno rast proizvodnje«, je dejal Forlani in zagotovil, da bo njegova stranka storila vse, da bi krizo preprečila.
Ko je govoril o pomenu evropskega združevanja, je Forlani posebej podčrtal položaj Trsta v tej perspektivi kot možnega povezovalca med različnimi zemljepisnimi prostori in gospodarsko-političnimi sistemi. »Zu-• naj tega okvira ne vidim drugih tako gotovih perspektiv za Trst, zato moramo v evropski parlament izvoliti ljudi, ki zastopajo tako usmeritev,« je zaključil podpredsednik vlade Forlani.
V pogovoru z novinarji se je Forlani na izrecno vprašanje pisca tega članka dotaknil tudi problema naše globalne zaščite. Bil je zelo splošen in je zagotovil, da so vse politične sile vključno z vladnimi trdno prepričane v potrebo po odprtosti in razumevanju potreb narodnih manjšin in torej tudi slovenske. Natančnejših pojasnil v zvezi z vladnim zakonskim osnutkom za našo zaščito ni posredoval, izrazil pa je zaupanje, da bo do nje prišlo čimprej.
Danes začetek vaškega praznika v Trnovci
V Trnovci se bo danes zvečer začel drugi vaški praznik. Na sporedu bodo razne kulturne in zabavne točke. Najprej bi omenili poleg otroškega ex tempore nastop skupine CIABS iz Tržiča, ki bo predstavila občinstvu latinskoameriške in standard plese ter aerobik dance. Prisotne bodo kot gostje tudi namiznoteniške igralke športnega krožka Kras, ki so letos osvojile državni naslov. Sledil bo ples z ansamblom Taims.
Praznik se bo nadaljeval še jutri z otroškimi igrami, z nastopom folklorne skupine SKD Tabor z Opčin, s harmonikarji s Proseka in Konitovela in večerno zabavo. V ponedeljek pa bodo pristopili še košarkarji ekipe Jadran, tako da bo vzdušje res na višku. Prisotni se bodo lahko zavrteli ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana.
D. B.
Jutri poučni pohod po starih Barkovljah
Pod geslom »Spoznavajmo svoje bližnje okolje« bo jutri pohod po starih Barkovljah, ki ga prireja domače kulturno društvo. Gre za nekakšno pripravo za kasnejši orientacijski pohod, danes morda še preuranjen z ozirom na številna domača krajevna i-mena, ki jih je že na debelo prekril prah pozabe. Odborniki SKD Barkov-Ije so se za pobudo odločili prav zato, da bi preprečili dokončno pozabo ledinskih imen, kakršna so na primer Štaki, Spolovina, Mankoči, Pi-koni, Friči, Gašpaneti, Civolini in druga.
Odhod poučnega pohoda bo jutri zjutraj, ob 8.30 iz barkovljanskega društva, od koder jo bodo stari in mladi udeleženci mahnili po stezah in klancih, po starih zaselkih, mimo »kaluž« ob katerih so včasih prale perice, mimo skrivnih izvirov, za katere vedo le pristni Barkovljani, mimo zadnje barkovljanske »kure« in ostankov zadnjega »paladurja«. Ustavili se bodo pri starejših BarkoV.ja-
nih, od katerih bodo izvedeli marsikaj zanimivega, kot na primer pri 95-let-nem Mičetu. pri Gašparetih.
Na Civolinih, širokem travniku v bregu pod Opčinami, kjer so včasih barkovljanski »muloti« brcali žogo z openskimi vrstniki, bodo skušali to navado obnoviti, zato vabijo k udeležbi Opence in sploh vse, ki jim je pri srcu tradicija in pristnost slovenskih vasi.
Pohod bodo zaključili tam, kjer se bo zjutraj začel, le da bo utrujene u-deležence tokrat pričakala dišeča »paštašuta«.
•	Danes ob 16.30 bo na sedežu sekcije KPI pri Sv. Jakobu srečanje s kandidatom na evropskih valitvah Giorgi om Ros setti jem.
•	Pri Valmauri se nadaljuje festival Unità in Dela. Današnji program predvideva govor predsednika ANPI Calabrie ob 40-letnici Rižarne in ples z »Liviano in njenim orkestrom«.
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
vabi na predavanje
SOŽITJE V LUČI VATIKANSKEGA KONCILA II.
v ponedeljek, 11. junija, ob 19. uri v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Petronio 4.
Govoril bo tržaški škof MSGR. DR. LORENZO BELLOMI
— KD F. VENTURINI-----------------------------------
sagra na hrmenki
Danes, 9. junija —- od 20. ure dalje ples
Jutri, 10. junija — ob 17. uri kulturni program. Sodelujejo: Pihalni orkester Breg — zbor celodnevne osnovne šole Mara Samsa, Dom jo — Ivan Trinko Zamejski, Ricmanje — moški in ženski pevski zbor Tabor z Opčin — kulturna skupina »Dekorativna« tovarne dekorativnih tkanin iz Ljubljane z veseloigro »Vaška krčma« in s folklornimi plesi — od 20. ure dalje ples.
V ponedeljek, 11. junija — od 20. ure dalje ples Vse tri večere vas bo zabaval ansambel ARIES.
Delovali bodo dobro založeni kioski z domačo kapljico in specialitetami na žaru.	VABLJENI!
9. in 10. junija v NABREŽINI
Tradicionalni praznik Sokola
Danes, 9. 6., ob 17. uri odprtje kioskov — ob 19. uri koncert nabrežinske godbe na pihala — sledi ples z ansamblom Novi Laposi Jutri, 10. 6., ob 17. uri odprtje kioskov — ob 19. uri nastop folklorne skupine EMONA iz Ljubljane — ob 20. uri prijateljska košarkarska tekma JADRAN - SOKOL — Sledi ples z ansamblom Novi Laposi.
Na razpolago bodo domače specialitete z domačim vinom in točenim pivom.
Vljudno vabljeni !
VAŠKA SKUPNOST TRNOVCA priredi 9., 10. in 11. junija
2. vaški praznik
Danes, 9, 6., ob 14. uri odprtje kioskov — ob 15. uri tekmovanje v bri-školi in otroški ex tempore — ob 20.30 PLES z ansamblom TAIMS — ob 21. uri nastop skupine CIABS iz Tržiča z latinskoameriškimi plesi, plesi standard in aerobic dance.
Jutri, 10. 6., ob 10.30 tekmovanje v škrlah — ob 14. uri otroške igre — ob 18.30 nastop folklorne skupine SKD Tabor z Opčin in harmonikarjev Glasbene matice s Proseka - Konitovela — ob 20.30 PLES s ansamblom LOJZETA FURLANA.
V ponedeljek, 11. 6., ob 17. 30 otroške igre — ob 20.30 PLES z ansamblom LOJZETA FURLANA.
Pismo operaterjev Slovenske socio-psihopedagoške službe
Kako naj šola pomaga prizadetim otrokom
Z zanimanjem smo prebrali članek g. Marka Paulina o vključevanju prizadetih otrok v šolo, članek, ki je izšel v Primorskem dnevniku dne 1. 5. 1984.
Veseli nas, da je ta problem živ in občuten ter da se o tem piše.
Operaterji Slovenske socdof-psihoped agoške službe, ki delujemo v okviru KZE, bi s tem člankom prispevali k temi, ki jo je začel g. Paulin, s katerim se ne vedno strinjamo, v kolikor je naš pogled na problem bolj globalen, ker maramo vzeti v poštev otroka v vseh njegovih življenjskih momentih, v sklopu celega dneva, bodisi v družini in v prostem času. Ukvarjamo se namreč z vso slovensko populacijo od 0 do 18 let, torej ne zgolj s šolsko problematiko.
Vsak otre* je svet zase in zato tudi otrok, ki je prizadet. Ta beseda nam samo pove, da otrok ni tak kot drugi, ne pove nam pa v čem je različen, kakšne probleme ima in kakšne potrebe ter kaj bi lahko naredili zanj in kako bi mu lahko pomagali ter do kake mere.
Zavedamo se, da so problemi teh otrok težavni ter da smo si z njihovo vključitvijo v šolo vsi zadali veliko nalogo.
Vedeti pa moramo, da prizadeti otrok v družbi normalnih vrstnikov s posebno pomočjo, stalno, čeprav minimalno, tudi z določenimi zaostanki in nazadovanji, napreduje. V procesu učenja je namreč važen faktor tudi posnemanje.
Napredek je glede na patologijo otroka lahko zadovoljiv, a se zgodi, da je za pričakovanja okolice še vedno nezadosten, ker obstaja ponavadi razpon med nerealnimi željami in stvarnimi možnostmi.
Zavedamo še tudi, da posebni zavodi, pa čeprav z najodličnejšim kadrom, prizadete o-troke lahko sicer z didaktičnega vidika kaj več naučijo, ne naučijo ga pa živeti v družbi (kjer bo vsekakor živel po dokončanem šolanju) in ga ne naučijo osebne avtonomije. Življenje v zavodu pa odvzame otroku to važno komponento, ki je družina, ki mu lahko daje
čustveno toplino, ki je predpogoj za vsako rast. Mnenja avtorjev, ki jih navaja g. Marko Paulin, pa se nam ne zdijo merodajna, ker niso relevantna v okviru celotne strokovne mednarodne literature.
S tem, da postavimo diagnozo, še ne vemo vsega o otroku. Vemo samo za določene globalne karakteristike delovanja v sklopu njegove patologije. Umska (inteligenčna) manj-razvitost je npr. lahko odvisna od neštetih fizioloških faktorjev ter sta zaradi tega delovanje in tudi terapija zelo različna. Pri istem činitelju moramo delati z različnimi otroki različno, da bo viden kak učinek.
Ravno zaradi tega je delo s prizadetim otrokom tako težavno, ker nimamo nobenega klišeja, po katerem bi se lahko ravnali ter si s strogim delovanjem po klišeju lajšali vest, da smo naredili vse kar je bilo v naši moči in s tem vedeli, da bomo dosegli zaželene rezultate.
Ko bi bilo tako enostavno, da bi bil življenjski uspeh odvisen le do priučenega znanja, potem bi lahko človeka obravnavali le kot biološko bitje in bi lahko čustvene,^ socialne in pedagoške aspekte vrgli v koš._
Človek, na srečo, zaenkrat le še ni računalnik!
Danes imamo prizadetega otroka v razredni skupnosti: temu pravijo integracija. Jasno je, da za zelo hudo prizadete otroke je integracija le bore kaj več kot to, da se znajdejo med vrstniki, ki pripravljeni pravilno na njihov prihod, ga lepo sprejmejo v svojo sredino, mu pomagajo, se z njim igrajo ter zadostijo formalnemu aspektu življenja v razredu: sedeti kòt ostali za klopjo, brisati tablo, razdeliti zvezke, dobiti učiteljevo pohvalo (in tudi sošolcev), ko kaj novega znajo . . . Vključitev, pa čeprav formalna, je velike važnosti bodisi za prizadetega otroka, ki se nauči pravil življenja v mikro-družbi ter ravno tako za ostale vrstnike, ki spoznavajo prizadetega otroka, se ga naučijo sprejemati v svoji sredi in mu tudi dodeljevati določene naloge oz. vlogó. Važno je zaradi tega, ker bodo nor-
malni in prizadeti otroci rasli skupaj in jutri tvorili drugačno družbo, ki bo imela za vsakega svoj prostor.
Ne bo več strahu pred prizadetim, kateremu se je družba lahko izognila samo tako, da je »različne« ljudi zaklenila na čim bolj izoliran in zato varen prostor. Čudili bi se, če bi vedeli kakšne prizadetosti je nekoč družba smatrala za nevarne ali se jih sramovala, npr. : slepce, gluhe.. . ljudi, za katere vsi vemo, da lahko ravno tako dobro delajo kot ostali, le da so potrebni v času formacije posebne pomoči.
Od tega težkega primera po raznih stopnjah, ki jih ne bomo tukaj opisovali, preidemo do manj problematičnega otroka, ki lahko brez večjih težav s posebnim programom u-speva v razredu vrstnikov. Rabi mu jasno posebna pomoč, da z različnim prijemom in z daljšim postopkom privede otroka do tistega rezultata, do katerega je prišel sošolec pri določenih predmetih; pri ostalih pa lahko sledi normalnemu pouku — z le občasno pomočjo pomožnega učitelja.
Nazadnje moramo omeniti tudi take otroke, ki doživljajo le prehodno, krizo in se ob pomoči pomožnega učitelja kaj kmalu opomorejo in lahko nadaljujejo samostojno vedno v isti razredni skupnosti.
Za prizadetega otroka, njegovo formacijo in tudi integracijo je odgovorna razredna učiteljica. Pri tem delu ji pomaga še pomožna učiteljica. To je res oseba, ki večkrat nima posebne specializacije za to delo. Tega se mi zavedamo ter ravno zato tesno sodelujemo s pomožnimi učiteljicami, ki se pri nas zglasijo in ki se nadalje z veliko požrtvovalnostjo in po navadi izven delovnega urnika z nami srečujejo bodisi za obravnavo posameznega primera — in programa dela z njim — kot tudi za splošno formacijo.
Poleg te figure pa obstaja še drugo osebje, ki se na šolah ukvarja s prizadetimi otroki. To so varuške, ki jih namešča občinska uprava in katerim gre priznanje, da se njihova prisotnost ne omejuje zgolj na »varstvo«, tem-
več, da so v splošnem programu, ki ga naša ekipa sestavi za prizadetega otroka, tudi važen člen.
Važne osebe so še spremljevalci, ki imajo najrazličnejše vloge ob prizadetem otroku : spremstva od doma do šole in nazaj, na to, da pomagajo otroku ob vključitvi v razredni skupnosti, na to, da sedijo ob njem cela jut-tra ter mu pomagajo pri šolski snovi, ki J° razredna učiteljica podaja, do tega, da se «-ukvarjajo z otrokom popoldne, skupaj pišejo domače naloge, se z njim igrajo, ga spremljajo in so z njim v raznih skupinah kot pri petju, telovadbi. . .
Poleg že omenjenih težav otežkoča delo s prizadetim otrokom še dejstvo, da je del o-sebja (pomožni učitelji, varuške, spremljevalci in včasih tudi razredni učitelji) nestalno-To pomeni, da sledijo otroku vedno nove osebe, kar otežkoča katerikoli program dela, v kolikor je potrebna vedno določena doba, “a se otrok prilagodi osebju in obratno, da se osebje uvede v strokovno problematiko.
Omeniti maramo še birokratske zapreke, ki privedejo vsako leto do imenovanja osebja z večmesečno zamudo. Program dela z otrokom je tačas okrnjen in ga je treba poteh1 skušati nadoknaditi (nekateri spremljevalci^ >n pomožna učitelja so bili imenovani letos šele januarja, zaključili pa bodo že junija. Torej je bilo kar 6 mesecev nekritih).	..
V bistvu torej lahko zaključimo z mislijo, da je problemov veliko, da imamo sedaj na razpolago več delovnih moči kot v preteklost1 (čeprav jih še vedno ni dovolj), da včasih vidimo stvari z različnih zornih kotov; da čutimo včasih težnjo, da bi na koga zvalili krivdo zaradi nerešenih ali nerešljivih problemov (otrok v težavah namreč neizogibno vzbuja v vseh nas tesnobo in potrebo mu pomagati) ■ da pa vendar lahko z zaupanjem delujem in skušamo uskladiti napore vseh komponent, kot so naša služba, šola, družina in celotna družba, v čim uspešnejše reševanje ali ma' žen je težav naših otrok.
SLOVENSKA SOCIO-PSIHOPEDAGOŠKA SLUŽBA
Klavrn nastop misovskih aktivistov na povsem prazni ulici
Bazovica osamila peščico provokatorjev
Bazovica je včeraj odgovorila z dostojanstvom, z velikim čutom odgovornosti in obenem odločno in učinkovito na ponovno fašistično provoka-CU°, ki je bila v marsičem še hujša °d lanske, ker ni šlo samo za predvolilni shod, temveč za pravi shod "oglasne misovske mladinske organizacije Fronte della Gioventù, in sicer shod na vsedržavni ravni, kar se v teh krajih še ni zgodilo. Osnovni namen tega novega pohoda na Bazo-v’co pa naj bi bil v tem, da bi se mladi fašistični razvpiteži oddolžili za ne ravno prijazen sprejem, ki so ga lani doživeli v tej, pa tudi v drugih slovenskih vaseh.
Naj takoj povemo, da jim je popolnoma propadel poskus, da bi v Bazovico pritegnili množico tako iz Trsta, kot iz drugih krajev države. Dejansko je prikorakalo v vas le nekaj desetin ljudi, od tega pa je prišlo le 35 ljudi iz drugih krajev, predvsem jz Padove in Trevisa. Skratka, njihov shod se je v resnici sprevrgel v klavrno farso, kjer je nekaj njihovih voditeljev dalo duška svojemu nacionalističnemu in protikomunistič-nemu gnevu ter uživalo v svojih običajnih skrajno demagoških izbruhih.
Ye je pri tem kdo izmed njih u-Pal, da bo lahko spet izzval kak incident, se je pošteno zmotil. Bazovi-ca je fašistično drhal pričakala na-videz popolnoma prazna. Že v prvih Popoldanskih urah so vse vaške tr-govine, gostilne in drugi lokali potegom navzdol rebrače. Vsa vrata in okna so se zaprla. Nikjer ni bilo videti žive duše. Kljub temu pa je bi-a budnost na višku. Domačini so že nekaj ur pred napovedanim fašističnim shodom spremljali vse dogajanje na vnaprej določenih zbirnih me-stih. Ob vseh dohodih v vas so mla-. domačini usmerjali promet in pa-F“*’ kdo je dospel v vas. Največja koncentracija domačinov in ljudi iz drugih krajev pa je bila na vrtu društvene gostilne nasproti vaškega spo-
I
■■
Povsem prazna ulica v Bazovici tik pred prihodom neofašistov, ki so jih v Bazovici pričakali samo karabinjerji
menika padlim. Tu je bilo slišati mnogo komentarjev, marsikatero besedo ogorčenosti nad novim fašističnim izzivanjem, pa tudi umirjena svarila, naj se nihče ne podaja na cesto.
Tako so umirjeno potekale popoldanske ure, čeprav si se ob tem neskončnem čakanju s težavo otresel občutka napetosti, ki je naraščal od trenutka do trenutka. V zraku je lebdela posebna tišina, ki jo je od časa do časa prekinil le žvenket avtomatskega «ožja številnih karabinjerjev in agentov javne varnosti, ki so v popolni bojni opremi popolnoma obkolili prostor, kjer je bil napovedan fašistični shod. Prva sta se v vas prizibala deželni svetovalec Morelli in občinski svetovalec Di Giorgio, ki sta se radovedno ozirala naokrog, morda prepričana, da bosta na drugi strani postrojenih policijskih čet u-zrla ogorčene domačine. Nekaj čez 19. uro je završalo. Na prostor, nekaj metrov od lekarne v smeri mesta, je pripe'jal ozastavljeno dostavno vo-
zilo Sluga, za njim pa so naglih korakov prišli mladi fašisti z Grilzem na čglu, ki je za to priložnost zamenjal običajno bojno opravo s prazničnim gvantom. Med običajnim skandiranjem svojih zguljenih gesel in mahanjem s trobojnicami se je začelo izzivaškjo besedičenje štirih govornikov o katerem poročamo posebej. Ko so odbrenkali svoje protislovenske, protijugoslovanske in protikomunistične fraze, so se razboriteži, razo čar ani nad dejstvom, eia jih nihče ne posluša, zadržali še za trenutek okrog svojih voditeljev Grilza, Merde, Giacomellija, Morelli ja, Di Giorgia, vsedržavnega tajnika Fronte delia Gioventù Finija in nekaterih drugih, kjer so odpeli nekaj svojih himen ter počasi in klavrno odšli proti mestu v svoje brloge.
Šele tedaj je Bazovica spet zaživela. Na ceste se je razlila večtisočglava množica, ki je nato pričakala napovedan shod za mir in sožitje pred vaškim spomenikom.
Bedno ponavljanje oguljenih fraz
Predolgo bi bilo naštevanje vseh žaljivk, ki so jih včeraj na svojem shodu izrekli fašistični govorniki na račun tistih, ki so po njihovem mnenju pravi provokatorji, in sicer tako imenovani slavocamunisti, ker jim pač ne dovolijo, da bi se lahko mirno in varno posluževali svoje pravice predvolilnih shodov. V tem smislu je izzvenel prvi nastop Giacomellija, ki je takoj na začetku, poudaril, da nimajo za lanske incidente nobene krivde in da so se samo branili pred napadi. In v tem tonu so spregovorili tudi Morelli, Grilz in sam Fini, ki so se stalno sklicevali na svojo pravico, da lahko govorijo, kjerkoli se jim zljubi, še zlasti pa v tem skrajnem vzhodnem robu države, ki ga je treba braniti in za katerega je padlo toliko kameradov.
V zelo zafrkljivem tonu je Giacomelli obravnaval tudi vprašanje dvojezičnosti ter pri tem ubral struno, ki mu je tako ljuba: dokazati, da je slovenski jezik tako nepomemben, da se čisto enostavno ne splača govoriti. Tako smo izvedeli, da se je Giacomelli učil vsemogočih jezikov in kultur, da pa se mu je zdelo za-malo izgubljati čas s slovenskim jezikom in kulturo, ko pa tudi De A-gostinijev geografski leksikon črno na belem dokazuje, da je slovenščina najmanj govorjen jezik v Evropi in da ima celo na svetu samo še dva konkurenta, ki ga v tej nepomembnosti prekašata — to sta jezik sečuana v afriški državi Botsvana, pa še neki jezik v Nepalu. Kaj bi se torej u-kvarjali s slovenščino, ko pa je toliko koristnejših jezikov.
Morelli je v svojem nastopu izra-
Volilna manifestacija PSI s Carlom Ripo di Meano
..Izrazito evropske so bile teme, ki Jl" v je na včerajšnjem predvolilnem srečanju v Trstu obravnaval nosilec kandidatne liste PSI za volitve v evropski parlament, poslanec Carlo Ri-Pn di Meana. Izhajal je iz velike Potrebe po miru in varnosti tako v Evropi kot v svetu, saj so prav v današnjem času perspektive utrditve /oru in uveljavitve demokracije ter emeljnih pravic narodov bolj kot najkoli negotove in meglene, dipa ,jj Meana je poudaril tudi g rebo, da od sedanje gospodarske r-.vrope čimprej preidemo k politič-*• združeni Evropi, z enotno borzo, nenarno enoto in z lastnim sistemom 8X7108ti. Kritiziral je precej očitno ?Jznro, ki jo tisk in tudi določeni Politični krogi izvajajo v odnosu do i^Pskega parlamenta in opozoril na očutek nemoči in jeze, ker zamisel združeni Evropi v zadnjih letih ni r^Predovala po poti uresničevanja, deužena Evropa je namreč edino za Botovilo za vzpostavitev novega med prodnega gospodarskega in politične-“a reda, ki bo pravičnejši in bolj u-avnovešen in v katerem bodo poleg arodov našle svoje pravo mesto tudi j^Pcne in jezikovne manjšine, je de ■p Ripa di Meana, ko se je speci-lcn» nanašal na našo deželo.
Posvet CGIL ° vprašanju zaposlitve žensk
Jj^elni koordinacijski odbor žensk, , tanjenih v CGIL, prireja v torek, •junija, ob 9. uri v hotelu Europa tj?? Nabrežino posvet o vprašanju: •ndikat in zaposlitev žensk - pred da?	Uvodno poročilo bo po-
k~a odgovorna za koordinacijski od-tta	Bagatin, sklepne misli
Ji8, Donatella Tortura, članica vse-urzavnega tajništva CGIL.
Ječanje o problemih °brtništva v Trstu
konferenčni dvorani Trgovinske d??.rrixce v Ul. S. Nicolò bo v prone-teri* ob 18. uri javno srečanja na ni??0 *Pr°blemi in predlogi za obrt-* .o v Trstu«, ki ga prireja tukaj-ein? ^Veza obrtnikov CNA. Med dru-n mi bodo govorili predsednik Usta-vc za razvoj obrtništva Di Natale,
tržaški podžupan Trauner, miljski župan Bordon, ravnatelj deželne službe za obrt Pironti in ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocjančič.
Kje bomo lahko nabavili bencin
Danes popoldne in jutri ves dan bodo odprte naslednje bencinske črpalke (v mastnih črkah navajamo servisne postaje, ki imajo na voljo tudi dizel) :
AGIP - Drevored D'Annunzio 44, Miramarski drevored 49, Istrska ulica 50, Ul. Svevo 21, Trg Sonnino 10;
TOTAL - Ul. F. Severo 2/2, Trg A. Canal 1/1, Devin - Nabrežina 129, Ul. D’Alvi ano 14, Nabrežje Granula 12, Furlanska cesta 7, Ul. Revolte Ila 110/2;
ESSO - Nabrežje Sauro 8, Sesljan drž. cesta 14, Trg Valmaura, Ul. F. Severo 8/1)0, Miramarski drevored 261;
IP - Ul. Giuba 58, Ul. Carducci 12;
API - Pasaža pri Sv. Andreju;
Neodvisni - SIAT, Trg Cagni 6.
Zakaj ni bilo Richettija
Manifestacija v Bazovici je odjeknila tudi v dvorani tržaškega občinskega sveta, kjer se je sinoči nadaljevala razprava o programu novega odbora, bile pa so izrečene ocene, ki so za udeležence manifestacije in za vse antifašiste popolnoma nesprejemljive, če ne celo žaljive.
Predstavnik Tržaškega gibanja Parovel je med Sejo predlagal resolucijo, ki je zahtevala, naj župan prekine sejo ter naj se na čelu delegacije občinskega odbora in sveta poda v Bazovico izrazit solidarnost prebivalstvu in udeležencem manifestacije za mir in sožitje. Župan ni bil nad to zahtevo nič kaj navdušen, zato je predstavnik KPI Monfalcon predlagal, naj bi vsaj dva člana odbora simbolično odšla v Bazovico. Toda tudi to zahtevo je župan Richetti zavrnil: obsodil je sicer misovski shod, ker da »ponuja možnost instrumentali zarij«, poudaril pa je, da smo pač v predvolilnem obdobju in da torej »obe manifestaciji« v Bazovici imata »predvolilni značaj«. Prav zato, je dejal, »ni oportuno«, da bi se predstavnik občinske uprave udeležil antifašističnega shoda.
Ker je Parovel vztrajal pri svoji resoluciji, je bila dana na glasovanje in zavrnjena, saj so zanjo, poleg Paro vela, glasovali le redki prisotni svetovalci KPI (mnogi med njimi so bili takrat že v Bazovici) ter slovenski socialist Jagodic, medtem ko so se ostali predstavniki PSI vzdržali glasovanja, svetovalci strank koalicije (ob odsotnosti predstavnika Slovenske skupnosti) pa so glasovali proti.
Vztrajnost je bila nagrajena
Vsak gobar bi si verjetn želel tako lepega presenečenja, kot ga je predvčerajšnjim doživel Libero Saba, za prijatelje v Bazovici kar »Grigio«.
Ko je z običajno potrpežljivostjo stikal okrog Materije, ga je za vztrajnost nagradil izreden primerek travniškega kukmaka: visok je bdi kakih
30 cm, tehtal je 62 dekagramov, klobuk pa je v premeru meril nad 25 cm. »Grigio«, ki zelo rad sodeluje v bazovskem športnem krožku, pa ni le izveden gobar. Nekateri sladokusci namreč zatrjujejo, da zna te naravne dobrote tudi odlično pripraviti.
Tihotapci mamil so hoteli prelisičiti finančne stražnike, a jim je spodletelo
Tržaški finančni stražniki so včeraj osvetlili ozadje presenetljive zaplembe več kot pol stota heroina na mejnem prehodu piri Fernetičih. Kot smo poročali včeraj, so v četrtek, z odločilno »pomočjo« za odkrivanje mamil izurjenega psa Lambde, izsledili na tovornjaku s priklopnikom turške registracije 99 vrečic čistega heroina za skupnih 54 in pol kilograma mamila. Vsaka vrečica je tehtala po 550 gramov.
Akcija je stekla v sredo ponoči. Takrat je privozil na Fernetiče turški tovornjak s priklopnikom poln ma-gnezita (več kot 20 ton), ki ga je upravljal turški državljan Bayindir Mustafà, star 35 let, doma iz kraja Riže. Tovornjak je bil namenjen v Francijo. Na njem ni bilo nič sumljivega, zato ga finančni stražniki niso temeljiteje pregledali.
Nekaj minut za njim je prispel iz Jugoslavije na postajališče pri Fernetičih drug turški tovornjak s priklopnikom. Upravljala sta ga 34-letni Osman Dursun in 35detni Sezgin Šalim, prvi iz kraja Alacam, drugi iz kraja Gerede (Turčija). Eden od njiju je bil že znan finančnim stražnikom kot domnevni .tihotapec mamil. Zato so finančni stražniki do potankosti pregledali to-
žil vso svojo užaljenost, ker mora pač govoriti obkrožen od policijskih agentov, ko pa to ni v skladu s pravim sožitjem in ko smo vendar še v svobodni Evropi.
S svojo običajno agresivnostjo se je predstavil Grilz, ki se je zaničljivo obregnil ob Bazovce, ki provocirajo s tem, da mladim misovcem ne pustijo govoriti v teh krajih. Kot smo v preteklosti odgovorili na takšne provokacije, je zagrozil Grilz, bomo odgovorili tudi v prihodnje. Dobršen del svojega govora pa je posvetil izbruhom proti Jugoslaviji, kjer da preganjajo vsakega, ki želi svobodno izražati svoje misli. V zapadnem svobodnem svetu tega ni in v tem svetu so tudi manjšine zaščitene, je dejal, z razliko od Jugoslavije, kjer te zaščite ni.
Zadnji je spregovoril vsedržavni tajnik Fronte della Gioventù, ki je zbranim poslušalcem zagotovil, da se bo v parlamentu, skupno z drugimi vedno boril proti bilingvizmu v Trstu in proti vsem poskusom, da bi iz manjšine naredili večino. Tudi on je nato poudaril, da je glavni cilj italijanske desnice in organizacije Fronte della Gioventù, da pomaga vsem, ki bi radi v nesvobodnem vzhodnem svetu dosegli svobodo,
Posebna številka glasila SD Zarja iz Bazovice
Ob provokarijskem shodu neofašistov je športno društvo Zarja iz Bazovice natisnilo posebno številko svojega glasila »Zarjan«. V njem društvo ugotavlja, da je obdobje, ki ga Slovenci v zamejstvu preživljamo, nedvomno izredne važnosti in to predvsem po zaslugi naše podjetnosti, zavzetosti in bojevitosti. »O nas,« piše glasilo, »so prisiljeni govoriti tudi v nam nenaklonjenih krogih, kjer so nas v preteklosti povsem ignorirali in se delali, kot da nas ni tukaj. Ko so spoznali, da smo prisotni in to v še kar lepem številu, so ubrali drugačno strategijo, strategijo mržnje in provokacije, katere izraz je neofašistični shod v Bazovici.« Toda zakaj prav v Bazovici? »Naša vas je v neposredni bližini državne meje. Desnica skuša na vse načine skvariti prijateljske odnose med sosednima državama, ki si nenehno prizadevata za boljše sodelovanje. Bazovica pa je tudi vas, ki sprominja nacionaliste na 'fojbe', ki jih ti ljudje sistematično izkoriščajo v svoje propagandne namene. Če k temu prištejemo njihov lanski predvolilni shod, ki se je zaradi odločnega pjro-testa provsem izjalovil in pia še množičnost goriške manifestacije, mislimi, da smo povedali vse.«
»Zarjan« na koncu proživa k zatemnitvi in množični udeležbi na manifestaciji za mir, sožitje in prijateljstvo, ki naj bo kulturen odgovor fašističnim provokacijam.
Letak mladinskih
organizacij
vornjak in priklopnik, pregled pa ni obrodil zaželenega uspieha.
Finančni stražniki niso obupali: že večkrat se je namreč pripetilo, da so skušale organizacije, ki tihotapijo mamila z Bližnjega vzhoda v zahodno Evropo, prelisičiti sile javnega reda s tem, da so prošiljale skoraj istočasno na mejne prehode p» več »sumljivih« avtomobilov ali tovornjakov, da ne bi organi pregona izsledili tistega vozila, v katerem je bila res skrita droga. Cariniki so se zato »lotili« prvega tovornjaka. Raztovorili so težke kose magnezita, pri prijali psa Lambdo, ki je skočil na priklopnik in začel s tacami živčno grebsti p» dnu priklopnika. Finančni stražniki so tedaj začeli odstranjevati lesene deske z dna priklopnika in že pio nekaj minutah dela odkrili smrtonosni tovor.
Vse tri Turke so aretirali in jih prod obtožbo tihotapstva, prosesti in razpečevanja mamila (vredno je nekaj desetin milijard lir) prepeljali v koronejski zapor. Pri celotni akciji so sodelovali rimski center za boj proti mamilom, rimski karabinjerji in rimski sodniki, ki so že dalj časa na sledi eni od številnih organizacij tihotaproev težkih mamil.
Člani mladinskega odbora SKGZ, Zveze komunistične mladine Italije, mladinske sekcije SSk, mladine AGLI in mladinske federacije PSI so včeraj delili p» mestnih ulicah letak, da bi priklicali prozornost meščanov na provokacijo misovskih skrajnežev v Bazovici. V letaku so omenjeni lanski izgredi ob škvadrističnih proho-dih na Krasu, proudarjeno je tudi, da ne gre za volilni shod — saj fašisti v Bazovici res nimajo privržencev! — ampia k za izzivanje vse demokratične javnosti, ki verjame v načela miru in sožitja, ki odklanja nasilje in išče novih proti sodelovanja.
Letak mladinskih organizacij se zaključuje s prozivom vsem Tržačanom, Italijanom in Slovencem, naj ne ostanejo ravnodušni spričo provokacij, ampak naj se združijo v skupmem boju za bodočnost Trsta, za mir, sožitje in enakopravnost med tu živečima skupnostma.
• Na sinočnjo manifestacijo za mir, prijateljstvo in sožitje v Bazovici je tovarniške svete, delavce in vse demokratične državljane prozvala tudi sindikalna konfederacija CGIL.
gledališča
VERDI
Spomladanska simfonična sezona 1984
— Danes, 9. junija, ob 18. uri (rèd B) štirinajsti koncert. Dirigent Daniel Oren, violinist Salvatore Accardo. Ponovitev. Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic, tel. 631-948.
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Velika dvorana
Danes, 9. junija, ob 11. uri: 10. jubilejno srečanje zborov društev upokojencev.
V	četrtek, 14. t.m., ob 20. uri: Requiem (G. Verdi).
Mala dvorana
V	ponedeljek, 11. t.m., ob 20. uri: Pregled a rt animacije (Zagrebški festival 1972-82).
V	sredo, 13. t.m., ob 10. in 12. uri: Gledališki kulturni dan za srednj. mladino.
Okrogla dvorana
V	petek, 15. t.m., ob 24. uri: Lol Cox-hill — 25. mednarodni festival Jazza, Ljubljana 84.
kino
Ariston 16.30 — 22.00 »I miei problemi con le donne«. Režija Blake Edwards.
Eden 17.30 — 22.15 »Nel profondo del delirio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.15 »La donna che visse due volte«.
Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Le sexy infermiere del 407. battaglione«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 16.30 — 22.00 »Murder rock - (Uccide a passo di danza)«. Dvorana št. 3 15.30, 17.40, 19.55, 22.10 »L'uomo che cadde sulla terra«. David
Grattacielo 17.00 — 22.15 »Una adorabile infedele«.
Mignon 17.00 — 22.15 »Squilli di morte«. Richard Chamberlain.
Capitol 17.00 — 22.00 »Silkwood«.
Aurora 17.00 — 22.00 »Professione giustiziere«.
Moderno 16.00 »Mary Poppins«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Essere o non essere«. A. Bancroft. Za vsakogar.
Radio 15.30 — 21.30 »Merilyn l’insaziabile«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 17.00 — 22.00 »Pink Floyd The Wall«.
Alcione 16.00 — 22.00 »Grand Hotel Ex-celsior«. A. Čelentano.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Rovte - Kolonkovec prireja že tradicionalno tekmovalno srečanje »Ali spoznaš svoje vino«, ki bo jutri, 10. junija, ob 17. uri na sedežu društva v Ul. Monte Semio 27 (bivše Campanelle). Po nagrajevanju bo sledil veseli večer z Nevo, Germanotom in pevko Marijo Sardi.
Nastopi šole Glasbene matice: danes, 9. junija, ob 20.30 nastop v dvorani na Kontovelu; v ponedeljek, 11. t.m., ob 18. uri nastop v dvorani I. Gruden v Nabrežini; v torek, 12. t.m., ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih.
Glasbena matica obvešča pevce otroškega pevskega zbora, da je zaključni nastop v Dijaškem domu prenesen na 12. junij.
SKD Barkovlje prireja jutri, 10. junija, POHOD PO STARIH BARKOV-LJANSKIH STEZAH IN KLANCIH. Malica iz nahrbtnika. Pohodu bo sledila »paštašuta« in družabnost. Zbirališče v društvu, Ul. Cerreto 12 ob 8.30.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu, Ul. Donizetti 3, vabi v ponedeljek. 11. t.m., na SKLEPNI VEČER LETOŠNJE SEZONE, posvečen 40-lettoci smrti pesnikov Karla Destovnika - Kajuha in Franceta Balantiča. Sodeloval bo tržaški mešani zbor. Začetek ob 20.30.
SKD SLAVEC
sklicuje danes, 9. junija, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ricmanjih
REDNI OBČNI ZBOR
V ta namen vabi člane, da se zbora udeležijo.
B
DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE
vabi DANES, 9. JUNIJA, na
VESELICO
v Slovenskem centru s sledečim
sporedom:
■	od 14. ure dalje šolska raz stava
■	ob 17. uri družabnost z Veselimi godci
■	ob 18. uri kulturni program. Nastopajo: otroci občinskega vrtca in celodnevne šole, pevski zbor Jadran ter skupina osnovne šole in vokalni oktet s Škofij.
Sledi družabnost.
Vabljeni!
čestitke
Danes praznuje 12. rojstni dan MASSIMILIANO ANTONIČ iz Vižovelj št. 8. Vse najboljše mu želijo nono, nona, mama, tata in brat.
Danes praznuje okroglih 50 let
DANILO ŽERJAL iz Lakotišča
Še na mnoga leta mu kličejo »venturinijevci«
Danes praznuje 50. rojstni dan naša mama
ANICA
Lucijan, David, Dejan in Danijel ti želimo, da bi se praznovanja tvojih let vrstila leto za letom v nedogled.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja Desideri j Švara svoja novejša dela.
V	Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, v priredbi Foto krožka Trst 80 razstavlja fotografije Duilio na temo: Vzdušje in gesla na Travniku.
Danes, 9. junija, ob 18. uri bodo v občinski galeriji — Palača Costanzi — odprli razstavo tržaškega slikarja Gio-vannija Zangranda. Razstava bo odprta do 30. t.m. z naslednjim urnikom : ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 20. ure, ob nedeljah ali praznikih od 10. do 13. ure.
V	galeriji Babna hiša v Ricmanjih
je do 16. junija odprta razstava Azada Karima in Hamida Tahirija. Umik: torek, četrtek, sobota od 20.30 do 22. ure, nedelja od 10. do 12. ure.
šolske vesti
Osnovna šola D. Kette vabi starše in prijatelje na zaključno šolsko prireditev, ki bo v torek, 12. t.m., ob 11. uri.
Državno učiteljišče A. M. Slomšek s
priključeno vzgojiteljsko šolo vabi na razstavo risb in ročnih del. Otvoritev bo v torek, 12. t.m., ob 18. uri. Razstava bo neprekinjeno odprta še v sredo in četrtek do 12. ure.
Srednja šola F. Erjavec iz Rojana
vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 10. junija, ob 19.30 v Marijinem domu v Ulica Cordaroli. Nastopil bo šolski pevski zbor in igralska skupina z zabavno igrico Pika Nogavička.
Učenci osnovne šole F. Milčinski na Ratinaci vabijo na ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV, ki bo danes, 9. junija, ob 18. uri v šolskih prostorih.
Osnovnošolci s Peska vabijo starše in vaščane na razstavo in zaključno šolsko prireditev, ki bo jutri, 10. junija, ob
10.30	v šolskih prostorih.
Osnovna šola Marica Gregorič vabi na zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 9. junija, ob 10. uri.
Osnovna šola na Proseku toplo vabi prijatelje in znance na ogled razstave, ki bo odprta 13. in 14. junija od 15. do 20. ure in na zaključno šolsko prireditev, ki bo 14. junija ob 11. uri.
Osnovna šola K. širok - Trst vabi starše, prijatelje in znance na ogled razstave ročnih del in starih predmetov, ki je odprta od danes dalje. Stare predmete je dal na ogled zbiratelj Rudi Ole-nik iz Trsta.
Celodnevna osnovna šola Mara Samsa -1. Trinko - Zamejski ter otroški vrtec od Domja in iz Ricmanj vabijo starše in prijatelje na zaključno prireditev, ki bo na šolskem dvorišču pri Domju v sredo, 13. t.m., ob 20. uri.
Osnovna šola J. Jurčič - Devin vabi na zaključno šolsko prireditev in razstavo ročnih del, ki bo danes, 9. junija, ob 16. uri v šolskih prostorih.
Učenci in učitelji celodnevne osnovne šole iz Milj vabijo na razstavo in za ključno šolsko prireditev, ki bo danes, 9. junija, ob 18. uri v šolskih prostorih.
Osnovna šola A. Gradnik - Rcpentabor
priredi jutri, 10. junija, razstavo ročnih del in risb. Umik od 9. do 12. ure in od 16. do 20. ure.
Osnovnošolci iz Briščikov vabijo starše in vaščane na razstavo in zaključno šolsko prireditev, ki bo danes, 9. junija, ob 17. uri v šolskih prostorih.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
menjalnica
8. 6. 84
Ameriški dolar................ 1.655.—
Kanadski dolar................ 1.270.—
Švicarski frank.................. 743,—
Danska krona..................... 167,—
Norveška krona................... 215.—
švedska krona.................... 206.—
Holandski Korint................. 548.—
Francoski frank................. 199.50
Belgijski frank................... 27.—
Funt Sterling.................2.310.—
Irski šterling................. 1.880.—
Nemška marka.................. 618.—
Avstrijski šiling................ 87.50
Portugalski eskudo............ 11 —
Japonski jen....................... 6,—
španska pezeta.................... io,—
Avstralski dolar............... 1.450.—
Grška drahma...................... i4._
Debeli dinar....................... n,—
Drobni dinar.................. n.50
[3ÉUK13
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
111 '' " ' 1 '■ •' Hi ^2	B1-44B
KD VALENTIN VODNIK DOLINA
Jutri, 10. junija, v cerkvi sv. Martina s pričetkom ob 21. uri koncert voknrno-dnštrumentalne-ga ansambla
GRUPPO INCONTRO iz Trsta.
Dirigent Marija Susovski - Semeraro.
Galerija Torkla - razstava izdelkov mladinskega ex tempore. URNIK: od 18.30 do 20.30.
darovi in prispevki
Veseli Križan daruje 20.000 lir za ZŽI-UDI Križ.
V	počastitev spomina dragega očeta Ivana Lavrenčiča darujeta hčerki Neva in Wanda 50.000 lir za Skupnost družina Opčine in 50.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na botro Tončko Petaros darujeta Draga in Cveto čok (Boljunec)
15.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na Ano German vd. Lorenzi darujejo Franka, Norma in starši
15.000	lir za PD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na Dina Daneva darujeta Romilda in Boris Nabergoj 15.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Ob 5. obletnici smrti Stankota Furlana darujeta žena Marija in hči Anita
25.000	lir v isti namen.
Namesto cvetja na grob Grete Permè vd. Miklavec daruje Olga De mark 20.000 lir za Dom J. Ukmar v Skednju.
V	spomin na Tončko Petaros daruje Olga Demark 10.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Ivana Lavrenčiča daruje Rudi Pošega 10.000 lir za KD Lonjer - Katinara.
V	spomin na Ivana Lavrenčiča darujeta Li da in Glavko Turk 10.000 lir za mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na Ano German vd. Lorenzi daruje Laura Visintin z družino 10.000 lir za ASTAT.
V	počastitev spomina na Tončko Petaros iz Boršta daruje najstarejši vaščan (Boršt 70) Franc Petaros 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt - Zabrežec in
10.000	lir za PD Slovenec.
V	spomin na Ano German - Lorenzi daruje Meri Černigoj 10.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
Za odličen uspeh pri izpitu na ljubljanski univerzi nečakinje Helene darujeta Carlo in Marica 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju.
V	spomin na Amalijo Golob vd. Simonič daruje Dorina Saksida 50.000 lir za Dijaški dom S. Kosovel.
V	spomin na Albina Križmana darujeta Vanda in Viki Drnovšek 30.000 lir za ŠZ Kras.
V	spomin na Ivana Lavrenčiča darujeta Jelka in Milan Miot 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
V	spomin na Ivana Lavrenčiča daruje Slavko Kjuder 20.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na sveža grobova Ludvika Schillanija in Ano German - Lorenzi darujeta Silvan Maver in Irma Giorgi 10.000 lir za TPPZ P. Tomažič in 10.000 lir za KD Rovte - Kolonkovec.
V	spomin na Lodovica Schillanija daruje Mauro Malalan 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Ob 40. obletnici smrti strica Josipa Tomažiča daruje Ivanka Colja 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
Ob obletnici smrti dragega moža Lučka Malalana daruje žena Zmaga 15.000 lir za SKD Tabor in 15.000 lir za knjižnico P. Tomažič in tovariši.
V	spomin na Ivana Lavrenčiča daruje družina Rinaldo Cač 20.000 lir za KD Lonjer - Katinara.
Za gradnjo novega kulturnega doma -spomenika padlim v NOB v Briščikih darujejo Marjo černjava 10.000 lir, Boris Hrovatin 10.000 lir, Aldo Danieli
10.000	lir, Rudi Ivančič 10.000 Ur in Romano Danev 10.000 Ur.
gfflCRe,
LESENI PODI: dobava -montaža - popravila -strganje - lakiranje
Trst - Ul. Marco Polo 35/A Tel.: (040) 775190
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 9. junija PRIMOŽ
Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob
16.10	in zatone ob 2.55.
Jutri, NEDELJA, 10. junija BINKOŠTI, MARJETA
Vreme včeraj: temperatura zraka 18 stopinj, zračni tlak 1009,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 68-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 19,1 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alberto Micor, Carlo Abate, Daniele Bonnes, Alessandro Mario Antonini.
UMRLI SO: 92-letna Ada De Visintim vd. Lantschner, 72-letni Virgilio de For-nasari, 70-lctni Walter Stebel, 70-letni Giuseppe Zudettich, 74-Ietto Giovanni Moratto, 72-letna Iolanda Zanini por. Reiter, 91-letna Clara Wister vd. Erbato.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Cavana 1, Trg Giotti (Ul. sv. Frančiška) 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zo-rutti 19, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3)
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Oberdan 2, Ul. T. VeceUio 24.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Oberdan 2, Ul. T. VeceUio 24, Fernetiči, Milje (Lungomare Venezia 3).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165, Opčine: tel. 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 209-197.
izleti
SPDT obvešča, da bo jutri, 10. junija, odhod avtobusa za izlet na Koroško točno ob 6. uri izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano). Izletniki naj ima; jo veljavno osebno izkaznico ali potni Ust.
Združenje Union Podlonjer - Sv. Ivan prireja enodnevni izlet 30. junija (sobota) v Ljubljano ob priliki Kmečke ohceti. Informacije vsak torek in petek od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30,
2.	nadstr., tel. 040/732-858.
mali oglasi
telejon (040) 775-275 — vsak dan od 8. do 13. ure
PRODAM zemljišče v Frankovcu, delno zazidljivo, 1.875 kv. m. Tel. 228-190.
PRODAM Ford Sierra GHIA 1600, popolnoma nov, barva champagne, 0 km prevoženih. Tel. 727-654.
PRODAM prenovljeno stanovanje v Drev. XX settembre, 75 kv. m: kuhinja, 3 sobe, kopalnica, stranišče in avtonomno ogrevanje. Tel. 749-774.
53-LETNA VDOVA, Primorka, že nekaj let živeča v Nemčiji, želi spoznati iskrenega prijatelja, po možnosti Pri" morca. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6 -34137 Trst, pod šifro »Primorska«.
PRODAM Alfa Sud 1200 s petimi prestavami. Tel. 910-148.
OSMICO ima Franc Colja - Samatorca 21. Toči belo in črno vino.
PONUJAMO počitnice pri morju ali y hribih v Italiji in Franciji. Telefonirati na št. 753-938 od 11. do 13. ure.
ELEKTRIČAR Ezio Mauri sprejema naročila za zasebne in industrijske napeljave. Tel. 825-506.
PODARIM kužka. Tel. 040/229-149.
V NEPOSREDNI okolici mesta je naprodaj prenovljena hiša z lastnim dvoriščem, garažo in vrtom. Možnost za; menjave z večjo z doplačilom z istimi ponudbami. Pisati na Primorski dneV; nik - Oglasni oddelek, Ul. Montecchi
6.	Trst.
PRODAM 3 vinske betonske sode od 5.
7,	11 hi in drugo vinsko opremo. Tel*
040/228-145.	_
ZELO UGODNO prodam Peugeot 505 GB 1981, prvi lastnik za 5.500.000 lir. Informacije tel. 040/824-801 po 20. uri.
PRODAM Autobianchi Elite 112, staro 8 mesecev, 11.000 km. Tel. 040/220-363.
ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ul. 44, Opčine - Trst.	„
PRODAM motorno kolo Peugeot 10* Tel. 040/22613 aU 228-547.
ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE od 6 do 1° oseb oddamo v najem za mes* junij* delno juUj in za ves avgust komfortno lovsko kočo v osrčju Logarske dolin® po zelo nizki ceni. Informacije iz jaznosti pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Cicerone 4.	, ,
OSMICO je v Zgoniku na št. 15 odpri Marjo Milič. Toči belo in črno doma-
informacijo SEP uporabnikom
RAZDEUEVANJE NOVIH TELEFONSKIH IMENIKOV
V teh dneh se je začelo razdeljevanje uradnih telefonskih imenikov za leto 1984/85 naročnikov tržaške pokrajine. Imenik je razdeljen na dva dela (imenski in po kategorijah — »pagine gialle«). Oba dela vsebujeta tržaško in goriško pokrajino.
Kol ponavadi bodo za naročnike, ki želijo prejeti imenike na dom, poskrbeli poverjeni funkcionarji distribucijskega podjetja. Slednji bodo razdeljevali nove in dvignili stare imenike. Ob tej priliki bo izročena tudi rubrika »Tutto Città 1984«.
Ostali, ki se te službe ne mislijo poslužiti, lahko dvignejo nove imenike v komercialnih uradih SIP, vrnejo star imenik in priložijo obrazec, ki jim ga je prepustil funkcionar. Prošnja po vrnitvi starega imenika je utemeljena, kolikor stari imeniki niso ažurni in to povzroča zmedo ter ovira pravilno delovanje službe, saj vsebuje vsaka nova izdaja visok odstotek sprememb.
1
Nadalje obveščamo, da se poverjenim funkcionarjem ne izkaže za opravljeno službo nikakršna odškodnina, saj bo znesek 350 lir + IVA za službo vračunan na telefonski izkaz. SIP se vnaprej zahvaljuje za sodelovanje in priporoča, da se morebitne težave javijo na 187 (brezplačen klic).
GRUPA IRI - ŠTET
g&iSlP
Società haltana per l'Esercizio Telefonico p a
mmm
Z ABONMAJEM
ELIOGRAFICNI SERVIS IN VEZAVA
Ul. F. Severo 14« (Univerza) Tel: StMM Ul. F. Severo « (Sodišče) Tel: «0384 «ST
čo kapljico.	,
OSMICO pod 200-letnim hrastom je odpri Lupine v Praprota. Toči belo vino i teran.
PLESKARSKA DELA opravljam po u' godni ceni. Predračuni na licu mesta* Tel. 910-148.
STAVBO IN ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČ*)
prodajamo na Kontovelu. Telefonira na št. 817-325 od 14. do 16. ure vsa* dan od torka do petka.
ZA DOBRO SPANJE IZBERI
CENTRO
DEL MATERASSO Graderò Petruccl
UL. CERERIA 8 - TEL. 727617 TRST
Servis za tvoj počitek!
film - film - film
ureja kinoatelje
filmi na tv zaslonu
radiotelevizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
BREZ ODPUŠČANJA »The Unforgiven«
Režija: John Boston.
Igrajo:	Burt Lancaster, Audrey
Hepburn, Audie Murohy, John Sa-xon.
TV Ljubljana, nocoj, 9. junija, ob 20. uri.
O režiserju »Zaklada Sierra Madre« in »Chimtown« je bilo precej govora ob priliki zadnjega Canneskega festivala. Bolj zanimive pa so polemike v zvezi s filmom »Freud«, za katerega je napisal scenarij Sartre, scenarij, ki ga je v celoti objavil neki francoski založnik in katerega snovanje je trajalo cele dve leti.
Fi rn, ki ga vrti ljubljanska televizija iz leta 1960, western o pustolovskem življenju in zakonih divjega zahoda, kjer »življenje ne velja niti počenega groša«. Pripoveduje o življenju na farmi, o nepričakovanih težavah, ki nastanejo ob prihodu potepuha. Ta širi govorico, da je lastnica farme Indijanka. Ljudje se je izogibajo, pojavijo pa se tudi Indijanci...
MARATONCI TRČE POČASNI KRUG »Maratonci tečejo častni krog«
Režija: Slobodan Šijan.
Igrajo: Bogdan Diklič, Danilo Stojkovič, Pavle Vujišič, Miča Tomič, Zoran Radmilovič, Jelisaveta Sablič. TV Zagreb I, nocoj, 9. junija, ob 20. uri.
Topalovičevi so družina, ki že več generacij opravlja nepriljubljen posel: pogrebništvo. Zaradi poklica se oblačijo vedno v črno, najmlajši član rodbine pa se odloči, da se ne bo več ukvarjal s takim delom. Dogodki, ki so Postavljeni v čas med obema vojnama, pa ga privedejo do tega, da se bo moral vrniti pod okrilje družine. Šijan je soliden avtor v jugoslovanski filmski sceni. Njegov prvenec, ki ga je nedavno predvajala koprska televizija, je prejel številne nagrade in priznanja doma in v tujini. »Kdo tam Poje« ostaja še vedno najbolj dovršeno delo režiserja, v katerem odslika vzdušje pred beograjskim bombardiran jen. Folklorističen »On the road movie«, ki izpriča Šijanov koncert komedije in izven hollywoodskega filma. Tretji celovečerec, »Kako so me idioti sistematično uničili« pa go-g°vi o beograjskem ’68. letu in prikazuje dogodivščine sodobnega »Revolucionarja«. Film bo na sporedu na letošnjem drugem »Bergamo film meetingu«: obstajajo torej možnosti ra odkup in predvajanje v italijanskih kinodvoranah.
UNO SPORCO CONTRATTO »Hard Centraci«
»Pogodba«
Režija: S. L. Pogostim
Igrajo: James Cobum, Lee Remick,
Lilli Palmer.
Euro TV, v nedeljo, 10. junija, ob
20.20.
Dobra igralska zasedba v filmu, Prvencu, nepoznanega režiserja je vse, kar reši film. Zgodba : ameriški killer
pride v Evropo, kjer ima delo s tremi osebami. Ko opravlja posel se vanj zaljubi dekle, ki mu prekriža načrte. Filmov s podobnim razpletom je kar precej, »Pogodba« pa je le inačica brez elana že videnega.
LA GUERRA LAMPO DEI FRATELLI MARX »Duck soup«
Režija: L. Me Carey.
Igrajo: Groucho, Harpo in Chico Marx.
Italia 1, v ponedeljek, 11. junija, ob 24. uri.
Poznamo komike, ki nastopu jo sami, take, ki se pojavljajo v dvojicah, da laže izkoristijo dialog, zlasti med resnim in neumno naivnim. Bratje Marx pa so nastopali kar v petih, kolikor jih je pač bilo. V najbolj znanih filmih pa so se pojavljali kot trojica. Groucho je tisti, ki stai'no govori in di alogica sam s seboj; Harpo je nem in se izraža z naivno otroško mimiko; Chico pa predstavlja nekakšno zrcalo, tretja oseba, ki kritično sprejema in ocenjuje in s tem vzdržuje ravnovesje skupine. Vojna bratov Marx je njihov najboljši proizvod, satira o »juhi« v kateri se je znašel svet v letih ’40.
PERCHÈ UN ASSASSINO »The Parallax Vievv«
Režija: Alan J. Pakula.
Igrajo: Warren Beatty, Paula Pren-tis, William Daniels.
Rete 4, v četrtek, 14. junija, ob 24. uri.
The' Parallax View in »Vsi predsednikovi možje« sta filma, s katerima si je Pakula prislužil naslov »mojstra politično - socialne reportaže«. Poleg vsebine so filmi tudi gledljivi, oziroma »tečejo«. Dobra dramatizacija kljub angažirani temi ne dolgočasi. »Zakaj umor?« (1974) je zgodba o lovcu na novice, novinarju, ki poleg tega da pogoča, skuša tudi sam ustvarjati vesti. Gre se za umor starega senatorja in neprepričljivi sodbi sodišča, kateri ne verjame. Posledice, boksanje v baru, zasledovanja ž avti itd. so tipične za akcijski film. Zadnji fimi A. Pakule pa niso na nivoju pridobljene slave.
DOLGA NOČ »The Long Night«
Režija.: Anatole Litvak.
Igrajo: Henry Fonda, Barbara Bel Geddes, Vincent Priče.
TV Koper, v petek, 15. junija, ob
20.20.
Delavec (Henry Fonda) in čarovnik (Vincent Priče) v boju za ljubezen dekleta. Starejši čarodej ima glavno orožje, kot v poklicu, prevaro. Umrl bo pod streli razjarjenega tekmeca, ki so ga zaslepile laži. Remake ameriškega režiserja ukrajinskega izvora po filmu Marce’a Cameja »Le jo ur se leve« (Svitanje). V šestih filmih dvojice Carne - Preveri, (ki je pisal scenarije) so teme podobne: ljubezenska strast, samota in osamljenost, sanjsko hrepenenje po izboljšanju. Kar pa Litvak, dober obrtnik filmske industrije, le naniza.
Prvi kanal
10.00	Gen senza scarpe - 1. del
11.40	Avventure, disavventure e amori di Nero cane di leva - risanka
12.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
12.05	Objektiv Evropa
12.30	Check-up - oddaja o medicini
13.25	Vremenska napoved
13.20	Dnevnik
14.00	Prizma
tedenska oddaja Dnevnika 1
14.30	Posebnosti iz parlamenta
15.00	Športna sobota
Tenis in lahka atletika
17.00	Dnevnik 1 - Kratke vesti
19.10	Nabožna oddaja
19.20	Napoved programov za prihodnje dni
19.40	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Al Paradise - Varietejski spored
22.00	Dnevnik
22.10	Tam Tam aktualnosti Dnevnika 1
23.30	Dnevnik 1 - Zadnje vesti
Drugi kanal
10.00	Dnevnik Evrope
10.45	II sabato
12.30	Dnevnik 2 - Start
13.00	Dnevnik 2 - Ob 13. uri
13.30	Dnevnik 2 - Bella Italia
14.00	Šola in vegoja: Odprta šola
14.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
14.35	Sereno variabile - 1. del
Ljubljana
7.45	11.30 Teletekst RTV Ljubljana
8.00	Poročila
8.05	Zgodbe o Poluhcu:
Poluhec v sosedovem vinogradu
8.20	Ciciban dober dan: Žiga žaga
8.40	Zgodbe iz Nepričave - otroška nadaljevanka
9.10	Skrivnostni svet A. Clarka: Prikazni iz globin - dok.
9.35	Razum telesa - dokumentarec
10.25	Ljudje in zemlja
11.25	Poročila
16.30	- 23.10 Teletekst RTV Ljubljana
16.45	Poročila
16.50	Mladost Petra Velikega TV nadalj.
18.00	Pred EP v nogometu
18.45	Čudeži narave:
Zgodba o tigru
19.05	Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.00	Brez odpuščanja - film
22.00	Zrcalo tedna
CANALE 5
8.30	L’albero delle mele - TV film
9.00	Enos - TV film
10.00	Ho sposato Wyatt Earp - film
12.00	Traguardo Europa •
.13.00 II pranzo è servito
nagradno tekmovanje
14.30	Va nuda per il mondo - film
16.30	Alice - TV film
17.00	Arabesque - nadalj.
18.00	T.J. Hooker - TV film
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig Zag - nagradno tekm.
20.25	Risatissima
22.25	Super Record - športna oddaja
23.25	II ladro del re - film
RETEQUATTRO
8.30	Giatrus - risanka
8.45	Alberto il ciccione - risanka
9.00	Babil Junior - risanka
9.30	Chico - TV film
10.00	I giorni di Bryan - TV film
11.00	Film
12.30	Superamici - risanka
13.30	Fiore selvaggio - TV novela
14.15	Magia - TV novela
15.00	do 17.00 šport
17.50	Mai dire si - TV film
18.50	Marron Glacé - TV novela
19.30	Walt Disney
20.25	A-Team - TV film
21.30	Stupidissima - komični film
23.00	Film
01.20	Šport
ITALIA 1
8.30	La grande vallata - TV film
9.30	Strada sbarrata - film
11.30	Maude - TV film
12.00	Giorno per giorno - TV film
12.30	Lucy Show - TV film
13.00	Bim bum barn Laura - risanka Marco Polo - risanka
14.00	Šport
16.00	Bim bum barn Lalabel - risanka
Strega per amore - TV film
15.45	67. Giro d’Italia Kolesarske dirke po Italiji
17.00	Sereno variabile - 2. del
17.30	Dnevnik 2 - Kratke vesti
17.35	Izžrebanje loterije
18.30	Dnevnik 2 - Športne vesti
18.40	Starsky e Hutch - TV film
19.45	Dnevnik 2 - Vesti
20.30	Trastevere - film
Igrajo Nino Manfredi, Ottavia Piccolo, Rosanna Schiaffino, Milena Vukotič
22.10	Dnevnik 2 - Vesti
22.20	Noi con le ali - 4. del
23.25	II brivido dell’imprevisto TV film
23.50	Dnevnik 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
15.50	Šola in vzgoja: Kemija
16.20	Šola in vzgoja:
Vzgoja: kaj je v modi?
16.50	Formula Uno
La febbre della velocità - film
18.25	II pollice:
Programi za prihodnje dni
19.00	Dnevnik 3
19.35	Geo - 20. oddaja
20.15	Napoved programov za prihodnje dni
20.30	37. Festival intemazionale del film
21.30	Dnevnik 3
22.05	II processo Matteotti - film
23.15	Dancemania - 3. del
22.20	Bodite z nami - glasbena odd.
23.05	Poročila
Koper
16.30	Poročila
17.35	Kri na mesecu - film
18.50	Indija - dokumentarec
19.20	Risanke
19.30	TV D - Stičišče
19.50	Folk art:
Folklorna skupina Kuban iz SZ
20.20	Lucy in mehanika - TV film
20.50	Diamanti na nebu - dok.
21.50	TV D - Vse danes
22.00	Nočni film
Zagreb
16.00	Sedem dni
16.30	Finale jug. pokala v rugbyju
18.05	Koledar
18.15	Mali koncert
18.30	Medtem - kulturna oddaja
19.30	Dnevnik
20.00	Maratonci tečejo častni krog film
21.50	Za konec tedna
POSTAJE
17.30	Musica è
18.30	Simon & Simon - TV film
19.50	II mio amico Arnold - TV film
20.25	Supercar - TV film
21.25	Magnum P.I. - TV film
22.30	Drive in
00.30 Dee Jay Television
TELE PADOVA
13.00	Šport
14.00	Falcon Crest - TV film
15.00	Cara a cara - TV film
17.00	Shogun - risanka ^
17.30	Risanka
18.00	Lupin III - risanka
18.30	Sampei - risanka
19.00	Sam, ragazzo del West risanka
19.30	Anche i ricchi piangono TV film
20.20	Gli sposi dell’anno secondo film
22.15	Šport
00.15 Dimmi la verità - film
TRIVENETA
9.30	II re del quartiere - TV film
13.00	TV film
14.00	Jabberjaw - risanka
14.30	Film
16.30	TV film
20.30	Film
22.00	II re del quartiere - TV film
22.30	Dražba
01.30	Horoskop
01.45	Film
03.00	Programi non stop
TELEFRIULI
14.30	Giungla umana - film
16.00	Permette? Harry Worth TV film
16.30	L’ora di Hitchcock - TV film
17.30	Fierhouse Squadra 23 - TV film
18.00	Starzinger - risanka
19.30	Dnevnik
20.00	Obrtništvo
20.25	Lezioni private - film
22.15	F.B.I. — TV film
23.30	II mercante dela morte - film
RADIO
RADIO TRST A
8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica;
8.10	- 13.00 Dopoldanski zbornik: Kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni pot puri;
10.10	Javni koncert RAI iz Rima: sopranistka Slavka Taskova Paoletti, mezzosopranistka Nora Jankovič, tenorist Oslavio Di Čredico, basist Robert Amis El Hage, pianisti Massimiliano Damerini, Ermelinda Magnetti, Aldo Tramma in Arnaldo Graziosi; simfonični orkester in zbor RAI iz Rima vodi Gabriele Bellini; Igor Stravinski: Svatba, kantata v treh inačicah: iz leta 1917 za soliste, zbor in orkester, iz leta 1919 za soliste, zbor, pianole, cimbalom, harmonij in tolkala, iz leta 1923 za soliste, zbor, štiri klavirje in tolkala; 11.30 Beležka; 1.40 Glasbeni pojpuri; 12.00 »Bom naredu sfzdice, čjer so včas’ b’le« — glasnik Kanalske doline; 12.30 Glasbeni potpuri ; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne : Izbrana dela slovenskih mladinskih pesnikov in pisateljev; 14.30 Naš jezik; 14.35 Halo, tu Radio Trst A! ; 16.05 Glasbene raznolikosti; 17.10 Mi in glasba : pianistka Dubravka Tomšič igra Chopinove Balade; 18.00 Igrali so jih v Narodnem domu : Dennery Adolpthe & Malham: »Marijana«. Radijska priredba in režija: Adrijan Rustja. Produkcija: Slovensko stalno gledališče v Trstu.
RADIO OPČINE
Do 9.00 glasba; ob 9.00 Jutranji val, nasveti in razno; 15.00 Glasba po željah s telefonskimi pozivi v živo; 18.00 Gostje v studiu košarkarska ekipa Jadran in trener Žagar, za vprašanja s telefonskimi pozivi v živo tel. 212658; ob 20.30 neposredni prenos košarkarske finalne tekme v okviru 2. turnirja Bor Radenska, dalje glasba.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 O-tvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvo-
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UK> - Beli križ	102,0 MHz
UKW - Koper	98,1 MHz
UKW - Nanos	88,6 MHz
ritev - Kruh in sol Radia Koper; Med glasbo: 13.40 Zamejska reportaža;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Primorski dnevnik; 16.45 Pesem tedna Radia Koper; Zaključek.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Radijske vesti; 6.00 Jutranji program; 9.00 Dobro jutro v glasbi; 9.15 Casadei Sonora; 9.32 Pisma Lucianu; 10.00 Popevka tedna;
10.35	Vrtiljak; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 12.45 Pičice na i; 14.30 Popoldanski program; 15.50 Glasbeni weekend; 16.55 Pismo iz;
20.00	Zaključek.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00,	19.00 Poročila; 6.02 Zeleni val;
9.00	Vikend; 10.25 Black-out; 11.10 Glasbena srečanja; 12.26 Zgod. osebnosti: Lorenzo Benoni; 13.25 Master;
14.05	Summertime; 15.03 Tu mi senti;
18.00	Objektiv Evropa; 19.30 Koncert glasbe in poezije; 20.40 Smo tudi mi; 22.28 Radijska priredba; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 15.30,
17.30,	19.30 Poročila; 6.00 Labirint;
8.05	Šola in vzgoja: otroštvo, kako in zakaj; 8.45 Tisoč in ena popevka; 9.32 Od A do Z; 11.00 Lang Playing Hit; 15.00 Gaetano Donizetti; 15.45 Hit Parade; 17.02 Tisoč in ena popevka; 17.32 »I parenti terribili« — radijska priredba; 19.50 Od sobote do sobote; 21.00 Simfonična glasba;
22.30	Nočni program.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Z glasbo v dober dan;
9.35	Napotki za naše goste iz tujine;
10.05	Po republikah in pokrajinah;
10.25	- 11.30 Dopoldne ob lahki glasbi;
11.30	Srečanja republik in pokrajin;
12.10	- 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13. ure - Iz naših krojev - Iz naših sporedov; 14.05 Glasbena panorama; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 Obvestila in zabavna glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Obvestila in zabavna glasba;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri;
18.00	Škatlica z godbo; 18.30 Mladi mladim; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom; 20.00 - 23.00 Oddaja za Slovence po svetu; Mladi mostovi; Naši kraji in ljudje 23.05 Literarni nokturno; Car san McCuhers: Ba'ada; 23.15 Od tod do polnoči; 00.05 - 5.00 Nočni program - glasba.
»Slovenski šopek« v Mačkoljah
Na prazniku češenj, ki je bil prejšnji konec tedna v Mačkoljah, je nastopil tudi otroški pevski zbor »Slovenski šopek«, ki ga vidimo na sliki
BO RAZSTAVLJAL NA VELESEJMU OD 16. DO 28. JUNIJA
VES ASORTIMENT KOPALNIC IN OPREME
V PAVILJONU E (pritličje)
TRST — Ul. Madonnina 43 — Telefon (040) 768787
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE
Pri goriški KZ E rešili vprašanje pokritja velikega primanjkljaja
Okrog 11 milijard lir bo zagotovila Banca del Friuli
K dopisu iz Ljubljane
Slovenci smo vedno pravili Spazzapanu Lojze in ne Luigi
Kaže, da so pri goriški Krajevni zdravstveni enoti rešili, vsaj začasno, eno od najtežjih vprašanj : kritje primanjkljaja in izravnano starih obveznosti. Znano je, da je goriška KZE (razlogov tu ne bi posebej navajali, saj je javna zdravstvena služba deficitarna tudi drugod v državi) v zadnjem času ustvarila za okrog 10 miti jard lir primanjkljaja, ki ga v okviru letošnjega proračuna nikakor ne bi mogla pokriti. Pomanjkanje finančnih sredstev bi v prihodnjih mesecih resno ogrozilo redno delovanje javne zdravstvene službe v naši pokrajini in je bil torej že skrajni čas, da se najde taka ali drugačna rešitev.
Pred kratkim je bil izglasovan zakon, ki ureja kritje starih dolgov krajevnih zdravstvenih ustanov. To sicer še ne bi bilo dovolj, če ne bi bilo po drugi strani razpoložljivosti denarnih zavodov.
V primeru goriške KZE je to Banca del Friuli, ki v sodelovanju z Zvezo kmečkih delavskih posojilnic nudi vrsto uslug s področja delova n ja KZE in tudi opravlja blagajni ško službo za KZE. Menda so v vodstvenih organih tega zavoda že sprejeti sklep, da v smislu zakona, ki je bil preti kratkim odobren, zagotovijo ustrezno kritje za vsa stara finančna bremena, ki presegajo 10 milijard lir. Tako bo krajevna zdravstvena enota že ta mesec v stanju poravnati vse stare obveznosti, tekoče stroške pa naj bi krila z rednimi dotacijami, ki jih dobiva od države, v smislu proračuna za tekoče leto.
S tako ureditvijo naj bi nekako izvozili do konca leta, čeprav redna razpoložljiva sredstva najbrž ne bo-
V štandrežu se nadaljuje PRAZNIK ŠPARGLJEV
Danes, 9. t.m. plesna zabava. Jutri, 10. t.m., nastop štandreške-ga mladinskega pevskega jbora, zbora Hupa - Peč in telovadne skupine. Sledi ples.
do zadoščala in bo v prihodnjih mesecih spet treba računati s precejšnjim primanjkljajem, kljub krčenju izdatkov.
Luigi Blasig pokrajinski tajnik PSI
Na četrtkovi seji pokrajinskega vodstva socialistične stranke je bil za pokrajinskega tajnika izvaljen nekdanji tržiški župan Luigi Blasig. Zanj so glasovali vsi člani pokrajinskega vodstva stranke.
Na četrtkovi seji so izvolili tudi izvršni odbor, v katerem so Bruno Bru-
nello, Mario Del Ben, Giorgio Dellago, Livio Dell’Orco, Giordano Magrin, Sergio Medeot, Lucio Petronio in Gianpaolo Robustelli. Za namestnico tajnika je bila izvoljena Katarina Visconti
Jutri Doberdob brez elektrike
Družba ENEL sporoča, da bodo jutri zaradi nujnih popravil na električnem omrežju, prekinili dobavo e-lektričnega toka v Doberdobu. Prekinitev bo predvidoma trajala od 7. do 12.30 in bo zadevala samo Doberdob, ne pa ostalih vasi v občini.
V Ljubljani so odprli razstavo del umetnikov območja Alpe - Jadran, ki so ustvarjali med dvema vojnama. O tem je včeraj obširno poročal na kulturni strani našega dnevnika ljubi jonski sodelavec Marijan Zlobec. Iz njegovega poročila lahko ugotavljamo, da so v Ljubljani (razstavo bodo kasneje prenesli tudi v Trst in Benetke) zastopani kar trije goriški slikarji, Veno Pilon, Vittorio Bolaf-fio in Lojze Spazzapan. K tem bi lahko še dodali v Gorici rojenega Gojmirja Antonia Kosa pa čeprav se je umetniško udejstvoval drugje, ne v rojstnem mestu. Pilon, Bolaffio in Spazzapan pa so veliko časa ustvarjali v Gorici, več let svojega umetniškega življenja pa so delali tudi drugje. Pilon in Spazzapan sta bila prijatelja. Veno Pilon mi je nekoč pravil, da je večkrat obiskoval Lojzeta Spazzapana v njegovem gori škem stanovanju v Ul. Duca d’Aosta 4, torej v hiši, ki je bila last mojega očeta. Oče in mati sta mi večkrat pripovedovala, da je Spaz zapan prav v tem stanovanju veliko slikal.
To so torej goriški umetniki, pa čeprav jih na ljubljanski razstavi prikazujejo v drugačni luči. Dela Spazzapana in Bolaffia je ljubi jan slci razstavi nudil tržaški muzej Re-voltella in so zato prikazani, tako sledi iz Zlobčevega poročila, kot »ir žaški slikarju. To najbrž ni niti krivda ljubljanskega dopisnika našega dnevnika marveč zastopnikov tržaškega muzeja Revoltella.
Gorica je torej še enkrat »pozab Ijena« na tej in na drugi strani meje. »Svetovljanski« bralci me bodo najbrž obtoževali provincializma ali »zaprtosti v getm, ko tako jezno in trmasto branim goriške specifičnosti. Goričani pa mi bodo najbrž pritrdili.
K pisanju pa me je prisililo nekaj drugega. V Zlobčevem poročilu beremo, da so v Ljubljani razstavili tudi dela Luigi ja Spazzapana. Spazzapan je bil vendar Slovenec, njegova hči živi še danes v Ljubljani, Slovenci smo ga vedno poznali kot »Lojzeta« ali »Luiša«. Tako je bilo v slovenski publicistiki že velikokrat
napisano, tako je bilo tudi lani ali predlanskim, ko je bila v Goriškem muzeju v Gradu Kromberk razstava njegovi del, rd katerih jih je veliko bilo izposojenih iz Italije. Že res, da so ga najbrž kot »Luigija« označili zastopniki tržaškega muzeja. Vprašam pa se ali moramo biti zares tako »vljudnostni«, da ne uporabim hujšega izraza, da niti v časopisnih poročilih ne znamo ali nočemo pisati »po našem?
MARKO WALTRITSCH
___________kino______________
Gorica
VITTORIA 17.30-22.00 »Sono una P... topo d’albergo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 17.30—22.00 »Silkwood«.
VERDI 18.00 — 22.00 »Vediamoci chiaro«.
Tržič
EXCELSIOR Zaprto.
PRINCIPE 18 00-22.00 »Essere o non essere«.
COMUNALE Zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30, 20.30 »Hiša groze«; 22.30 »Šampanjec za zajtrk«.
SVOBODA Danes zaprto.
DESKLE 19.30 »Kramer proti Kramerju«.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S.	Antonio, Utica Rana na, tel. 40497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti, Travnik 34, tel. 84972
POGREBI
Ob 12.30 Andrej Roner iz cerkve v Štandrežu na štandreško pokopališče.
prispevki
V spomin na dragega moža in očeta Andreja Roner ja darujejo žena Ana, sinova Dino in Marjan 300 tisoč tir za vzdrževanje spomenika NOB v Štandrežu.
Zanimiva pripoved o odiseji furlanskega viteza 17. stol.
V	deželnem Avditoriju v Ul. Roma je bila predsinočnjim predstavitev zanimive knjige »L'ultimo crociato«, s pomenljivim podnaslovom, ki nam pove da gre za dnevnik furlanskega prostovoljca izpred 300 let na Dunaju med turškim obleganjem. Avtor dnevnika je furlanski plamič Odorico Frangipane. Rokopis svojega prednika je pred nedavnim odkril markiz Doimo Frangipane, nato pa sta ga strokovno obdelala prof. Alessandro Vigeva-ni in Paolo Zanetti. Knjiga se nam tako predstavi kot pripoved subjektivnega doživljanja, a obenem kot bogat vir informacij, ne samo o dogodkih, ampak predvsem o kulturi in občutkih tistega časa.
V	središču pripovedi je sam avtor, ki leta 1683 krene na Dunaj pomagat cesarju pred turškim navalom. Smo v dobi, ki jo je oblikovala kultura koncila v Trentu. Vitez Odorico, navdahnjen s sveto ihto, sklene da postane križar in odjezdi na Dunaj branit krščanstvo pred otomansko nevar-
nostjo. Zla usoda in groteskne dogodivščine pa mu vqgno preprečijo, da bi svoje junaštvo izkazal v boju in na vsako zgodovinsko priložnost prijezdi naš vitez z minuto zamude.
Povratek z Dunaja je dolg in ga pelje skozi Nemčijo in Francijo, toda nikjer se naš junak ne more izkazati. Zato tarna nad zlo usodo, o kateri pa bi lahko ugibali, da je samo literarna konvencija ali pa alibi za njegovo nezmožnost.
Koncert grških narodnih pesmi
V okviru vaškega praznika, ki ga prireja KD Jezero, bo drevi, s pričetkom ob 19.30 v občinskem parku koncert grških narodnih pesmi. Nastopiti bodo študenti iz Grčije, ki obiskujejo univerzo v Trstu.
Jutri pa bo v Doberdobu pevska revija Pesem ne pozna meja.
Počitnice v bazenu na Rojcah za mlade od 6. do 14. leta
Počitnice v bazenu. Tako bi lahko poimenovati pobudo, ki jo bo tudi letos izpeljalo društvo Gorizia nuoto v poletnih mesecih, namenjena pa je mladini od 6. do 14. leta. V bistvu gre za 14-dnevne tečaje plavanja, telovadbe, sončenja in družabnih iger, pod nadzorstvom učiteljev plavanja in telovadbe.
Tečajniki se bodo zbirali ob 8. uri — dejavnosti v plavanju, telovadbi in rekreaciji pa bodo trajale do 12.30. To ob delavnikih, od 18..junija do 13. avgusta se bo zvrstilo 5 tečajev. Podrobnejša pojasnila prejmejo interesenti v tajništvu društva Gorizia nuoto.
V občinskem svetu v Šempetru ob Soči
Resolucija za izglasovanje zaščitnega zakona za Slovence
Na seji občinskega sveta v Šempetru ob Soči, 28. maja, so soglasno sprejeti dokument, ki zahteva od vlade da stori vse potrebne korake, vključno predložitev lastnega zakonskega osnutka, da se v parlamentu vendarle prične razprava o zaščitnem zakonu za slovenske narodnostno skupnost. V dokumentu, ki ga bodo poslati predsedniku ministrskega sveta, predsednikoma parlamentarnih zbornic in komisiji za ustavna vprašanja v senatni zbornici, je izražena želja, naj bi bodoči zakon v celoti zadovoljil pričakovanja državljanov slovenskega jezika v videmski, goriški in tržaški pokrajini, brez vsakršne diskriminacije. Občinski svet nadalje soglasno ugotavlja, da je odobritev zaščitnega zakona za Slovence neodložljiva dolžnost italijanskega parlamenta.
pismo uredništvu
KPI O STALIŠČU OBČINSKEGA ODBORA V ZVEZI Z MANIFESTACIJO SLOVENCEV NA TRAVNIKU
Na torkovi seji goriškega občin skega sveta se je razvila dokaj živahna razprava o stališču občinskega odbora do enotne manifestacije Slovencev na Travniku, ki je bila 20. maja. Svojo kritiko temu stališču so jasno izrekli slovenski svetovalci, ki so s tem izrazili prizadetost vseh Slovencev.
Goriški župan Scarano je v svojem odgovoru potrdil negativno stališče odbora do manifestacije Slovencev in celo poudaril, da v mestu Gorici ne bi biti možni dvojezični napisi, kot na primer v doberdobski, sovodenjski in števerjanski občini. Svetovalec SSk, to je stranke, ki je v odboru in večini, je izrazil svoje jasno nezadovoljstvo z županovim odgovorom. Socialistični svetovalec Wai-
tritsch je prav tako v svojem posegu izrazil svoje nasprotovanje izjavi odbora.
Komunisti smo jasno ožigosali stališče odbora in županov odgovor. Sprašujem pa se, kako je mogoče, da jasno razhajanje v sami večini in v odboru ni privedlo do političnih posledic. Vse je ostalo pri besedni bitki, politične krize ni bilo, odbor in večina sta ostala takšna kot prej. In vendar bi moral biti odnos do zakonske zaščite Slovencev eno bistvenih vprašanj in postavk goriške koalicije.
Posebno važen bi moiul biti za tiste stranke, ki zastopajo Slovence, zato izražam ponovno svoje začudenje pa tudi obža’ovanje, da razhajanje ob takšnem problemu ni privedlo do dejanj, saj sta v koaliciji in odboru tudi PSI (ki se očitno ob tem problemu razhaja, kar je povedal sam svetovalec Waltritsch) in SSk, ki je bila enotno proti stališču a se je zadovoljila z besedno kritiko.
Goriški občinski svetovalec KPI Ace Mermolja
Mesec zapora za mladeniča ki je kradel bencin v Ronkah
Na goriškem sodišču so včeraj sodili po hitrem postopku 19-letnemu Francu Klevi iz Trsta, Utica Palmanova 5. Kot smo poročali pred dnevi, so ga aretirati policijski agenti v službi na ronškem letališču, ko je v nedeljo zvečer, skupaj z nekaterimi pajdaši, kradel bencin iz avtomobilskih rezervoarjev. Skupaj s Klevo je policija prijela tudi mladoletnika, drugim štirim tatičem pa se je uspelo izmuzniti pravočasno.
Kleva je bil obtožen tatvine z ob-težilnimi okoliščinami, ker je s pomočjo gumijaste cevi izmaknil približno 20 litrov goriva iz dveh avtomobilov, ki sta bila ustavljena pred letališčem. Mladenič je delno zanikal obtožbe, češ, da ni on materialno ukradel bencina, da pa so to storili njegovi tovariši.
Javni tožilec je zahteval obsodbo na 8 mesecev in 20 dni zapora tei 250 tisoč lir globe, odvetnik Primosig pa najnižjo možno kazen in izpustitev na prostost. Sodniki so ob upoštevanju, da je šlo za minimalno vrednost ukradenega blaga, mladeniča obsodili na mesec dni zapora in 40 tisoč tir globe. Kazen je pogojna in brez vpisa v kazenski list.
Tepisti zanetili ogenj
Odbor za ponovno odprtje rimskega kopališča v Tržiču se pritožuje, da so neznanci v prejšnjih dneh kar dvakrat zažgali gasilno opremo v poslopju starega kopališča. V odboru ugotavljajo, da gre za tepistična dejanja, ki ne sodijo v omikano družbo ter se čudijo, da doslej niso zaradi omenjenih dejanj sprožiti pristojni organi nobenega postopka, niti proti neznancem.
DANES V NOVI GORICI
Delovna akcija za čiščenje okolja
Danes bo v Novi Gorici delovna akcija za čiščenje mesta. Opravili bodo temeljito čiščenje okolice stanovanjskih hiš in blokov, poslovnih prostorov in drugih objektov, poskrbeli za namestitev cvetličnih lončkov in cvetja na oknih, balkonih, gredicah in vrtovih in poskrbeti za ureditev
zelenic ter vseh ostalih površin v okolici objektov. V letakih, ki sta jih razširila Skupnost krajevnih skupnosti mesta Nova Gorica in Turistično društvo v mestu, je zapisano, »da bo naše mesto urejeno in čisto le takrat, ko bomo v akciji vsi sodelovali in skozi celo leto skrbeti za čistočo okolja. S prizadevnostjo vseh prebivalcev se bomo v tekmovanju za najbolj urejeni kraj v Sloveniji, lahko tudi letos uvrstili med najbolj čista mesta v Sloveniji.«
Nova Gorica je vključena v republiško tekmovanje »Izbirajmo med najbolj urejenimi kraji v Sloveniji«, pri čemer je lani dosegla 3. mesto.
• Šolsko skrbništvo obvešča, da bodo danes objavili začasne lestvice su-plentov v osnovnih šalah za prihodnjo šolsko leto. Lestvice bodo na o-gled v veži skrbništva ter v šolah Duca D’Aosta v Tržiču in v osnovni šoti v Pierisu.
razna obvestila
V prostorih občinske knjižnice v Doberdobu bo od danes do ponedelj ka, 11. t.m. odprta razstava idrijskih čipk, izdelkov gojenk tečaja kleklja-nja. Razstava bo danes odprta od 16. do 19. ure, jutri od 15. do 19. ure in v ponedeljek od 10. do 12. ure.
' Učenci osnovne šole v Sovodnjah vabijo jutri na ogled razstave ročnih del in risb v prostorih osnovne šole. Razstava bo odprta predpoldne in popoldne.
Slovensko planinsko društvo v Gorici obvešča udeležence jutrišnjega izleta na Koroško, da bo avtobus vozil po sledečem razporedu : Travnik ob 5.30, Pevma —■ pri spomeniku ob 5.35, Štandrež ob 5.45, Sovodnje — pri Kulturnem domu ob 5.50, Gabrje, pri društvenem sedežu, ob 5.55. Priporoča se točnost. Za prehod meje je potreben veljaven potni list ali osebna izkaznica.
prireditve
Danes ob 11. uri bo v avditoriju svečanost ob proglasitvi najboljših knjig na vsedržavnem literarnem natečaju Giovanni Comisso.
T	Zapustil nas je naš dragi
I mož in oče
Andrej Roner
Pogreb bo danes ob 12.30 izpred cerkve v Štandrežu.
Žalujoči žena Ana, sinova Dino in Marjan z družinama
Štandrež, 9. junija 1984.
Kolektiv podjetja La Goriziana izraža globoko sožalje Dinu Homerju ob smrti očeta.
Kolektiv Tomosa se pridružuje žalovanju Dina Ronerja ob izgubi očeta Andreja.
Ob izgubi dragega očeta izreka iskreno sožalje sinu Dinu Ronerju
podjetje REŠIM Trst - Gorica
Ob izgubi dragega očeta izreka Dinu Ronerju iskreno sožalje
podjetje PARCO
Ob težki izgubi očeta izreka športnemu delavcu Dinu Ronerju globoko sožalje
Združenje športnih društev v Italiji
Uslužbenci podjetja Mipot s pa v Krminu, Gorici, Trstu in Tipanj izrekajo Dinotu in Marjanu Ronerju iskreno sožalje ob izgubi očeta Andreja.
Ob boleči izgubi očeta Andreja izreka Dinu in sorodnikom globoko sožalje kolektiv CENTRALSPEDA
ŠZ Dom izreka iskreno sožalje svojima odbornikoma Dinu in Marjanu ob izgubi očeta Andreja.
) SKGZ za Goriško izreka Dinu erju, članu glavnega odbora SKGZ Soriško, občuteno sožalje ob žalo-m dogodku v družini.
Jutri slavnost poimenovanja v Ul. Vittorio Veneto
Ime primorskega pisatelja in borca Franceta Bevka bo odslej krasilo slovensko osnovno šolo v Gorici
Učenci in učiteljstvo osnovne šole Franceta Bevka v letošnjem šolskem letu
MARKO WALTRITSCH
V prostorih slovenske osnovne šole, ki že osem let ima svoje začasne prostore v stavbi zavoda »Oddone Lenas-si« v Ulici Vittorio Veneto v Gorici b°do imeli jutri, v nedeljo, slovesnost Poimenovanja njihove šole po slovenskem primorskem pisatelju Francetu Bevku.
Vsaka taka slovesnost v katerikoli naši šoli ima velik pomen. Še večjega ima v Gorici, v mestu, kjer smo Slovenci v manjšini, in kjer si že eno celo stoletje prizadevamo, da hi u-stvarili in tudi ohranili kar se da najboljše in najbolj razširjeno slovensko šolstvo.
Jutrišnja goriška slovesnost ima še Poseben pomen, ki presega ozko lo-kakstični okvir oziroma interes učiteljev, učencev in staršev otrok te šole. Solo so poimenovali namreč po Francetu Bevku, kulturniku doma iz naše Primorske, ki je s to najbolj zahodno slovensko deželo bdi tesno povezan tako v življenjskih izkušnjah kot v svojem literarnem in tudi angažiranem narod-no-političnem delu. Izbira staršev in Učiteljev, da šolo poimenujejo po Francetu Bevku, ni mogla biti boljša, Pa čeprav so nekateri posamezniki takrat, ko se je sprejemala ta odločitev, imeli nekatere drugačne predloge.
France Bevk je namreč bil tesno povezan z Gorico. Tu je študiral pred Prvo svetovno vojno. Tu je živel med dvema vojnama. Tu je bil, kot ravnatelj Narodne knjigarne v Ul. Carducci, tisti h' kateremu so se zatekali bralci, ki so hoteli imeti nasvet za dobro knjigo. Za kavarniškim o-niizjem je z možmi, ki jim je bilo do kulture, razpravljal o takratni slovenski in evropski kulturi. Z Damirom Feiglom in Andrejem Budalom je dolgo vrsto let urejeval Koledar Goriške matice in knjižno zbirko te založbe ter zadeval ob prepovedi fašistične policije. Bil je zelo plodovit pisatelj in v številnih svojih delih, ki so takrat izhajala tako v Gorici kot v Trstu ali v Ljubljani, pisal predvsem e primorskih ljudeh, o upornih ljudeh, ki so se upirali vsakemu tujemu go-
Kalinov kip Franceta Bevka
spodarju v borbi in v vsakdanjem prizadevanju za boljše življenje. »Kaplan Martin Čedermac« je le eden, morda najbolj eklatanten njegovih spisov s takšno uporno tematiko.
Fašistične oblasti so ga zaradi takšnega vztrajnega dela v sodelovanju s takratnimi narodno-liberalnimi prvaki večkrat zaprle in internirale. Zaradi tega je bilo zanj nekaj čisto razumljivega, da se je takoj opredelil za Osvobodilno fronto in postal tako angažiran v slovenskem partizanskem gibanju, da je bil izvoljen za predsednika naj višjega oblastvenega organa slovenskega narodnoosvobodilnega pokreta na Primorskem.
Tudi po vojni je bil politično angažiran v novi slovenski državni in politični realnosti. Pisal pa je vedno, in v svojih spisih opisal nadaljnje trpljenje slovenskega primorskega človeka med vojno. Veliko svojih spisov je posvetil otrokom. Prav zato, zaradi številnih spisov za otroke in zato ker je bil tesno povezan z Gorico, se slovenska osnovna šola v južnem delu mesta imenuje po Francetu Bevku.
V	Gorici se lahko ponašamo z bo-
gato slovensko šolsko zgodovino. Slovenščino so poučevali v nekaterih razredih nemških vadnic že sredi prejšnjega stoletja. Od leta 1869 je bil v slovenščini pouk na deželni kmetijski šoli na tedanji Tržaški cesti (danes Ul. Duca d’Aosta). V letu 1872 je tovarnar Bitter vzdrževal zasebno mešano slovensko-italijansko šolo za sinove delavcev v Stražicah. Leta 1883 je Politično društvo Sloga odprlo v Ul. sv. Klare prvi slovenski zasebni otroški vrtec. Leta 1885 je isto društvo v istih prostorih odprlo prvo slovensko zasebno osnovno šolo, ki je bila več let samo za deklice.	>
Večina slovenskih otrok je še naprej obiskovala nemške vadnice, nekateri pa tudi italijanske občinske šole. Goriška občina ni namreč hotela, kljub prošnjam in zahtevam, odpreti slovenskih osnovnih šol, ki bi jih ona vzdrževala, kot je določal avstrijski šolski zakon iz leta 1869. Vztrajna, dolga in tudi neuspešna so bila prizadevanja slovenskih staršev za to da bi občina odprla slovenske osnovne šole.
V	letu 1892 je bilo že toliko slovenskih otrok, da je društvo Sloga odprlo novo šolo v Ul. Barzellim (danes Ul. Cascino), kmalu pozneje pa še tretjo šolo v Ul. Cipressi (danes Ul.
Duca d’Aosta). Goriška občinska u-prava pa je bila vendarle prisiljena odpreti tudi dve slovenski občinski šoli in sicer prvo leta 1892 v Rožni dolini, drugo pa leta 1896 v Podturnu. Obe pa sta bili preveč oddaljeni za otroke iz mesta, ki se ju niso posluževali.
Leta 1897 je novoustanovljeno društvo Šolski dom prevzelo od društva Sloga skrb za šole. Leta 1898 je bila zgrajena prva šolska stavba v Križni ulici. Otrok pa je bilo toliko, da so morali leta 1904 zgraditi drugo stavbo v Ul. Bertolini (danes Ul. Randac-cio), to je bil Mali dom. Leta 1908 so zgradili tretjo stavbo v K oči jaški ulici (danes Ul. Favetti) : to je Dom Simon Gregorčič. Leta 1910 pa so zgradili še četrto stavbo v Ul. Bertolini: to je bil Novi dom. Leta 1911 je Ciril-Metodova družba zgradila še šolsko stavbo v Katarini je vi ulici. V vseh teh stavbah so bile tako osnovne kot druge vrste šol.
Po prvi svetovni vojni so se slovenske šole odprle le za kratek čas. Pouk slovenščine se je vršil na skrivaj v društvih, dokler so ta še obstajala, in v zasebnih stanovanjih. Med vojno so nekateri učitelji, ki so sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem, imeli v mestu tečaje slovenščine. Nemci in domobranci pa so pod Kapelo odprli v zadnjem letu vojne slovensko šolo.
Slovensko šolstvo pa se je v Gorici razvilo po osvoboditvi, v času zavez-
niške vojaške uprave. V mestu sta pričela delovati dva šolska centra, v severnem in južnem delu mesta v stavbah, kjer se je slovenski pouk vršil pred prvo svetovno vojno. Tako je bilo do potresa leta 1976 ko se slovenske šole dobile druge prostore. Medtem ko je kasneje goriška občina zgradila za potrebe severnega dela mesta novo stavbo na Livadi je šola v južnem delu mesta v prostorih zavoda »Oddone Lenassi«, ki ne odgovarjajo sodobnim metodam vzgoje. Potreba bi bila po novi šolski stavbi v južnem delu mesta, za kar je že poskrbljena lokacija.
Ob jutrišnji slavnosti bodo tudi, v veži šolske stavbe, odkrili Bevkov kip, delo solkanskega umetnika Borisa Kalina. Učenci bodo seveda nastopili s programom iz Bevkovih del.
Ob tej priliki izide tudi posebna brošura, ki bo, skupno s tisto, ki je izšla pred tednom dni v Pevmi, najbolj zajetna od dosedaj izdanih brošur ob priliki poimenovanj naših šol. Skupno z brošuro, ki je izšla pred dvema letoma ob priliki poimenovanja osnovne šole na Livadi po Otonu Župančiču, pa nam bo nudila celoten zgodovinski pregled slovenskega osnovnega šolstva v Gorici.
V brošuro so svoje spise prispevali: Stanislava Čermelj, ki pojasnjuje kako je prišlo do poimenovanja šole po Francetu Bevku; Mariza Perat, ki piše o literarnem ustvarjanju Franceta Bevka in tudi spomine didaktičnega ravnatelja Huberta Močnika na tega pisatelja ; Jožko Vetrih, ki piše o kiparju Borisu Kalinu; Marijan Brecelj, ki objavlja zanimiv spis o prevodih Bevkovih del v italijansščino; Marko Waltritsch, ki podrobno opisuje zgodovino slovenskega šolstva v Gorici, s posebnim ozirom na ustanove v južnem in zahodnem delu mesta. Objavljeni so tudi prispevki u-čencev, ki nam kažejo, da se zanimajo za svojo šolo, za Bevka, za svoje mesto in za mir v svetu, potem pa še seznam učiteljev, ki so na tej šoli službovali od leta 1945 dalje, in še italijanski povzetek člankov. Sliko na platnici je izdelal Hijatint Jussa, v brošuri, ki jo je tiskala Grafica Goriziana, je tudi veliko slik.
Prireditev bo torej jutri ob 10.30. To bo za vse Slovence v Gorici praznik. Zato na to prireditev čimveč naših ljudi.
Kmalu odprtje gozdnega parka na Sancì
Šanco, grič nad Pevmo v smer? Grojne, je v tridesetih letih od vele posestnika Fogarja odkupila ustano va Tre Venezie, skupno S precej ve likimi površinami zemlje na pevm skem območju. Ta zavod je usta novil fašistični režim, ki je podpira z izdatnimi denarnimi sredstvi odkup zemlje na Primorskem, v Istri in ru Južnem Tirolskem, da bi na taki pridobljenih vosestvih naseljeval kme te italijanske narodnosti, ki naj b izpodrinili slovknske, hrvaške in nem ške lastnike zemlje. Po vojni je vsi imetje zavoda Tre Venezie prišlo v sklop deželnih uprav. Zemljišča v Pevmi je deželna uprava prevzela leta 1976. Medtem ko- so rodovitno zemljo takrat dali v najem nekate rim kmetom, so Šanco, ki uradno nosi ime »Bosco Piuma*, dali v u pravljanje deželni ustanovi za gozdove.
V	tem gozdu, ki se dviga visoko nad Pevmo in nad Grojno, je vse polno kostanjev. Zato so griču svoj-čas pravili Grič kostanjev. Ime Šonca, Na Šanci, pa je udomačeno od začetka sedemnajstega stoletja, ko so vrh griča Avstrijci, ki so pred Benečani bramii pevmski most, edini, ki je tedaj povezoval dva bregova Šoče na goriškem območju, zgradili utrdbo, tj. Šanco. To je bilo v letih 1615-17. Kasneje so Francozi Šanco spet utrdili.
V	deželni ustanovi za gozdove, kjer imajo v načrtu ureditev več gozdnih parkov na vsem območju dežele (nekatere teh, Prescudin, Belopeška jezera, Bosco Bomagno, na Plešivem itd., so že uredili in so odprti obiskovalcem), so se odločili, da tak gozdni park uredijo tudi na tem griču nad Pevmo.
Predvideli so, da bo treba gozd očistiti, urediti steze, postaviti klopi in še kak smerokaz. Predvideli so, to že lani, da bodo za ta očiščevalna dela porabili približno 110 milijonov lir.
Že nekaj mesecev, o tem smo tudi pisali, je v gozdu Na Šanci skupina gozdnih delavcev, ki ureja gozdne poti, čisti gozd in postavlja tablice ter klopce. Z delom so praktično že končali, kajti 20. junija nameravajo ta park odpreti, oziroma ga izročiti v varstvo občinski upravi.
Steze so speljane sredi gozda tudi tam kjer so med prvo svetovno vojno bili avstrijski in italijanski jarki. Z vrha tega griča je zelo lep pogled na Gorico, na Sabotin in na vso goriško kotlino ter goriški Kras. Pred »vhodom« v park, ki bo nekje pri šoli naselja pri pevskem mostu, bodo uredili tudi parkirišče, saj bo dostop v gozd dovoljen le pešcem.
Gorica in Perma bosta pridobili nekaj lepega, nekaj novega. Pobudniki so prepričani, da bo tudi ta gozdni park privabil obiskovalce kot drugi, ki so bili odprti že pred leti.
V	.Pevmi pa domačini upajo, da bosta sedaj deželna ustanova za gozdove in goriška občinska uprava prisluhnili dolgoletni zahtevi vaške skupnosti in nudili pevmski mladini prostor za rekreacijo in športno udejstvovanje prav ob robu tega gozdnega parka. (mw)
BERITE
»Novi Matajur«
Takšno šolo bi želeli Kristina, Paola, David, Loredana in Samantha, učenci
prvega razreda
TONE SVETINA
Med nebom in pe/r/om
----------------163_____________________
Ko lahkomiselna ženska le ni pretrgala svojih ^Vez z brigadirjem, so jo sklenili likvidirati. Toda Pe-ter- ki so mu naložili to neljubo nalogo, se je uprl:
»Jaz je ne bom, tokrat poiščite koga drugega.«
»Peter, ti boš to opravil najbolje,« je dejal Karlo.
»Ne morem je ubiti. Tudi jaz sem hodil z Italijanko...«
Petru je vsa kri udarila v glavo, bil je trmast in Vedeli so, da ga ne bo nihče pregovoril.
»Peter, ne zapletaj, ti si hodil z njo po naročilu, v Prid vse vasi.«
»Kaj pa vemo, čemu hodi ta z Lahom? Saj ni v Pobeni organizaciji OF, da bi lahko izdala kaj bistve-za vse drugo, kar se govori, pa je malo dokazov.«
Niso ga silili. Slovan se je prostovoljno javil, da 0 opravil z obdolženko. Neke svetle noči so trije borci ® Slovanom na čelu potrkali na njene duri. Mati je Prišla odpret. Hčer so povabili ven na pogovor. »Nina,
hodi,« je rekla mati z glasom, polnim grenkih slu-erij. »če te nameravajo ubiti, naj te kar tukaj; ne Podi z njimi v gozd.«
»Nič ne marajte, mati, nimam se česa bati.«
Zvonko se je zasmejala in se ogrnila z jopico. Mesec je bil krvavo rdeč in nenavadno velik. Šli so komaj streljaj na rob gozda, v progo sence, ki je padala na travo z zveriženih vej; zrak je opojno dišal po cvetju, svežini noči in mladi ženski, ki se je izzivalno zibala v bokih.
Obstali so na robu gozda.
»Svarili smo te, pa ni nič zaleglo,« je rekel Slovan, medtem ko sta spremljevalca molčala. »OF te je obsodila na smrt!«
»Na smrt?« se je zasmejala, kot bi slišala ponesrečeno šalo na svoj račun. Ni verjela grožnji. Večkrat ji je brigadir dejal, da jo bodo ustrelili kot zajca, če ga bo izdala partizanom. Njegove grožnje so se vedno končale v vznemirljivem ljubljenju, pri čemer je bil mladi Italijan nenasiten.
Dekle se je še vedno izzivajoče smejala, da so ji podrhtevale bujne prsi in se ji je lunin svit iskril v očeh. Slovan je potegnil težko vojaško pištolo in ji jo nameril v sence.
»Spravi no to staro pištolo, da ti je vrag ne sproži. Jaz se ne dam ugnati z nobeno šalo.«
Slovana je njeno nenavadno obnašanje zmedlo, da je podvomil, ali je v resnici toliko kriva, kot jo dolžijo. No, on ni sodnik, samo revolucionarno voljo izvaja. V sebi je začutil slabost, ni bil več trden.
V njen brezskrbni smeh in naivno izzivalnost v očeh je odjeknil strel. Prepričana, da je vse skupaj šala, je padla na obraz v svežo travo in umrla.
Ležala je, kot bi se le malo ulegla in se skušala odpočiti. Pustili so jo, ne da bi se je kdo dotaknil. V
vasi so besno zatulili psi in se trgali z verig. Odmev je požrla zvezdna noč. Trojka pa je utonila v senci gozda.
Slovan se je proti jutru vrnil v taborišče ves zbegan. Kuhar je že pristavil k ognju brez dima kotlič za sok; tudi Karlo in Lojze sta že čepela pri ognju. Tisti, ki so bili ponoči zunaj na straži in obhodih, pa so še spali.
»Kaj si tako bled in slabe volje, Slovan?«
»Kaj bi ne bil! Prvo in zadnjo žensko sem likvidiral. Tako me je pogledala, ko sem pritisnil, da me je v trenutku zmanjkalo... Sploh pa se je tako obnašala, kot da ne bi bila prav nič kriva. Na vest se mi je ulegla in najbrž se je ne bom nikoli znebil.«
»Ne bodi preobčutljiv, Slovan. Možno je, da se tudi sama ni zavedala, kaj počne. Mi pa smo zavoljo izdajalca samo na Nanosu izgubili pol čete. Moramo jim uliti strah v kosti, če ne, bo izdajal vsak, komur se bo zljubilo,« je dejal komandir Karlo in povabil patruljo, da prisede k ognju.
Odžejali so se s kavo, ki jim jo je na hitro skuhal kuhar, patrulja pa je poročala, kaj je novega v Brkinih, v mestu ob reki in njegovi okolici. Od terenskih zaupnikov so izvedeli, da se je vod italijanskih vojakov nastanil v Grkovi hiši v Mali Bukovici. Zastražil je progo in prehod v hribovje.
Že med Slovanovim pripovedovanjem se je Karlo odločil, da bo Italijane napadel. Izvedel bo vojaško akcijo, ki bo odjeknila po pokrajini in povedala ljudem, da Brkinska četa ni uničena, kot govore Italijani. Brkinska četa živi!
Kolesarska dirka po Italiji
Fignon roza majica Moser še vedno upa
ARABBA (Belluno) — Francoz Laurent Fignon, ki je na dosedanji dirki po Italiji med vsemi največ pokazal, je včeraj postavil na glavo skupno lestvico, po 15 dneh iztrgal roza majico Moserju in postavil svojo kandidaturo na končno zmago. Fignon je napadel že na vzponu Pordoi, kjer mu je sledil le Van Der Velde. Mladi Francoz, zmagovalec »toura«, je svoj napad vse bolj odločno nadaljeval in na koncu pustil za sabo še Van Der Veldeja in prišel sam skozi cilj. Moser mu je najprej sledil skupaj z Argentinomi, Van Impe-jem, Lejarreto, Pedersenom in Lo-rom, na koncu pa so mu moči vidno pohajale in je moral priznati premoč Francoza.
Po predvidevanju današnja predzadnja etapa od Arabbe do Trevi sa (208 km) ne bi smela prinesti presenečenj, tako da bi morala končna odločitev pasti na jutrišnji preizkušnji na kronometer. Vprašanje je seveda.
če bo Moser imel še dovolj moči, da nadoknadi zamujeno, ali pa bo Fignon po tem navdušujočem uspehu našel v sebi še več sile, da odbije vsak napad.
Vrstni red
1. Fignon (Fr.), ki je 169 km od Selve di Val Gardena do Arabbe prevozil v 4.30’26” s poprečno hitrostjo 37,495 km na uro; 2. Van Der Velde (Niz.) po 20"; 3. Argentai (It.) 1’52”; 4. Pedersen (Nor.) 1’52”; 5. Laro (It.) 1’54”; 6. Van Impe (Bel.) 1’54”; 7. Lejarreta (Šp.) 1’54”; 8. Baron-chelli (It.) 2’20”; 9. Moser (It.) 2’24"; 10. Breu (Švi.) 2'29”.
Skupna lestvica
1. Fignon (Fr.) 92.47 09 ’; 2. Moser (It.) 1’31” ; 3. Argentai (It.) 1’56”; 4. Lejarreta (Šp.) 2’09”; 5. Van Der Velde (Niz.) 4’09"; 6. Baronchelli (It.) 5’48”; 7. Breu (Švi.) 6T9”; 8. Van Impe (Bel.) 6’46"; 9. Beccia (It.) 8'25”; 10. Pedersen (Nor.) 9’22”.
Lendl in McEnroe v finalu v Parizu
PARIZ — Po pričakovanju sta se v finale mednarodnega teniškega prvenstva Francije med moškimi uvrstila Američan McEnroe in Čehoslovak Lendl. Prvi je s precejšnjo lahkoto s 7:5, 6:1, 6:2 odpravil rojaka Conniarsa, Lendl pa se tudi ni posebno izmučil proti Švedu Wilanderju (6:3, 6:3, 7:5). Lendl in McEnroe se bosta srečala jutri.
Ženski finale med Navratilovo in Evert - Lloydovo pa bo že danes. Doslej sta se igralki pomerili že 59-krat, 30 krat je zmagala Ever - Lloy-dova, ki p9 je od leta 1982 sem morala priznati premoč Navratilove. Slednja bi z današnjim morebitnim uspehom tudi zaslužila kar milijon dolarjev, kolikor jih pač izplačajo zmagovalcu, ki se je uveljavil na turnirjih v Wimbledonu, Flushing Meadowu, Melbournu in Parizu.
Tonut v Livorno
Čeprav se je zanj zanimali tudi milanski Simac, bo Alberto Tonut iz tržaškega Bica prestopil k Peroni ju iz Livorna. Vest je društvo sporočilo včeraj, ko je tudi pojasnilo, da je kupilo Francesca Fiaschetta, ki je igral pri- Bartolini Brindisi.
Drevi na košarkarskem turnirju na »1. maju«
Jadran in Servolana za prvo mesto
Drevi se bo s finaloma za tretje in prvo mesto zaključil letošnji košarkarski turnir Radenska, ki ga je organizirali košarkarski odsek ŠZ Bor v počastitev 25-letnice ustanovitve društva.
Po pričakovanju bomo v malem finalu gledali tekmo med Interjem 1904, ki je letos napredoval v C-2 ligo in četrtoligašem Ginnastico Triestino. Največ zanimanja pa nedvomno vlada za finalno tekmo za prvo mesto, v kateri se bosta pomerila oba tržaška tretjeligaša, Jadran in Servolana. V prvenstvenih srečanjih je njun dvoboj pritegnil v tržaško športno palačo izredno številno občinstvo in pričakovati je, da bo tudi Borov športni center nocoj zaseden do zadnjega kotička.
Ali Starš Cortina Sport — Bor Radenska 99:87 (56:36)
BOR RADENSKA: Sosič 6 (2:2), Starc 2 ft:5). Cor batti 12, Štoka, Zobec 11 (1:4), Lisjak 4 (0:3), Emili.
4,	Furlan 8 (2:2), Klobas 28 (8:12), Ban 6 (3:5), Štoka 8 (0:1).
V sinočnjem finalnem srečanju za
5.	oziroma 6. mesto so naši slabo začeli. Preveč napak je bilo v napadu, prehitro so zaključevali z metom na koš in se počasi vračali v obrambi, tako da so nasprotniki s serijo hitrih protinapadov dosegli prednost 20 točk. V drugem polčasu se je slika tekme popolnoma spre-
Današnji spored
18.30 Inter 1904 - SGT; 20.00 nastop borovih telovadk; 20.30 Jadran - Servolana.
menila. Naša združena ekipa je z dobro obrambo nadoknadila zamujeno ter se ' približala nasprotniku na štiri točke, toda na koncu so bili gostje boljši in tako zasluženo zmagali. Pri naših se je zlasti odlikoval Klobas.
Sledila je okrogla miza, ki jo je vodil trener Zovatto. Prisotna sta bila tudi trenerja Žagar ter Garano. Trenerska tribuna je potekala ob zelo okrnjeni udeležbi slovenskih trenerjev in košarkarskih delavcev za-
radi včerajšnje mirovne manifestacije v Bazovici. (Adriano Kovačič)
Jadranovci danes po Radiu Opčine
Ob izteku letošnje košarkarske sezone bo danes Radio Opčine, ki je vseskozi zvesto sledil naši ekipi v C-l ligi, priredil večer z jadranovci. Pogovor v studiu, ki bo na sporedu ob 18. uri, bo vodil Sergio Tavčar, u-deležili pa se ga bodo tudi trener in predstavniki vodstva. Z morebitnimi vprašanji ali pripombami pri pogovoru lahko sodelujejo tudi .poslušal-
Pri goriški profesionalni košarki je čas velikih novosti. Te dni smo poročali o novi sponsorizaciji Segafredo, o zamenjavi trenerja (v prihodnjem prvenstvu A-2 lige bo to Gianni Asti). Danes je na vrsti govor o novi organizacijski strukturi, ki naj bi goriško društvo okrepila v finančnem pogledu. V četrtek zvečer je bila v Gorici, ob prisotnosti najvišjih predstavnikov krajevnih ustanov, tiskovna konferenca, na kateri so predstavili novoustanovljeno finančno družbo »Fin-Basket s.p.a.«.
Kaj ta novost pravzaprav pomeni za goriško košarko? »Upajmo veliko«, je dejal dinamični predsednik košarkarskega društva Sandro Vantilo. Košarkarsko društvo, ki je doslej delovalo kot avtonomna sekcija U-nione Ginnastica Goriziana, naj bi se tako osamosvojilo, ob sebi pa naj bi imelo finančno družbo. FinBasket ne bo postala neposredni Lastnik i-gralcev in ostalega društvenega premoženja (to prepovedujejo pravila i-talijanske košarkarske zveze), vendar so si izmislili tako rešitev, da bo, kljub avtonomiji košarkarskega društva in finančne družbe, končni rezultat v bistvu isti.
ci, zadostuje, da pokličejo na telefonsko številko 212658.
JUTRI V NABREŽINI
Jadran - Sokol
V okviru tradicionalnega praznika nabrežinskega športnega društva Sokol bo jutri na preurejenem igrišču tudi košarkarsko srečanje med Jadranom in domačim Sokolom, katerega bodo okrepili Vassallo, Rauber in pa Kojanec.
Srečanje v Nabrežini se bo pričelo ob 20. uri.
Družba se je. ustanovila z začetnim kapitalom 200 milijonov. V kratkem bodo pričeli izdajati delnice z nominalno vrednostjo po 100 tisoč lir vsaka. Obetajo si, da bodo tako, v kratkem odpravili težak deficit dru štva (govori se o 700 milijonih) in pričeli z delom za okrepitev ekipe. Pozornost bodo namenili predvsem mladim, saj bo finančna družba skušala podpirati košarko v vsej pokrajini, v zameno pa bo goriško društvo tako lahko črpalo mlade igralce iz velike večine društev v pokrajini. (mm)
Nov svetovni rekord
MONCHEN — Že prvega dne za hodnonemškega plavalnega prvenstva je Michael Gross z znamko 1’47”55 postavil nov svetovni rekord na 200 m prosto. Svojo prejšnjo znamko je popravil za 32”.
Danes Granarolo - Indesit
BOLOGNA — V Bologni bo drevi zadnje uradno srečanje letošnje italijanske košarkarske sezone. Za italijanski pokal se bosta namreč pomerila Granarolo in Indesit. Srečanje bo ob 20.30.
V prihodnji sezoni
Novosti v goriški košarki
turnir mladinskega centra 1984
kratke vesti
ODBOJKA Naš prapor v D ligi
Z zmago proti OK Val s 3:1 (15:6, 15:4, 3:15, 15:8) si je Naš prapor -Sosti zagotovil napredovanje v D ligo.
BALINANJE Jutri v Repnu trofeja Kraškega doma
Balinarski klub Kraški dom priredi jutri balinarski turnir za 6. trofejo Kraškega doma, na kateri se bo pomerilo 12 četverk. Turnir se prične ob 8. uri v Repnu in Zgoniku.
• FABRIZIO DELLA FIORI (Ciao Crem Varese, bivši Star), bo prihodnje leto igral pri videmskem prvoligašu. Še vedno pa ni nič znanega, kdo bo novi trener, potem ko je društvo zapustil Liajos Toth.
MOŠKA ODBOJKA
Ekipa MO O. Župančič se je po izredno dramatičnih srečanjih uvrstila v polfinale turnirja v moški odbojki. Vse tri tekme so bile zelo izenačene in tudi na dobri tehnični ravni.
MO O. Župančič - Smrekk 2:1 (10:15, 15:6, 15:12)
Potem ko so osvojili prvi set, so v drugem igralci Smrekka popolnoma popustili. V odločilnem in dramatičnem tretjem setu *pa so štandrežci v ključnih trenutkih ohranili mirnejšo kri in tudi zasluženo zmagali.
Sovodnje - Smrekk	2:0
(15:8, 15:13)
V drugi tekmi so Sovodenjci s težavo strli odpor nasprotnikov, ki so se požrtvovalno borili prav do zadnje žoge.
MO O. Župančič - Sovodnje 2:1 (15:9, 8:15, 15:11)
V odločilnem srečanju je odločitev padla šele v tretjem setu. Mladi štandrežci so že vodili 5:0 in 7:3, ko so se Sovodenjci zbrali in povedli 10:7. To pa . je bilo tudi vse, kar so zmogli, saj so v razburljivem finišu Štandrežci ponovno prevzeli vajeti v roke in povsem zasluženo slavili.
POSTAVE EKIP
MO O. ŽUPANČIČ: Mučič, Zavadlav, Bastiani, Gej, Brajni, Bensa.
SOVODNJE: Petejan, M. in D. But-kovič, Lavrenčič, Cijan, čavdek.
SMREKK: Pola, Sirk, Malič, Dornik, Cotič, Semolič, Makuc. (MAL)
NADALJNJI SPORED
PONEDELJEK, 11. 6.: MOŠKA ODBOJKA, SKUPINA C: 19.30: MK Gorica - Kmečka banka; 20.30: Naš prapor 2 - poraženec; 21.30: Naš prapor 2 - zmagovalec v prvi tekmi.
pred nogometnim EP v f ranci ji
V začetku ni bilo zanimanja
VCZ, ULM IIIII pvu
dni se bo v Franciji začelo evropsko nogometno prvenstvo, na katerem bo nastopilo 8 finalistov, med le-temi pa je tudi Jugoslavija. Pred tako pomembnim dogodkom menimo, da je prav, da podamo kratko zgodovino tega tekmovanja.
Pokal narodov —
Henri Delaunay
Nogomet je bil že pred desetletji najbolj popularna športna panoga na svetu. Zato je bilo skoraj nerazumljivo, da so morali številni ljubitelji te športne zvrsti v Evropi čakati kar štiri leta, da so videli svoje reprezentance na velikem nogometnem tekmovanju, kot je bilo svetovno prvenstvo. Glavni tajnik FIFA Henri Delaunay si je že dolgo časa prizadeval, da bi zapolnil vrzel štirih let, s tem da bi priredili tudi evropsko prvenstvo. In je tudi uspel!
V začetku pa ni bilo to evropsko prvenstvo, temveč evropski pokal narodov — Henri Delaunay. Začetek gotovo ni bil obetaven. Za prvo tekmovanje leta 1958-60 se je vpisalo le 17 reprezentanc, med njimi pa ni bilo finalista iz SP 1958 švedske, a tudi Angleži, Zahodni Nemci, Italijani, Škot je in drugi so »bojkotirali« to tedaj nepomembno prireditev. Že prvo tekmovanje v Franciji pa je naletelo na tak uspeh in odmev, da se je že na drugem zbralo kar 29 reprezentanc, nato se je prireditev spremenila v pravo evropsko prvenstvo.
1960: Sovjetom prvi pokal
Na prvem pokalu narodov — Henri Delaunay je torej sodelovalo le 17 diižav. In že takoj je prišlo do hudega problema : Francova Španija ni hotela v četrtfinalu igrati proti SZ in je seveda izgubila brez borbe.
V sklepni del, ki je bil v Franciji, se je uvrstila tudi Jugoslavija. Finalisti so tedaj bili poleg Francije in Jugoslavije še SZ ter ČSSR.
Jugoslavija je po nepozabni zmagi proti Franciji s 5:4, potem ko je izgubljala z 2:4, igrala v finalu za prvo mesto proti SZ. Po regularnem času je bil izid 1:1 (strelca Metreveli in Galič). V podaljških so bili prisebne jši Sovjeti, ki so s Ponedeljni-kovim zadetkom tudi zmagali in o-svojili prvi pokal narodov.
OSMINA FINALA: SZ - Madžarska 3:1 in 1:0; Španija - Poljska 4:2 in 3:0; Romunija - Turčija 3:0, 0:2 in 0:2; ČSSR - Danska 2:2 in 5:1; Portugalska NDR 3:2 in 2:0; Francija - Grčija 7:1 in 1:1; Jugoslavija -Bolgarija 2:0 in 1:1; Avstrija - Norveška 1:0 in 5:2.
ČETRTFINALE : SZ - Španija 2:0 b.b.; Francija - Avstrija 4:2 in 5:2; Jugoslavija - Portugalska 1:2 in 5:1; ČSSR - Romunija 2:0 in 3:0.
POLFINALE: SZ - ČSSR 3:0; Jugoslavija - Francija 5:4.
FINALE ZA 3. MESTO: ČSSR -Francija 2:0.
FINALE ZA 1. MESTO SZ — JUGOSLAVIJA	2:1
(1:0, 1:1, 1:1)
STRELCI: Metreveli (SZ), Galič (J), Ponedeljnik (SZ).
SZ: Jašin, čoheli, Krutikov, Vojno v, Masljenkin, Netto, Ivanov, Metreveli, Ponedeljnik, Babukin, Meshi.
JUGOSLAVIJA : Vidinič, Durkovič, Jusufi, Žanetič, Miladinovič, Perušič, Matuš, Jerkovič, Šekularac, Galič, B. Kostič.
KONČNA LESTVICA: 1. Sovjetska zveza; 2. Jugoslavija; 3. Češkoslovaška, 4. Francija.
1964: v Španiji domačini
Za drugi pokal narodov se je pri-
DANES NA OPČINAH
Pokrajinski finale v minivolleyu
Danes popoldne s pričetkom ob 14.30 bo na Opčinah pokrajinski finale v minivolleyu v moški in ženski konkurenci. Spoprijeli se bodo po štirje finalisti v vsaki skupini in si1 cer: v ženski konkurenci letnika 1972 Sloga z dvema ekipama, Centro O-lirnpia in Montasio; v ženski konkurenci letnika 1973 Mladina, Sloga, Monte Re in Villacarsia; pri fantih letnika 1972 Sloga, De Tomasi ni, Ber-gamas in Centro Olimpia, pri fantih letnika 1973 pa je. Sloga že pokrajinski prvak. Za absolutni pokrajinski naslov se bosta na koncu tako v moški kot v ženski konkurenci pomeri la zmagovalca obeh kategorij. (Inka)
e ŠVICAR STEFAN MAURER je osvojil končno prvo mesto na kolesarski dirki po Avstriji za amaterje.
javilo že 29 od skupnih 33 včlanjenih držav UEFA. Prijavili sta se tudi Italija in Jugoslavija.
Tako Italija kot Jugoslavija sta izpadli v osmini finala. V kvalifikacijah je Italija izločila Turčijo s 6:0 in 1:0, Jugoslavija pa Belgijo s 3:2 in 1:0. V osmini finala pa je SZ premagala Italijo z 2:1 in 1:1, švedska pa je odpravila Jugoslavija z 0:0 in 3:2.
ČETRTFINALE: SZ - švedska 3:1 in 1:1; Madžarska - Francija 3:1 in 2:1; Španija - Irska 5:1 in 2:0; Danska - Luksemburg 3:3, 2:2 in 1:0.
SKLEPNI DEL V ŠPANIJI
POLFINALE: Španija - Madžarska 2:1; SZ - Danska 3:0. FINALE ZA
3.	MESTO: Madžarska - Danska 3:1; FINALE ZA 1. MESTO: Španija -SZ 2:1 (strelci: Pereda in Marcelino za Španijo, Hausajnov za SZ).
KONČNA LESTVICA: 1. Španija; 2. Sovjetska zveza; 3. Madžarska; 4. Danska.
1968: v Italiji »azzurri«
Zanimanje za to prireditev je tako narastlo, da so spremenili sistem tekmovanja in pokal narodov »spremenili« v evropsko prvenstvo. Sklepni del je bil v Italiji
Italija je igrala v 6. izločilni skupini in osvojila 1. mesto. IZIDI : Italija - Romunija 3:1 in 1:0; Italija -Švica 4:0 in 2:2; Italija - Ciper 5:0 in 2:0; Romunija - Švica 4:2 in 1:7; Romunija - Ciper 7:0 in 5:1; Švica -Ciper 5:0 in 1:2.
KONČNA LESTVICA: Italija 11: Romunija 6; Švica 5; Ciper 2.
Jugoslavija pa je osvojila prvo mesto v 4. izločilni skupini. IZIDI : Jugoslavija - ZRN 1:0 in 1:3; Jugoslavija - Albanija 4:0 in 2:0; ZRN - Albanija 6:0 in 0:0. KONČNA LESTVICA: Jugoslavija 6; ZRN 5; Albanija 1.
ČETRTFINALE: Italija - Bolgarija 2:0 in 2:3; Jugoslavija - Francija 5:1 in 1:1; SZ - Madžarska 0:2 in 3:0; Anglija - Španija 1:0 in 2:1.
SKLEPNI DEL V RIMU
POLFINALE: Jugoslavija - Anglija 1:0 (strelec Džajič) ; Italija - SZ
CHAMPIONNAT D'EUROPE DE FOOTBALL
0:0. Žreb v korist Italije. FINALE ZA 3. MESTO: Anglija - SZ 2:0.
FINALE ZA 1. MESTO ITALIJA — JUGOSLAVIJA 1:1
(0:1, 1:1, 1:1)
STRELCA: Džajič in Domenghim-
ITALIJA: Zoff, Burgnich, Pacchetti, Ferrini, Guamieri, Castano, Do-menghini, Juli ano, Anastasi, Lodetti, Prati.
JUGOSLAVIJA: I. Panitelič, Fazla-gič, Damjanovič, Pavlovič, Paunovič, Holcer, Petkovič, Trivič, Muse-mič, Ačimovič, Džajič.
V	tej tekmi je bil glavni protagonist švicarski sodnik Dienst, ki je do besedno »ukradel« zmago Jugoslovanom. Italijani so namreč igrali izredno grobo, poleg tega je Dienst spregledal očitno enajstmetrovko, ko so Pavloviča zrušili v kazenskem pro štoru, potem ko je bil sam pred Zof-fom.
Za zmagovalca so torej dva dni pozneje igrali novo tekmo.
ITALIJA — JUGOSLAVIJA 2:0
(2:0)
STRELCA: Anastasi in Riva
ITALIJA: Zoff, Burgnich, Pacchetti, Rosato, Guameri, Salvadore, Do-menghini, Mazzola, Anastasi, De Si' sti, Riva.
JUGOSLAVIJA: I. Pantelič, Fazla-gič, Damjanovič, Pavlovič, Paunovič-Holcer, Hošič, Trivič, Musemič, Aci' movič, Džajič.
V	ponovljenem srečanju so Italija-ni zasluženo zmagali. Valcareggi J® glede na prvo tekmo zamenjal P®1 nogometašev, Jugoslovan Rajko Mitič pa je ohranil skoraj v celoti Postavo iz prvega srečanja. In to je bilo usodno.
KONČNA LESTVICA: 1. Italija, Z-Jugoslavija, 3. Anglija, 4. Sovjetska zveza.
v
Na rojanski OS »Bazoviški junaki«
Končano šahovsko prvenstvo
Rolkarji Devina in Mladine na državnem prvenstvu
Dve prvi mesti Andreja Antoniča
Na rojanski osnovni šoli »Bazoviški junaki« se je pred kratkim zaključilo šolsko šahovsko prvenstvo, katerega se je udeležilo 19 mladih šahistov. To je že drugi šahovski turnir v tem šolskem letu. Prvi je bil v začetku le-tega, razdeljen pa je bil na dve skupini. V prvi je zmagal Igor Filipčič, v drugi pa Aleks Majcen.
Šahovsko šolsko prvenstvo pa je osvojil Iztok Bajc, ki je dosegel 16,5 točke na 18 možnih. Drugo in tretje mesto si delita Igor Filipčič, ki je med drugim deželni podprvak v kategoriji osnovnih šol in Marko Posega, ki je zmagal tržaški polfinale za deželni osnovnošolski turnir. Osvojila sta 16 točk.
Na četrtem mestu se je s 15,5 točke ustalil Marko Debeljuh, ki se redno udeležuje zamejskih šahovskih brzotumirjev, peto s 13 točkami pa najboljša deklica na deželnem turnirju Valentina Franca. Sledijo še Pavel Kralj, Peter Korošic, Aleks Majem, Marija Mamolo, Marko Sancin, Federica Pirchio, Marko Korošic in ostali.
Poleg četrto in petošolcev so se tega prvenstva udeležili tudi tretješolci, ki so komaj začeli igrati šah, vseeno pa se niso ustrašili »veteranov« in tako pokazali veliko športnega duha in upanja na napredovanje.
Turnir sta vodila prof. Drago Bajc, ki že tretje leto zaporedoma vodi šahovski tečaj na tej šoli, ter požrtvovalna učiteljica Marija Batagelj. Na nagrajevanju so prvi trije uvrščeni otroci prejeli priljubljeni šahovski učbenik Parme in Kutina.
Zadnji dve nedelji so se rolkarji SK Devin in ŠZ Mladina udeležili državnega prvenstva v Veroni in S. Marii di Sala. Vzpodbudno je, da so v S. Marii di Sala poleg Devina prvič na tekmovanju v rolkanju nastopili tudi tekmovalci Mladine, ki so v svojem prvem nastopu med 23 ekipami zasedli zadovoljivo 19. mesto.
Po pričakovanju so bili precej u-spešnejši rolkarji Devina, ki so obakrat med ekipami zasedli 8. mesto, med posamezniki pa je bil najboljši Andrej Antonič, ki je dvakrat zmagal v kategoriji cicibanov. Tudi ostali tekmovalci SK Devina so v ostri konkurenci dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev.
REZULTATI - VERONA CICIBANI - 4200 m
1.	Andrej Antonič (SK Devin) 10 minut 49’45”; 4. Zečevič 12.5210”: 8.
Šušteršič (vsi Devin) 14.32’39'\ MLAJŠE ZAČETNICE - 4200 m 1. Rigoni (Bassano) 11.5V90”; 4. Gabrovec 12.13W; 5. Vrč (obe Devin) 12.53’16”.
MLAJŠI ZAČETNIKI - 8400 m 1. Bonaldi (Pettinelli) 20.41’41”; 11. Pernarčič 22.31'94"; 14. Ervin lori (oba Devin) 23.11’61”.
MLADINCI - 12600 m 1. Stanziai (GS Forestale) 29.13’30”; 14. Elio lori 32.10 22”: 16. Sosič (oba Devin) 32.3F21".
SKUPNA LESTVICA V VERONI 1. GS Pettinelli 1128 točk, 8. SK Devin 308.
REZULTATI - S. MARIA Dl SALA
MLAJŠI ZAČETNIKI - 8.700 m 1. Grasselli (Stimilo) 19.14’20”; 9. Pernarčič 21.59’90”; 13. Ervin lori (oba Devin) 24.09W’.
CICIBANI - 4000 m
1. Andrej Antonič 10.09’50" (najboljši čas na 4000 m); Zečevič 12.4V06";
11.	Šušteršič (vsi Devin) 13.37W’. MLAJŠE ZAČETNICE
1. Rigoni (Bassano) 10.40’10”; 4. Gabrovec H.11’00”; 7. Vrč (obe Devin) 12.30’20”.
MLADINCI - 12600 m
1. Stanziai (GS Forestale) 29.21’00”;
12.	Sosič 33.59’00”; 16. Elio lori (oba Devin) 35.59’40".
STAREJŠI MLADINCI - 12600 m 1. Masiero (GS Forestale) 27.18’40”; 11. Legiša 30.48'10"; 16. Pavel Antonič (oba Mladina) 31.52’70”. SKUPNA LESTVICA V S. MARII Dl SALA 1, SK Pettinelli 1054 točk, 2. SK L2 901, 3. Bassano 812, 8. SK Devin 326, 19. ŠZ Mladina 70.
Elio lori
Na kadetskem tekmovanju za lestvico »posebnih preizkušenj«
* Solidne uvrstitve slovenskih atletov
Prejšnji teden se je na Grezarju od-• vijalo prvo letošnje tekmovanje kadetov in kadetinj, veljavno za posebno lestvico »posebnih preizkušenj«, kjer si vsak izbere skupino panog (skoki, Meti in teki), katerih rezultate ob koncu tekmovanj ocenjujejo po točkah, nakar se konec leta sestavi skupna lestvica tako posameznikov kot ekip. Zaradi tega so atleti prisiljeni tekmovati tudi v disciplinah, kjer se ne ravno odlikujejo, je pa to koristno za racionalnejši razvoj bodočega atleta. Prav zaradi tega ne bi posebej omenjali tega ali onega atleta, saj sta Po zmagah posegla le adrievka Sandra Sumberaz v krogli ter borovec Igor Sedmak v daljini, tudi ostali pa so večkrat posegli po boljših mestih ter dosegli soidne rezultate (kar je v tovrstnem tekmovanju važnejše). r DOSEŽKI KADETINJE
80 m ovire: 4. Vera Kermec (Bor) 13”8; Karmen Naturai (Bor) 13”8; 9.
Katja Migliore (Bor) 15”3.Daljina:
3.	Vera Kernem (Bor) 4,40 m; 4. Martina Gerlani (Bor) 4,40 m; 6. Karmen Naturai (Bor) 4,25 m; 10. Katja Migliore (Bor) 4,12 m; 12. Maja Tence (Bor) 4,03 m; 14. Analiza Bavčar (Bor) 3,82 m; 16. Sandra Sumberaz (Adria) 3,74 m. 300 m: 6. Martina Gerlani (Bor) 48” 1; 10. Varka Kozlovič (Bor) 49”8. Krogla: 1. Sandra Sumberaz (Adria) 7,90 m; 2. Analiza Bavčar (Bor) 7,84 m; 3. Katja Komar (Adria) 7,72 m. 80 m: Maja Tence (Bor) 11”8; Varka Kozlovič (Bor) 12”0. 300 m ovire: 3. Martina Gerlani (Bor) 52”6; Analiza Bavčar (Bor) 56”0. Višina: Maša Pilat (Bor) 1,10 m; Analiza Bavčar (Bor) 1,10 m. Kopje: 2. Katja Komar (Adria) 25,88 m; 3. Martina Geriani (Bor) 24,06 m;
4.	Sandra Sumberaz (Adria) 21,72 m;
6.	Maša Pilat (Bor) 11,88 m. Disk:
2.	Sandra Sumberaz (Adria) 21,60 m;
3.	Katja Komar (Adria) 15,50 m.
KADETI
Kopje: 2. Igor Sedmak (Bor) 28,98 m; 300 m: 6. Jaro Kozlovič (Bor) 44”2; 11. Paolo Corva (Bor) 48”9. 1200 m: 6. Alan Saldassi (Bor) 4’32"4;
7.	Franz Beorchia (Bor) 4’33”8. Višina: 4. Igor Sedmak (Bor) 1,56 m; 7. Mitja Možina (Bor) 1,45 m; 10. Marjan Guštinčič (Bor) 1,30. Daljina: 1. Igor Sedmak (Bor) 5,68 m; Marjan Guštinčič (Bor) 4,82 m; Paolo Corva (Bor) 4,16 m. 80 m: 2. Marjan Gustinčič (Bor) 10”0; 4. Mitja Možina (Bor) 10”0; Paolo Corva (Bor) 11’5. 600 m:
5.	Jaro Kozlovič (Bor) 1’43”2; 6. Franz Beorchia (Bor) 1’56”6.
(R. F.)
Kraška atletska trofeja
Jutri bo v priredbi Società atletica altopiano druga izvedba »Kraške atletske trofeje«. Gre za tek na razdalji 21 km. Start je ob 9. uri na Božjem polju.
Tudi poprvenstvo najmlajših že mimo
Končalo se je tudi poprvenstvo najmlajših in nogometna sezona se tako počasi nagiba h koncu. Na sliki posnetek s tekme najmlajših med Krasom in S. Luigi jem
Danes in jutri na Kontovelu
Letošnji turnir prijateljstva je namenjen ekipam dečkov
Tradicionalni, tokrat že 23. med-narodni košarkarski turnir prijateljeva. ki ga organizira ŠD Kontovel, letos namenjen igralcem katego-rtie dečkov (letnik 1970 in mlajši). °anes in jutri se bodo namreč na odprtem igrišču na Kontovelu (v primeru slabega vremena pa v šolski Ptoseški telovadnici) pomerile peter-Jto mariborskega Branika, Poleta, In-termuggie in seveda Kontovela, ki go-h z Mariborčani tesne prijateljske stike.
Spored tega zanimivega turnirja je
naslednji :
DANES: ob 17.00 Kontovel - Polet; t9.00 Branik - Intermuggia.
Jercog, Visintin in Purger.
Po prijateljskem srečanju v košarki so se dijaki Sv. Cirila in Metoda in Cankarja pomerili še v nogometu. Nekoliko nepričakovano, a povsem zasluženo so zmagali dijaki od Sv. Ivana, ki so prikazali boljšo kolektivno igro in ifečjo učinkovitost.
Za šolo Ciril in Metod je dosegel dva gola Tavčar (ali kot ga imenujejo prijatelji Žico) in izdatno pripomogel, da je Pertot prvič pretresel mrežo vratarja Cankarja Jercoga. Za Šentjakobčane pa je zabil častni gol Tenze. (G. F.)
Za veterane in nižjeligaške ekipe
Pet peterk na turnirju Bora
Po velikem turnirju v organizaciji Bora Radenske bo prihodnji teden startal drugi turnir, ki ga prav tako organizira ŠZ Bor. Na turnirju bodo nastopali druga Borova članska ekipa, Breg in Sokol, ki sta nastopali v prvenstvu prve moške divizije, Polet, ki je nastopal v promocijskem prvenstvu in ekipa veteranov Bora.
Turnir ima namen, da nudi možnost nastopanja tudi tistim igralcem, ki v prvenstvu so bolj malo igrali, obenem pa tudi namen, da se med seboj srečajo ekipe, ki so igrale v različnih prvenstvih oz. skupinah. Za veterane pa bo to lepa priložnost, da dokažejo svojim mlajšim soigralcem, da so z žogo v rokah še vedno dokaj spretni.
Izrazitega favorita v tem turnirju ni, čeprav starta Polet z nekoliko večjimi možnostmi, saj je nastopal v višjem prvenstvu. Za Breg in Sokol je turnir priložnost, da potrdita dobri uvrstitvi v prvenstvu prve moške divizije, za Bor pa priložnost, da se oddolži za številne poraze, ki jih je med prvenstvom utrpel.
Prvo kolo turnirja bo na sporedu že v ponedeljek, s sledečim sporedom: ob 20.30 na stadionu »1. maj«: Bor veterani - Sokol; ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah: Polet - Bor.
Še v istem tednu bo na sporedu tudi drugo kolo, s sledečim sporedom: v četrtek, 14. 6., ob 20.30 v Nabrežini (odprto igrišče) : Sokol - Breg; v petek, 15. 6., ob 21.00 na stadionu »1. maj«: Bor - Bor veterani. (Marko)
domači šport
Danes
SOBOTA, 9. junija 1984 ODBOJKA
1. MOŠKA DIVIZIJA
20.30 v Tržiču: Italcantieri - Soča
NOGOMET
MLAJŠI CICIBANI FINALNI DEL
17.00	v Dolini: Breg - Fortitudo A
Jutri
NEDELJA, 10. junija 1984
NOGOMET
ZAČETNIKI
POPRVENSTVO
9.00	v Dolini: Breg - Costalunga; 9.30 na Proseku: Primorje - Don Bosco.
JUTRI: 9.00 finale za 3. mesto; t0.30 finale za 1. mesto.
V PRIREDBI ŠZ BOR
Turnir tudi
za kategorijo ^propaganda«
Športno združenje Bor bo danes in Jtori priredil košarkarski
za
se
T '1 pnreciu košarkarski turnir J^togorijo »propaganda«. Turnirja — podo udeležili Jadran, Servolana, Li-I^jjtos ter domače moštvo Bora. Spo-danes ob 15.00 Bor - Servolana;
16.30	Jadran - Libertas; jutri ob uri finale za 3. oziroma 4. mesto, S?to'30 finale za 1. oziroma 2. mesto. Cedilo bo nagrajevanje. (A. Kovačič)
V Prijateljski nogometni tekmi
Svetoivančanom tekma s »Cankarjem«
**v- Ciril in Metod — Cankar 3:1
SV- CIRIL IN METOD: Ferluga, Cossutta, Lippolis, Bajc, Pe-ar' Pertot, Tavčar in Lovriha.
CANKAR : Ravalico, Gombač, Kra-Vec- Cattar, Tenze, Turk, Corva,
V boju šesterke »under 15«
obvestila
Jutri bo v Gorici turnir v ženski odbojki za dekleta pod 15 leti, ki ga prireja Dom Agorest. Turnir bo v telovadnici goriškega Kulturnega doma od 8. ure dalje. Šest ekip bodo razdelili v dye skupini, v katerih se bodo srečali po sistemu vsaka proti vsaki. Spored je sledeč:
SKUPINA A
Dom Agorest A - Nova Gorica; So-vodnje A - Nova Gorica ; Dom Agorest A - Sovodnje A.
SKUPINA B
Sovodnje B - Dom Agorest B; Dom Agorest B - Solkan; Sovodnje B -Solkan.
Profesorji in sluge
ugnali dolinske dijakinje
Na srednji šoli Simon Gregorčič v Dolini so imeli v četrtek neobičajen športni dan. V telovadnici športnega centra sta se v odbojki spoprijeli dekliška ekipa šole in ekipa, ki so jo sestavljali člani učnega in neučnega osebja. Tokrat so iz zanimivega in tehnično dokaj dobrega dvoboja izšli zmagovalci s 3:1 (15:11, 15:13, 7:15, 15:7) profesorji in sluge. Tudi bučnega in duhovitega navijanja ni manjkalo, saj so si tekmo ogledali vsi di-
jaki šole, pospremili pa so jih profesorji in sluge,
Ekipi sta nastopili v sledečih postavah: Dijakinje — Malmenvall (k), Cherin, Zobec, Taučar, Komar, Velikonja, Mauri, Laurica in Dobrigna, po robu pa so se jim postavili: Pangerc (k), Canciani, Peterlin, Svetinu, Škerlj, Tavčar, Prašelj in Serio. Sodil je Boris Laurica.
»Plavi« 1: v skupini
Bor — Ancifap 56:40 (27:18)
BOR: Bait 7 (1:6), Cupin 3 (1:3), Antoni, Acerbi 4 (0:1), Bole, Arena 12, Krasna 16, Pertot 12, Tonel, Ažman 2.
Mladi Borovi košarkarji so zasluženo premagali ekipo Ancifap in so se tako uvrstili na prvo mesto v skupini, kjer je nastopil še Jadran. »Plavi« so si v prvem polčasu priigrali prednost desetih točk predvsem zaradi dobre igre v napadu. Do konca tekme pa so to prednost še večali. V tej tekmi so mladi borovci pokazali viden napredek, kar daje upanje za bodoča srečanja. Tokrat se je izkazal Acerbi, ki je uspešno vodil i-gro svojih do zmage. (Adrijan)
SD Vesna
sklicuje danes, 9. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Križu IZREDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni člani in simpatizerji.
Jadralni klub Čupa
organizira v Sesljanu 3 jadralne tečaje za otroke od 8. do 14. leta na optimistih in sicer od 18.6.84 do 23.6.84, od 25.6.84 do 30.6.84, od 12.7.84 do 20.7.84. Prijave se sprejemajo na sedežu ZSŠDI, tel. 040/767304 do 16.6.84.
ŠD Dom
prireja v sodelovanju s klubom prijateljev košarke v Novi Gorici in drugimi mladinskimi organizacijami 24-umo mednarodno košarkarsko tekmo, ki bo v Gorici 22. in 23. t.m., med ekipo iz Nove Gorice in ekipo zamejskih Slovencev. Čeprav bo ekipa pretežno goriška, prireditelji vabijo košarkarje s Tržaškega, ki bi radi nastopali na tem maratonu, naj se najkasneje do srede, 13. t.m,, prijavijo na sedežu ŠD Dom v Gorici, Ul. Malta 2, tel. (0481) 33029.
TPK Sirena
prireja julija meseca štiri jadralne tečaje za otroke od 8. do 11. leta starosti. Pogoj Je, da so dobri pla-
valci. Vpisovanje na sedežu TPK Sirena v Barkovljah vsak dan — razen ob nedeljah — od 19. do 20. ure ali pa na ZSŠDI, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 do 20. junija med delovnim umikom.
Mladinska sekcija JK čupa
organizira v Sesljanu 5 jadralnih tečajev za upravljanje wlndsurfov in sicer: od 18.6.84 do 23.6.84, od 25.6.84 do 30.6.84, od 2.7.84 do 7.7.84, od 9.7.84 do 14.7.84, od 16.7.84 do 21.7.84. Prijave se sprejemajo na sedežu ZS ŠDI, tel. 040/767304 do 16.6.84. Udeleženci tečaja bodo lahko uporabljali društvene jadralne deske brezplačno celo poletje.
SK Devin
obvešča, da se nadaljuje telovadba za odrasle vsak ponedeljek ob 20. uri v telovadnici v Sesljanu, ob sredah pa aerobika v dvorani I. Gruden prav tako ob 20. uri.
Prispevajte za
Dijaško matico
Naročnina: Mesečno 10 000 lir celoletno 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 dm. naročnino za /oseb mke mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za organizacij in podietia mesečno 250,00. letno 2 500.00 dm
Poétni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljevo 8/11 nod telefon 223023
Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 jnm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Moli oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'« IVA 18':	Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu
Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul Monlecchi 6 tel 775 275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja LJzTT in tiskaj *Trst
član Italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG
9. junija 1984
Razmere v italijanskih ječah so res nevzdržne
RDM — V italijanskih zaporih postaja gneča že nadvse zaskrbljujoč pojav, že sedaj je strpanih v pro store, ki so bili predvideni za 26.000 do največ 27.000 zapornikov, kar 45 tisoč nesrečnežev, če pa bo njih število naraščalo po sedanjem trendu 750 na mesec, jih bo ob koncu leta že več kot 50.000, tako da bodo razmere postale eksplozivne. Alarm je sprožil, izkoriščajoč tiskovno konferenco ob predstavitvi neke knjige o razmerah v italijanskih kaznilnicah, sam generalni ravnatelj italijanskih zaporov Nicolo Amato.
Nevzdržnost takih raznter še stopnjuje ugotovitev, da je več kot dve
tretjini zapornikov še nekaznovanih, to se pravi, da še niso bili obsojeni na rednem procesu. Ti so pomešani z zakrknjenimi kriminalci, kot so ma fijci in kamoristi, teroristi in morilci, ki se nad njimi znašajo z vsemi mogočimi ustrahovanji, pritiski in nasiljem. Amato je zato pozval pristojne oblasti, naj opustijo logiko zapora kot reševalca vseh družbenih problemov, zapora, ki je »dober za vse«, za mamilaše, umske bolnike, avtomobiliste, ki so jih zalotili pri prometnem prekršku, za ljudi, ki so jih zavlekli v pretep, in morajo potem čepeti v luknji za mesece in leta, preden jim priredijo proces.
Prizor iz spodnjega Aspna: zakonski par se pripravlja na evakuacijo spričo nevarnosti zemeljskih usadov in snežnih plazov	(Telefoto AP)
Beg pred usadi in plazovi
LR Kitajska liberalizirala obisk Hongkonga
PEKING — LR Kitajska je sklenila, da bo s prihodnjim mesecem liberalizirala potovanja svojih državljanov v Hongkong. Vsedržavna turistična ustanova je namreč pooblastila turistične agencije, da lahko organizirajo potovanja in izlete v Hongkong. Seveda pa vsakdo ne bo mogel odpotovati. Trenutno bodo dajali prednost tistim Kitajcem, ki imajo že dalj časa svojce v Hongkongu in jih želijo obiskati.
Liberalizacija je po vsem sodeč rezultat prvih uspehov v dveletnih diplomatskih pogajanjih med LR Kitajsko in Veliko Britanijo o usodi Hongkonga.
Globa za goloto
BRASILIA — Petintrideset brazilskih televizijskih postaj je moralo plačati denarne kazni, ker so v neposrednih prenosih pustnih povork in rajanja posnele spotakljive prizore golih pustnih šem obeh spolov.
Resnici na ljubo so televizije pred vajale le prizore, ki so se odvijali v javnosti, da je upravičeno vprašanje, zakaj niso že takrat posegli bra nilci javne morale. Bržkone pa jim bi bolj slaba predla, saj bi jo v bra zilski pustni evforiji pošteno skupili. Navsezadnje pa niso bile denarne kazni niti tako velike, največ so morali plačati 2 milijona lir, nobeno televizijsko postajo pa niso zaprli, kljub temu, da bi jim to zakon dovoljeval.
4
O napitninah, ki niso več samo napitnine
BUDIMPEŠTA — Vse večja odprtost madžar skega javnega življenja do stvarnih problemov družbe omogoča, da se odprto govori tudi o ne gativnih pojavih. Eden takih pojavov, s katerim se že dolgo ukvarjajo javne tribune, so napitni ne, ki so se na Madžarskem sprevrgle v nekaj povsem svojevrstnega.
Tu se namreč ne govori o napitnini v običajnem pomenu besede, se pravi kot o drobižu, ki ga pokloniš brivcu, natakarju in še komu zaradi izkazane ljubeznivosti. Napitnina je pri marsikateri službi sestavni del rednih dohodkov. Ni težko navesti na desetine poklicev, pri katerih je napitnina ne samo zaželena, ampak neizbežno. Če na primer želiš boljši kos mesa ali kvalitetnejše pohištvo, moraš seči v žep, da si zagotoviš to svojo sicer ustavno pravico z odštet-
jem dodatnega denarja. In podobno je pri dru- „ gih trgovcih, pri mehaniku itd.
Temu pojavu pravijo »morala izpod pulta«. Že dalj časa je, kot rečeno tarča najrazličnejših kritik, a se kljub temu trdovratno razrašča. Veliko je govora o njegovih vzrokih. Nekateri primeri bi sugerirali, da se »morala izpod pulta« bohoti predvsem zaradi pomanjkanja blaga na tržišču. Vendar je ta razlaga dokaj šibka. Na Madžarskem je namreč ponudba na tržiščih čedalje obilnejša, poleg tega pa je plačanje na pitnine nekaj obveznega, tudi ko gre za nabavo blaga, ki očitno ne primanjkuje. Tako ti ne bo na primer na črpalkah nihče natočil bencina, če že vnaprej ne odšteješ določene vsotice.
Marsikateri opazovalec madžarskih družbenih
procesov je že ugotovil, da je pojav »napitnin« tesno povezan z drugimi podobnimi pojavi. Vse bolj je tu razširjena praksa, da delavci oziroma uslužbenci redno prejemajo poleg plače še posebne nagrade za povsem normalno opravljeno delo. S tem je tudi povezano dejstvo, da se marsikje disciplina na delovnih mestih slabša. Direktor nekega podjetja je izjavil časnikarjem, da je dejansko prisiljen ne samo plačati delavcem posebne nagrade, ampak tudi trpeti njihovo nizko storilnost, ker bi sicer le ti odšli, podjetje pa ne bi moglo izpolniti prevzetih obveznosti.
Do teh pojavov prihaja le v nekaterih sektorjih, saj ni mogoče na splošno trditi, da na Madžarskem primanjkuje delovne sile. Vsekakor po je jasno, da na vprašanje »napitnin« ni mogoče gledati kot na pojav zase.
Kakšno vino bomo pili v prihodnjem stoletju ?
RIM — V prihodnjem stoletju (in tisočletju) bomo pili v glavnem bela vina, sveža, aromatična in z okusom po sadju : tako vsaj zagotavljajo italijanski enologi, ki so te dni sklenili v Rimu svoj kongres. Tem novim nagnjenjem potrošnikov se skušajo prilagoditi tako z uvajanjem nove vinogradniške in kletarske tehnologije, kot z znanstvenimi raziskavami o sortah. Poglavitna skrb in obenem naloga znanstvenikov in tehnikov, ki se ukvarjajo z oplemenitenjem žlahtne kapljice je torej v iskanju vedno večje kakovosti in v prilagajanju zahtevam tržišča.
Tako so naglasili v razpravi, ki jo je poslušalo okrog 1.000 članov združenja enologov, prisostvoval pa ji je tudi zunanji minister Giulio Andreotti, ki je znan cenilec plemenitih vin in se govori, da razveseljujejo njegovo mizo tudi boljši primerki pridelka slovenskih vinogradnikov, zlasti iz goriških Brd. Minister je na kongresu tudi nastopil in je predvsem pozval enologe, naj prispevajo k dviganju kakovosti vina, da ne bo ostajalo neprodanih presežkov, kot se dogaja z mlekom, ki ga v EGS spreminjajo v gore neprodanega masla.
Dioksin ogroža Brazilijo
BRASILIA — Brazilska zvezna država Para (vzhodno porečje Amazonke) je sporočila, da prebivalstvo ogroža dioksin. Količine tega strupa niaj bi bile tolikšne, da bi lahko umorile na milijone oseb. Oblasti že nekaj mesecev obtožujejo družbo »Eletronorte«, ki gradi orjaški jez pri Tucuruiju, du uničuje rastje v bodočem vodnem bazenu prav s pomočjo dioksina. »Eletronorte« take obtožbe zavrača, tudi osrednja vlada v Brasilii je gluha na take trditve, saj je na vodstvu zvezne države Para opozicija.
Tako gozdne kot zdravstvene in kmetijske oblasti države Para pa zagotavljajo, da so obtožbe resnične in da bi lahko dioksin prej ali slej ogrožal tudi glavno mesto Belem.
MOSKVA — Na podlagi izkopanih rastlinskih in živalskih ostankov na Spitzbergih in na artičnem kanad skem otoku El\esmere je neki sovjetski znanstvenik razvil hipotezo, da je bila nekoč zemeljska os skoraj navpična 'in ne nagnjena kot danes. Na obeh otokih so namreč odkrili sledove javorja, palm in sekvoj, med živalskimi ostanki pa so našli sledove želv in aligatorjev. Območja nad tečajnikom so torej nekoč pokrivali bujni gozdovi, kar pa je mogoče samo, če ni bila zemeljska os nagnjena, da so imela tudi ta območja noč in dan v roku 24 ur. Znanstvenik je tudi določil, da se je to dogajalo pred 65 milijoni let.
Whmu/terI Čudežni otok
(30.)	Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika
riporocamo vam
DRUŠTVENA GOSTILNA OPČINE
Najemnik DEBENJAK NADA
Odlična izbrana kuhinja - Grili - Domača kuhinja
OPČINE - Proseška ulica 39
GOSTILNA
»PRI POŠTI«
LILIANA BONTEMPO
Bedra - Divjačina - Kuhana govedina - Sveže ribe - Veliki krofi
BAZOVICA - Ul. I. Gruden 56 - Tel. 226-125
HOTEL - RESTAVRACIJA
KRAS
“v “ A
Pri Božotu
REPENTABOR 1 - Tel. 227-113
GOSTILNA IN TOBAKARNA
GRILANC
Najemnik BASTIANČIČ
SALE2 59 - Tel. 229-113
GOSTILNA
Pri vodnjaku
Gustinčič Gigl
ZAPRTO	j JEZERO
OB ČETRTKIH Telefon 228-211