V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, petek, 14. 10.1983 CENA 14 din Št. 79 Bb 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Na Trsteniku poginile ribe Trstenik — V soboto, 8. oktobra, popoldne je v potoku Stražni-i% ki teče skozi vas Trstenik v .:: normalno delo in normalen razvoj tam, kjer je potrebno. D. Sedej kala jugoslovanske fotografije. Razstavljenih bo 22 najboljših kolekcij, pri čemer velja povedati, da je žirija izbirala med 41. Največ točk je zbrala kolekcija fotografij Foto kino kluba iz Nove Gorice, ki bo prejel prehodni pokal maršala Tita. Slovenski fotografi so zbrali največ točk in tako se je Foto kino zveza Slovenije uvrstila na prvo mesto. V avli Skupščine občine Kranj bodo ob 18,30 odprli 9. jugoslovansko mladinsko razstavo fotografij. Prvo nagrado za najboljšo kolekcijo fotografij bo prejel Zoran Miloševič iz Cačka, prvo nagrado za najboljšo posamezno fotografijo pa Branko Ur-šič iz Tolmina. Na razstavi si boste lahko ogledali 90 fotografij 44 avtorjev, žirija pa je izbirala med 475 fotografijami. Ob 19. uri boUo v avli odprli še 7. jugoslovansko razstavo barvnih diapozitivov. Nagrado za najboljšo kolekcijo bo prejel Milan Malovrh iz Tržiča, prvo nagrado za posamezni diapozitiv pa Peter Stare iz Maribora. Razstavljenih bo 50 diapozitivov 33 avtorjev, žirija pa je izbirala med 665 barvnimi diapozitivi. Slovenski fotografi bodo torej na letošnjem zveznem fotografskem tekmovanju pobrali največ prvih nagrad. V soboto, 15. oktobra bo v Kranju zborovala Foto zveza Jugoslavije, zbrali se bodo delegti republiških in pokrajinskih zvez. Ob 9. uri bo zasedala konferenca Foto zveze Jugoslavije, ob 12. uri bodo na svečani seji podelili nagrade, priznanja in nazive. Popoldne ob 16. uri pa bodo predavanja o fotografiji zaključila manifestacijo. O slovenski fotografiji bo govoril Mirko Kambič, o odsevanju teorije komuniciranja na fotografskem načinu informiranja Milan Mi-letin, o današnji jugoslovanski novinarski fotografiji Milanka Šaponja. M. Volčjak Rezervni del je najdražji, kadar ga ni moč kupiti Od letošnje žeive še ni minilo toliko časa, da bi pozabili na primer iz Predoselj. Takrat so morali kmetje zaradi pretrganega klinastega jermena prekiniti z delom, si nadeti nedeljska oblačila in se odpraviti po rezervni del v Beograd. In tudi tam bi tenko piskali, če nc bi imeli v torbi (za vsak primer) kilograma kave. Komplet klinastih jermenov, ki sicer stane v trgovini okrog 2000 dinarjev, nekateri posamezni deli pa le 70 dinarjev, jih je skupaj z izdatki za pot veljal prek 10 tisočakov. V tem, kako nesmotrno je, da zaradi drobnega in malo vrednega delca stoji stroj, vreden poldrugi milijon dinarjev, nc kaže izgubljati besed. Niti ne gre veliki zvon obešati (žalostne) resnice, daje rezervni del najdražji, ee ga ni moč kupiti v domači trgovini. To so kmetje iz Predoselj občutili na svoji koži, bržčas pa niso bili edini, ki so se doslej jezili na preskrbo z rezervnimi deli. Ob že znanih zagatali v preteklosti tudi obeti za prihodnost niso najugodnejši. Police v trgovinah s kmetijskimi rezervnimi deli bodo celo bolj »oskubljene« kol lani in prejšnja leta. V osrednji slovenski oskrbovalni delovni organizaciji Agrotehnika —- Gruda so brez ovinkarjenja povedali, da se jim zaradi gospodarskih razmer (zamrznjene trgovske marže, visoke obrestne mere, ki »požrejo« že domala polovico vsega njihovega dohodka) splača nabavljati le tiste rezervne dele, ki malo časa ležijo na policah. To pa ne pomeni nič drugega kot skromnejšo izbiro in slabšo založenost trgovin. Čeprav Agrotehnika — Gruda združuje denar in izpolnjuje obveznosti samoupravnega sporazuma, tovarne kmetijskih strojev še naprej zamujajo z roki dobave, dobavljajo manjše količine od dogovorjenih in podobno, l^roizvajalci traktorskih gum so doslej izpolnili le polovico letošnjih obveznosti in to je tudi razlog, da mnogo slovenskih kmetov zaman pritiska na vrata kmetijskih trgovin, koliko, ni znano; vemo le za podatek, da bi Agrotehnika — Gruda lahko do konca leta prodala kar 15 tisoč gum. Že dobavljene gume pa bodo prejele tiste kmetijske organizacije, ki so podpisale samoupravni sporazum o združevanju deviz za nakup in so poleg tega prispevale denar za nakup saj, kavčuka in ostalih surovin. Davek preteklega ravnanja, ko smo vsepovsod v tujini kupovali raznovrsto mehanizacijo, bomo plačevali še vrsto let. Čeprav ima Agrotehnika — Gruda trenutno na zalogi v novih skladiščih na Tržaški cesti v Ljubljani preko 39 tisoč različnih rezervnih delov in izdelkov in četudi sodeluje z več kot 500 dobavitelji, to zaradi pisanosti kmetijskega strojnega parka ne bo zadostovalo za nemoteno oskrbo z nadomestnimi deli. Ob številki, da smo že leta 19JS imeli v Sloveniji 278 tipov različnih traktorjev, najbrže ni potrebna dodatna razlaga. C. Zaplotnik Dolgo je že izboklina na grajskem obzdiju opozarjala, torkovo neurje jo je zrušilo. Lastništvo loškega gradu z grajskim vrtom in obzidjem je škofjeloška občina pred časom prenesla na Loški muzej, ki se tako kot druge kulturne ustanove nenehno spopada s pomanjkanjem denarja. Bo načelo grajsko obzidje vsaj opozorilo, da bi se morali trdno dogovoriti glede vzdrževanja? — M. V. Peku najvišja nagrada občine Ludbreg Tržič — Leta 1980 je na osnovi gospodarskega sodelovanja trži-ških čevljarjev z združenim delom hrvaške občine Ludbreg vzniklo pobratenje občin Ludbreg in Tržič. Pobratenje se odraža na najrazličnejših področjih, stalno pa se porajajo nove pobude za medobčinsko sodelovanje. Temelj je sodobna tovarna obutve v Ludbregu, ki je kot temeljna organizacija Budućnost vključena v tržiški Peko. Ludbreški čevljarji so letos praznovali 30. obletnico obstoja. Delovni ljudje in občani Lud-brega praznujejo občinski praz- nik 3. oktobra v spomin na prvo osvoboditev kraja 1943. leta, ko je z zmagovito ludbreško bitko 17. slavonska narodnoosvobodilna udarna brigada pomembno prispevala k nadaljnjemu razmahu revolucionarnega vrenja v Ludbregu in okolici. V spomin na 40. obletnico bitke so na svečanem zasedanju skupščine občine Ludbreg podelili letošnje najvišje občinske nagrade »3. oktober«. Prejeli so jih: ludbreška delovna organizacija Grafičar, občinska konferenca ZSMH Ludbreg ter delovna organizacija Peko Tržič. Visoko priznanje za delavce naj- bil naš KHub tlabim napovedim je bil letos Bled poln, čeprav je najdražji turistični kraj. Več gostov je bilo v hotelih, posebej v kampu Taka, v zasebnih turističnih sobah pa veliko črnih nočitev. Več o tem na 3. tirani Ponovno težave s papirjem Včeraj dopoldne so nas iz tiskarne Ljudska pravica v Ljubljani obvestili, da papirnica iz Krškega, največji proizvajalec časopisnega papirja v Jugoslaviji, zaradi izvoznih obveznosti zmanjšuje dobavo papirja za 50-odstotkov. To za Glas pomeni, da lahko do konca meseca izhaja le enkrat tedensko na 12 straneh, in ne tako kot običajno, na 12 straneh ob torkih in 16 straneh ob petkih. Kakšna bo usoda Glasa v prihodnje, je težko napovedati. Za zdaj lahko le povemo, da bo Glas izšel v torek na 12 straneh. večje tržiške delovne organizacije je predsednik skupščine občine Ludbreg Franjo Novak predal predsedniku kolegijskega pošlo vodnega organa Peka Francu Grašiču. Tržiški Peko ima nedvomno precej zaslug, da občina Ludbreg ni več na spisku manj razvitih hrvaških občin. Prav zato so se delegati ludbreške občinske skupščine odločili, da nagrado »3. oktober« podelijo Peku, gigantu jugoslovanske modne obutvene industrije, ki letos praznuje svojo 80-letnico. -mv Danes v Glasu V Kranju se danes začenja 16. sejem stanovanjske opreme. Na notranjih straneh smo tokrat pripra vili informacije za graditelje, tokrat na temo Ekonomično ogrevanje s posebnim poudarkom na načine ogrevanja in izolacijske materiale. Razstava pod tem naslovom s strokovno razlago in predavanji je tudi na sedanjem sejmu. 16.sejem kranj 14.~21.10.'83 Prodaja stanovanjske opreme za vaš dom po sejemskih cenah: pohištvo, tekstil, dekorativa, bela tehnika # velika razstava gob in pokušnja # termoizoliranje stavbnih objektov # razstava: ekonomično ogrevanje (materiali, sistemi) # strokovna predavanja in nasveti # prodajna razstava likovnih del NOTRANJA POLITIKA - GOSPODARSTVO PETEK. 14. OKTOBRA 190 Komunisti obsojajo lenobo r V jeseniški občini so komunisti obsodili birokratske načine odločanja ter obenem pokazali tudi na lastne slabosti in napake — Slabi osebni dohodki v zdravstvu Jesenice — V minulem mesecu so se jeseniški komunisti na sestanih večinoma najbolj pripravljali na 8. sejo CK ZKS ter temeljito spregovorili o kadrovski krepitvi in organiziranosti v Zvezi komunistov ter pozornost posvetili idejnopolitičnemu usposabljanju. Ko je pred 8. sejo CK ZKS delovna skupina članov CK ZKS obiskala Center srednjega usmerjenega izobraževanja, osnovni organizaciji ZK temeljne organizacije valjarna blu-ming stekel Železarne Jesenice, osnovni organizaciji Gradisa in aktiva neposrednih proizvajalcev, so komunisti v teh sredinah ocenjevali slabosti in pomanjkljivosti, ki še vedno vplivajo, da se rezultati prepočasi uresničujejo. Ocenili pa so tudi uspehe, ki so jih kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja dosegli. Značilnost vseh razprav je bila, da komunisti iščejo vzroke neuspešnosti v delavskih in tudi svojih vrstah, saj so odkrito nakazali probleme predvsem s področja nedela, bolezenske odsotnosti, discipline, medtem ko so vodilni in vodstveni delavci v mnogo primerih iskali vzroke neuspešnosti izven svojih organizacij združenega dela in kazali na slabosti drugod. Komunisti v šolstvu so opozorili na kratko delovno prakso dijakov usmerjenega izobraževanja in na začetne težave pri združevanju. Komunisti v posameznih osnovnih organizacijah Zveze komunistov in tudi v šolstvu pa so dejali, da se sprejemajo posamezni ukrepi in programi, ki so mnogokrat birokratski, ne pa progami, do katerih je treba sprejeti stališča in se opredeliti. Komunisti v šolstvu opozarjajo, da siromašenje šolstva ne bo prispevek k stabilizaciji. Komunisti v zdravstvu so opozorili na zaostrene pogoje gospodarjenja in na uresničevanje sprejetih programov. Da je resno, kaže podatek, da je samo v bolnici Jesenice od 500 zaposlenih kar 96 delavcev, ki prejemajo manjši osebni dohodek od 10.000 dinarjev. Komunisti v gradbeništvu so razpravljali o pomanjkanju del in na nejasno perspektivo v naslednjem letu. Glede na pogoje dela, zagotavljanje minimalnega standarda in ustvarjanje dohodka posamezne organizacije združenega dela v grad- beništvu še vedno ne razmišljajo o izvozu, medtem ko so nekatere že našle izvozna tržišča. Jeseniški komunisti pa so razpravljali tudi o gospodarjenju v občini, organizirali oddelek uvajalnega seminarja za sprejem v članstvo Zveze komunistov, ki se ga je udeležilo in ga uspešno zaključilo dvanajst bodočih članov ZK. Pripravili so seminar za predsednike komitejev za SLO in družbeno samozaščito in za načelnike narodne zaščite. Obenem pa so izdelali analizo diferenciacije članstva v letošnjem letu. Analiza kaže, da je v tem obdobju samovoljno izstopilo iz članstva 11 članov, 19 članov ZK je bilo črtanih, 24 članov ZK pa so osnovne organizacije ZK izključile. Vzroki za izključitev so bili v neaktivnosti, neprimernem obnašanju in kršitvi lika komunistov, medtem ko je zaradi samovoljnih izstopitev prišlo zaradi osebne užaljenosti in družinskih razmer. D. Sedaj Priprave na volitve V krajevnih konferencah SZDL v kranjski občini so zaključili evidentiranje možnih kandidatov za bližnje volitve - Volilno programske seje naj bi bile do konca tega meseca, seja občinske konference SZDL pa bo 7. decembra Kranj — Večina krajevnih konferenc SZDL v kranjski občini je že zaključila evidentiranje možnih kandidatov za opravljanje posameznih dolžnosti v organih in organizacijah SZDL. Vendar pa v večini krajevnih Varčni je dvakrat udarjen V kranjski občini bodo še letos morali v družbenih dejavnostih povečati prispevke uporabnikov, kar pomeni dražje vrtce, višjo participacijo v zdravstvu, drugo leto pa še bolj oklestiti programe in morda tudi obe celodnevni šoli spremeniti v taki z izmenskim poukom Kranj — Ne glede na to, da kranjskemu gospodarstvu ne gre ravno slabo, saj je po družbenem proizvodu v vrhu med slovenskimi občinami, pa v sedanjem sistemu z odstotki regulirane skupne porabe drsi v domala povsem nemogoč položaj. Ne le, da so ob letošnjih skokovitih porastih materialnih stroškov osebni dohodki delavcev v družbenih dejavnostih še posebej zaostali, pač pa se prav sedaj kaže, da se bodo sredstva, /.brana z medsebojno solidarnostjo, tako znižala, da bodo to še posebej občutili uporabniki prav v vseh družbenih dejavnostih. O tem, kaj lahko pomenijo tako drastično skrčena sredstva za skupno porabo v kranjski občini, je tekla beseda na razširjeni seji komiteja za družbene dejavnosti v kranjski občini. Kje je meja upadanja sredstev za družbene dejavnosti, se že nekaj časa sprašuje 2800 delavcev v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu in drugih dejavnostih, kjer so sicer že vrsto let dokaj potrpežljivi kljub nizkim osebnim dohodkom, ki že vseskozi zaostajajo za tistimi v gospodarstvu. S 16 odstotki več sredstev, kolikor jih smejo zbrati za družbene dejavnosti v občinskih interesnih skupnostih, naj bi pokrili le za 15 odstotkov višje osebne dohodke v tem letu ter zagotovili 35 odstotkov več denarja za materialne stroške, ki pa so seveda narasli tudi za 50 odstotkov in več. Takšen račun se seveda ne izide, zato v vseh interesnih skupnostih družbenih dejavnosti pripravljajo višje cene za nekatere storitve. S tem so se pred časom srečali že v zdravstveni skupnosti, kjer prav tako kljub vsem sindikalnim priporočilom ne morejo mimo večje obremenitve uporabnikov. Temu bodo morali slediti tudi v otroškem varstvu z višjo oskrbnino v vrtcih, v šolah z višjo ceno prehrane itd. Vendar so to ukrepi, ki naj bi olajšali gospodarjenje le za zadnja dva meseca tega leta, v prihodnjem letu pa bo treba poseči po še občutnejših krčenjih programov v vseh družbenih dejavnostih. To lahko pomeni tudi manjše število otrok na letovanju, skrčene ali celo ukinjenje šole v naravi, črtanje brezplačnih učbenikov, ukinitev kadrovskega štipendiranja in drugo. Če ne bo šlo drugače, bo treba tudi celodnevne šole, v Kranju sta dve, spremeniti v šole z dvoiz-menskim poukom, saj je gradnja nove šole na Planini ob takšni situaciji pod vprašajem. Ob tem, da kranjsko gospodarstvo razpolaga s tolikšno presežno vrednostjo, ki bi lahko zagotovila dokaj normalno funkcioniranje vseh družbenih dejavnosti od zdravstva do šolstva in drugih, pa je sistem indeksiranja sredstva za te.namene znižal v toliki meri, da je Kranj po deležu za te dejavnosti nekje na republiškem repu. Situacija je naravnost paradoksna, ker Kranj za nekatere dejavnosti prispeva v republiško solidarnost velike denarje, tako da družbeni standard Kranja zaostaja za nekaterimi gospodarsko šibkejšimi občinami. Takšna plat pozicije postavlja v težak položaj tudi delegate v skupščinah interesnih skupnosti, ki sicer stabilizacijska prizadevanja razumejo, ne tudi tega, da morajo biti v občini, kot je kranjska, zaradi varčnega obnašanja kar dvakrat udarjeni. L. M. konferenc ni ostalo le pri evidentiranju možnih kandidatov za dolžnosti v krajevni konferenci, pač pa so se letos prvič bolj odzvali pobudam, naj vendarle tudi predlagajo možne kandidate za dolžnosti v občinski in tudi republiški konferenci. V krajevnih konferencah SZDL v kranjski občini so tako evidentirali 165 možnih kandidatov za dolžnosti v organih in organizacijah na občinski ravni ter 30 za republiko. Na posvetu, predsednikov krajevnih konferenc SZDL kranjske občine so se tudi dogovorili za nadaljni potek organizacijskih, kadrovskih in vsebinskih priprav na volilno programske seje. Že v naslednjem tednu se morajo v krajevnih konferencah odločati o predlogih za dolžnosti v krajevnih konferencah SZDL, volitve pa bodo izvedli na programsko volilnih sejah do konca tega meseca. Določen je tudi že datum volilno programske seje občinske konference SZDL Kranj in sicer 7. december. Na posvetu s predsedniki krajevnih konferenc SZDL so se tudi dogovorili, da je treba v poročila o dejavnosti konferenc v preteklem obdobju vnesti tudi politično varnostno oceno. Ob tej priložnosti bodo v vsaki krajevni skupnosti tudi ocenili dejavnosti, ki v lanski akciji NNNP niso potekale najbolj gladko in za katere je bilo dogovorjeno, da jih je treba izboljšati letos. Tam, kjer so čakali na skupno akcijo, so kar pozabili, da je treba skozi vse leto preverjati delovanje civilne zaščite, narodne zaščite, požarne varnosti, prometne varnosti ter varnostno obrambnih načrtov. Le s stalnim in sprotnim preverjanjem vseh teh elementov varnosti je možno tudi sproti popravljati slabosti in večati pripravljenost za akcijo. L. M. Lanski izgubi dodali še letošnjo Ker Alpetourov Servis na Laborah še naprej drsi v izgubo, v delovni organizaciji Creina predlagajo ukrep družbenega varstva zato so takšno gospodarjenje skleni Kranj — 2e lani je tozd Servis osebnih vozil in mehanizacije delovne organizacije Creina Kranj zaključil z izgubo 1,5 milijona din. Sem so vštete še nekatere neporavnane obveznosti iz preteklih let, letos pa poslovanje kljub sanacijskim načrtom ni nič boljše. Celo nasprotno, kot so ugotavljali v Creini, stanje se celo slabša, saj je izguba samo v letošnjih prvih šestih mesecih narasla kar na 1.3 milijona din. Čeprav so za odpravo tega primanjkljaja prav tako izdelali sanacijski načrt, pa očitno samo načrt ne more potegniti servisa na Laborah iz rdečih številk. V delovni organizaciji so namreč ugotovili, da so se v servisu držali sanacijskega programa le deloma. Če bi tako nadaljevali, bi konec leta izguba v tem tozdu še narasla, li prekiniti ter v skladu z zakonom predlagajo skupščini občine Kranj ukrep družbenega varstva. V Creini ugotavljajo, da »drugih li. Ze «3 LAS Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice. Kranj. Radovljica. Škofja Loka in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Jože Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Homer. Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Sto|an Saje, Darinka Sedej, Marija Volcjak. Cveto Zaplotnik. Andrej Žalar in Danica Žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Igor Kokalj — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik od januarja 1958 kot poltednik. od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pljadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka S1500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463. redakcija 21-860. odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463. mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Polletna naročnina 450.— din. Sanacija in ukrep družbenega varstva V temeljni organizaciji Golfturist v Gozd Martuljku samoupravljanje ni zaživelo, zato so uvedli ukrep družbenega varstva — Sanacija je ekonomsko povsem upravičena Gozd Martuljek — Dolgo in predolgo je bil Rozmanov dom v Gozd Martuljku, na izredno lepem kraju, več kot primernem za zdraviliški in vsakršen drug turizem, prepuščen sam sebi in svoji propadajoči usodi. Zanj se tudi zadnji lastnik Golf-turist očitno ni kaj prida zmenil saj je hotel skupaj z mladinskim domom vztrajno propadal. Bilo je kar žalostno, kako bi v minulih letih prav tu lahko zaživel zimski in leto turizem, pa je vladalo neodpustljivo mrtvilo. Priznati je pač treba, da se je za usodo Rozmanovega doma začel intenzivno zanimati šele novi jeseniški izvršni svet in trdno sklenil da Rozmanov dom ali hotel v Martuljku primerno usposobi ali vsaj prepreči nadaljnje nezadržno propadanje. Odločili so se za sanacijo hotela Špik ali Rozmanovega doma, obenem pa poskrbeli za socialno var-nost zaposlenih. Hotel je bil zaradi adaptacije odprt le v glavni sezon; in je razumljivo zato dosegel znatno manj nočitev. Temeljna organiz* cija je do avgusta letos tako zabeležila za 2,5 odstotkov manj nočitev kot v enakem lanskem obdobju. Obnovo z nepovratnimi sredstvi financira delovna organizacija Golfturist in do zdaj so stvari tako daleč, da bo polovica objekta (96 ležišč) obnovljenih do decembra letos. Tako bodo pridobili B kategorijo v nadaljnjih osmih letih pa bodo morali urediti še drugo polovico hote^ la. Do decembra letos je v obnovo vloženih 43 milijonov dinarjev Vzporedno s sanacijskimi deli v hotelu pa opravljajo tudi vzdrževalna dela v penzionu Spik, kjer bi radi pridobili višjo kategorijo. Prav tako pa obnavljajo objekt apartmajskega tipa Mladinski dom, kjer bodo z deli začeli prihodnje leto. Investicija obsega vrednost lOOmiliv-nov dinarjev. Odločili so se obnoviti tudi kamp, vrednost del je 21 milijonov dinarjev, naložba pa bo zaključena novembra letos. Tu bodo večnamenska športna igrišča, predvidevajo pa tudi manjšo trgovino v stanovarv-skem objektu. Turizem v Gozd Martuljku se usmerja s temi obnovami v stacionarni turizem, z možnostmi predvsem rekreacijskega turizma. Vsa naložbena dela so upravičena, saj bi v nasprotnem primen. hotel morali zapreti. Delavci, ki so zaposleni v Martuljku, bi morali bi ti z vsemi silami za obnovo, pa je žal popolnoma drugače. Samoupra vna organiziranost v temeljni organizaciji nikakor ne more zaživel hkrati s tem pa prihaja tudi do kršenja pristojnosti v odločanju. Prih* ja do kršitev delovnih dolžnosti, temeljna organizacija posluje na robu rentabilnosti in z izgubo in sama v takšnem položaju nikakor ni sposobna pokrivati vseh obveznosti. Te obveznosti pokriva za temeljno organizacijo delovna organizacija. Zaradi tega in številnih problema prihaja do resne nevarnosti za likvidacijo te temeljne organizacije r vprašanja socialne varnosti delavcev. Motnje v samoupravnih odnosa so izrazite, delavci se upirajo, četudi so povsem jasno informirani da je sanacija nujna. Ob tem nikakor ni mogoče razumeti, da s kršitvami ovirajo razvoj samoupravljanja, glasujejo proti, negodujejo. Proti komu? Proti lastni socialni varnosti pač, zato so bili na minuli seji tudi člani jeseniškega izvršnega sveta najprej presenečeni, potem pa so sprejeli nedvoumn sklep, da se ob ekonomsko upravičeni sanaciji uvede v tem temeljni organizaciji ukrep družbenega varstva. Samoupravna organizira-\s pač ni zaživela, zato so ustvarjeni vsi pogoji za družbeno varstvo D. Sede] -■------ Polovica pripravnikov pred vrati V kranjski občini so lahko doslej zaposlili le polovico priprav kov za nedoločen čas, ostali čakajo na primerno delo ali pa » prekvalifikacijo možnosti ni. Že lani so med vzroki za izgubo ugotavljali tudi slabo izkoriščenost zmogljivosti, ki je okoli 20 odstotkov nižja kot v drugih podobnih dejavnostih, razen tega so lani imeli tudi prenizke cene delovnih ur, svoje pa so dodale še težave z nakupom raznega materiala. Razen tega je bila za ta servis značilna tudi slabša delovna disciplina, ki je skupaj s slabšo kvaliteto opravljenih storitev pripomogla k vse večjemu drsenju v izgubo. Servis na Laborah prav sedaj obnavljajo, za kar bo porabljenih okoli 38 milijonov novih din, vendar samo obnovljeni prostori, tako je menil kranjski izvršni svet, ko je razpravljal o predlogu družbenega varstva, ne morejo izboljšati gospodarjenja. Treba je zagotoviti vse ukrepe, ki so bili sprejeti s sanacijskim programom in za katere se je doslej izkazalo, da jih v temeljni organizaciji Servis sami ne zmorejo izpeljati. Potem ko bo predlog o uvedbi družbenega vršiva podrobneje izdelal družbeni pravobranilec samoupravljanja', bo o tem sklepala skupščina občine Kranj na novembrski seji. L. M. Kranj — Kam po končani šoli, kje opraviti pripravniški staž, postaja vse pogostejše vprašanje tudi med mladimi v kranjski občini, kjer si sicer zaradi nezaposlenosti vsaj v primerjavi z drugimi slovenskimi občinami še ne bi bilo treba delati prevelikih skrbi. Vendar podatek, da je konec avgusta več kot 100 pripravnikov, to je iskalcev prve zaposlitve z dokončano šolo na nižji in na višjih stopnjah, trkalo brez uspeha na vrata delovnih organizacij, že zbuja skrb. Še posebej zato, ker so v kranjskih delovnih organizacijah napovedali, da bodo letos zaposlili nekaj več kot 300 pripravnikov, od tega pa kar 40 odstotkov le za določen čas. Joda ni ostalo le pri tem, pač pa se je število pripravnikov, ki so se po devetih mesecih ali nekaj več dela znašli spet pred vrati skupnosti za zaposlovanje, povečalo kar na polovico. V združenem delu kljub temu, da zaradi sedanje gospodarske situacije pripirajo vrata pripravnikom, vendarle razmišljajo o mladi generaciji s posluhom. Vsaj ponekod. Tako na primer v Iskrinih delovnih organizacijah Kibernetiki in Eru, kjer ne pri- pirajo vrat pripravnikom, predla^av način, kako tudi druge delovne orf» nizacije pripraviti, da bi sprejele v* mladih delavcev ne le za dolete pač pa tudi za nedoločen čas. rV pravniki imajo namreč po opravi,* nem pripravniškem stažu za dokx« čas pravico do denarnega nadoae stila, iz katerega združeno delo s pr spevno stopnjo zbira sredsua skupnosti za zaposlovanje. V Iskn-nih delovnib organizacijah meni,* da bi lahko delovne organizacije, k zaposlujejo pripravnike le za dok" čen čas, obremenili z dodatnimi pr spevki za pomoč nezaposlenim pr pravnikom po prenehanju deii Skupščina skupnosti za zaposlou nje Kranj, na kateri je bilo UMI takšno mnenje, se glede tega vpraša-nja še ni opredelila, saj kaže počaki ti tudi na spremembe, ki se v zven s tem področjem pripravljajo v republiškem merilu. Ob tem pa kaže naglasiti, da \ev> na nezaposlenih v kranjski občim k dobiva nobenih nadomestil ali denarne pomoči, do tega ima pravico* 10 odstotkov od okoli 400 nezaposie nih. L M Ni denarja za ustanovitev centra Tržič — Tržiška občina je ena od trinajstih slovenskih občin, ki na podlagi določil zakona še nima ustanovljenega centra za socialno delo. Ko je izvršni svet občinske skupščine na seji v septembru razpravljal o tem vprašanju, so ugotovili, da se je že pred časom izkazalo: ni možnosti, da bi se povezali s kakšnim drugim centrom v regiji. Da pa bi sami ustanovili Center za socialno delo, ta hip nimajo dovolj denarja. To seveda ne pomeni, da trenutno v občini razreševanje vprašanj s področja socialne problematike ni urejeno. Ugotovili pa so, da bi z združevanjem kadrov in nalog B tega področja lahko dosegli več, kot trenutno zmorejo na področju socialne politike. Zato so na izvršnem svetu sklenili, da bodo najprej dopolnili elabotar o družbenoekonomski upravičenosti centra za socialno delo. Menili so, da bi lahko postopoma združili skupne službe sisov družbenih in gospodarskih dejavnosti ter krajevnm skupnosti. O takšni zasrc-vi bo konec leta izvršni svet ponoru razpravljal. Prihodnje leto pa najiv o tem stekla tudi razprava v oblv.r-ski skupščini. Pri tem bodo izhaja iz osnovnega cilja in sicer, da bi M področju socialne politike dose$i večje rezultate ob enakem številu » poslenih in zmanjšanju stroškov. A c 39 let požiga Gozda Križe — V nedeljo je bila , Gozdu osrednja proslava ob kra jevnih praznikih Pristave. Kni Sebenj in Seničnega, posvacaaa 39. obletnici požiga partizan?«^ vasice Gozd. V poročilu s proslave, objavljenem v torkovem Glasu, sem dogodku pomotoma dodala eno leto. Krajanom in vata bralcem Glasa se opravičujem H J Nova hala za izvozno pohištvo Skoraj dvajsetletne izkušnje delavcev tržiškega Zlita pri izdelavi in prodaji masivnega pohištva na zahodnoevropske trge pripe- Ke do naložbe v novo proizvodno halo in sodobnejše stroje — _j približno leto dni 80 odstotkov več pohištva na tuje Tržič — S sprejemom razvojnega jka* za to petletno obdobje so se Mavri tržiškega Zlita odločili, da zdo posodobili obrat za izdelavo Mliirnega pohištva. K tej pomemb- . r. zahtevni odločitvi jih je vodila *fika izvozna usmerjenost pohi-š»enih izdelkov ter slabi delovni po-9fc prostori so pretesni, stroji do-iuj iztrošeni. Les daje občutek prijetne topline, taaćnosti. Ni čudno, da je zato po-•tal vse bolj nepogrešljiv pri notra-opremi domov. Kupci iz zahodne Evrope so že zdavnaj spoznali vred-ao*t masivnega pohištva, kakršno jrihaja iz Zlita. Tržiški mizarji ima-,'.namreč z izdelavo in prodajo pohi-feva na zahodnoevropske trge okro-$a dvajsetletne izkušnje. Poznajo 'Ja$ zahtevnih kupcev, vedo, kaj je evropska kvaliteta. Zato s sedanjo proizvodnjo ne uspevajo več zadovoljiti velikega povpraševanja tujih partnerjev, ki iščejo za enake izdel-« tudi druge dobavitelje, pogosto -Mj Jugoslavije. Ob bogatih gozdo-it, ki jim dajejo večji del potrebnih wrovin — te pa se .°^no niso predela do najvišje stopnje — in ob dej- Turistični čeki se niso obnesli Bled je bil letos naš najdražji tunstični kraj. Ni šel v korak z frogimi, ki so se spuščali v turistično razprodajo. Blejski turistima delavci ocenjujejo, da je bila 4pp dinarskih turističnih čekov ;alova, da so povsem nepotrebni, je več mogoče narediti s pravo politiko cen in z izboljšanjem kakovosti. Banka je dala podatek, da je bi-,-, v radovljiški občini do konca avgusta vnovčenih za 87 milijo-'.ov dinarjev turističnih čekov, laično torej- lahko, da so toliko MMka vzeli turističnemu gospodarstvu. Ml Hledu in v Bohinju so se do nih čekov obnašali razli-:ćao. Na Bledu so le restavracija I Bistro, kavarna Kazina in resta-ndjja na Gradu sprejemale če- tniki. Poln hrib jih je bil, se spominja Gojko. Tito se je tedaj srečno prebil do Glamoča, od tam pa z avionom poletel na Vis. A že čez nekaj dni se je spet vrnil. Kmalu po Drvarju so se Krajišniki znask v eni svojih najtežjih bitk. Na Črnem vrhu« bili z ranjenci. Od Travnika sem so napadali Nemci. Juriš za jurišem. Silovit je bil sovrai-nikov napad. Za kakšnih sto metrov so zrini Krajišnike s položajev. Za živo glavo so morili obdržati Crni vrh, kajti sicer bi sovražnik prišel do ranjencev. Že čisto blizu so bili, na 20, 30 metrov, da so se z bombami obmetaval , Polovico Gojkovega voda je že popadalo. Med njimi tudi nekaj Slovencev, Primorcev, k; H se jim pridružili po kapitulaciji Italije. Ko ;< padel njegov mitraljezec, je položaj med dv^ ma bukvama prevzel Gojko. Granate in min« so padale vse okrog njega. Tedaj je izgubil sluh. Tudi ni slišal, ko ga je komandant kbcal naj se umakne. Šele ko ga je za roko potegnil od bukev, je razumel. Osem dni ni slišal, potem pa mu je le še bobnelo v glavi. Nikol: vrt se mu sluh ni povsem popravil. Hudo mu jt bilo za padle tovariše. Tu sta padla brata S. mo in Jože. Niso ju mogli zakopati... T\; >> bilo Gojku huje kot na Sutjeski. Proti Črni gori in naprej v Srbijo so se premaknili takrat Krajišniki. Na Zlatiboru se imeli hude boje s četniki. Na goli planoti so jih dobili. Na sto, dvesto metrov so na četnike odprli ogenj. Sam ogenj in dim. Kako so tedaj četniki bežali! In ujeti četniki so govorili »Bih ste kot vragi. Vsaka granata je bila na naši glavi!« Tu je padel Slovenec Emil, kot jabolko lep fant. Od Divače je bil doma. Potem je šlo hitro. Beograd, sremska fronta Pri Šidu je bil ranjen. Potem Zagreb. Zidani most, Ljubljana, Trst. Za Trst je Gojkt lizal na položajih še leta 1947 ... Sam ne igraš nikakršne vloge v takt \ kot je bila ta, pravi Gojko, le množica je * ki zmaguje. ^ . DPyW- ( Skrivnost umetnosti Lepenskega Vira — Drevi ob 18. uri bodo ' Jakopičevem razstavišču v Lj ubrani odprli razstavo »Skrivnost 3*taosti Lepenskega Vira«, ki predstavlja kiparstvo pred 8 tisoč le-:vDjerdapu, sega torej v najstarej-»zakladnico človeštva. To zanimivo satavo je pripravil Narodni muzej i Beograda s sodelovanjem Narod-*p muzeja iz Ljubljane, avtorja •estave sta dr. Dragoslav Srejovič £ Ljubinka Babović. Hed številnimi arheološkimi izko->avanii na bregovih Donave v Djer-'Jfa, ki so danes poplavljeni zaradi gradnje vodnih elektrarn, so v le-a 1963 do 1970 na terasi Lepenski ftf pod sloji zemlje in peska odkrili aetniske spomenike še neznane prazgodovinske kulture; sakralne objekte in skulpture, narejene iz velikih kamnov z gravurami, zraven pa predmete iz roževine in kosti. Pred 8 tisoč leti, med 7000 in 6000 pred našim štetjem je bilo tam središče prazgodovinske kulture, ki nima primera na evropskih in azaij-skih tleh. V tem divjem predelu utesnjene in kamnite obale velike reke je najstarejša znana sakralna arhitekturna in monumentalna skulptura v Evropi. Na drugih področjih Evrope je v tistih časih človek živel v naravnih zakloniščih ali v kolibah in šotorih, umetnost pa je bila omejena na posamezne vreze na kosteh in ro-ževini. V vseh fazah te kulture so gradili stavbe, katerih osnova so sferični Prenovljena zbirka NOB Wja Loka — V soboto, 15. okto-»bo Loški muzej spet odprl vrata a obiskovalce. Več mesecev so bila amreć zaprta zaradi preurejanja soejskih zbirk, pri čemer so postori še vse potrebno. Muzejski delav--pntem pridno pomagajo, čistijo in //spravljajo prostore, zadnje dni tja pozne popoldanske ure. da bodo auzejske zbirke v soboto spet lahko 4prh za javnost. "iajvecja pridobitev Loškega mu-*ja bo prenovljena, na novo postavim zbirka NOB, za kar je poskrbi kustos za zgodovino NOB France -/inar. Zadnjič je bila prenove dele-aaleta 1971 in v zadnjem desetletju *. je seveda nabralo dosti novega ?ndiva. Rečemo lahko tudi, da se je astril naš pogled na narodnoosvo-/Alno borbo. Pri tem velja povedala so pobudo o prenovi zbirke dali vi borci. Si novo postavljena zbirka NOB «a v primerjavi s prejšnjo širše •fcsežnosti in večjo varnost gradiva, žaziirjena je na predvojno delavsko ^sanje, pri čemer mejnike postajo predvojna stavkovna gibanja, ,iO>nburški upor, borba za severno aejo, oktobrska revolucija. Zajema povojno obnovo in izgradnjo, ^javljanje ljudske oblasti, začet-«• samoupravljanja in Titove obiske ■i škofjeloškem. Prenovljena zbirka širše zajema todi narodnoosvobodilno borbo, saj Ustavitev ni osredotočena zgolj na vojaške operacije, temveč vsebuje tudi vpogled v življenje borcev in civilistov na medvojnem Škofjeloškem območju. Zbirka se je približala ljudem, ki so med vojno neopazno in tiho veliko prispevali. Škofjeloško zaledje, Loški hribi bi lahko dejali, tudi vasice na obrobju mesta, so bili resnično partizansko zaledje, saj temu lahko pripišemo razloge, da so bila na Škofjeloškem poveljstva partizanske vojske. Pri novi postavitvi zbirke so veliko pozornosti posvetili tudi varnosti muzealij, saj so bile poprej preveč izpostavljene spretnim rokam zmikavtov, ki so v preteklih desetletjih uspeli zbirko osiromašiti za nekaj dragocenih dokumentov. Posebej velja pohvaliti domiselno oblikovno zasnovo postavitve zbirke, saj prostrana sobana že pri vratih vzbudi vtis sprehajalne poti pb tivolskem parku. Ljubljanski arhitekt Božo Podlogar je tako dal zbirki tudi privlačno obliko. V Loškem muzeju je razširjena tudi etnološka zbirka. Kustosinja za etnologijo Meta Sterle je dodala zbirko o ljudskem stavbarstvu in podrobno predstavila izdelovanje znamenitega loškega kruhka, suhega cvetja in krašenja predmetov. Na grajskem hodniku pa bo nekaj muzealij predstavilo ljudsko nošo, kar je takorekoč zametek nove muzejske zbirke. M. Volčjak tUiUki posnetki bombandiranja škofjeloške kasarne 28. marca 1945 so novi '■".umenti v prenovljeni zbirki NOB. Angleški avioni so bombe ob umika-'jmemike vojske odvrgli^ tudi na vojaško bazo na Trati ter na tedanje sod-*pkt zapore. Hrtkem muzeju so etnološko zbirko dopolnili s prikazom izdelovanja zna-fmteaa loikega kruhka. trikotniki s prisekanimi vrhovi. Okoli 6500 pred našim štetjem so se pojavile na Lepenskem Viru monumentalne kamnite skulpture, katerim je posvečena zdajšnja razstava v Ljubljani. Te skulpture so sestavni del sakralne arhitekture in ikonografsko posnema človeške in živalske like. Vodilni mitiv je človek-riba. Površine skulptur prekrivajo vijugaste brazde, ki imajo obliko zapletenih arabesk s konicami oblikovanimi v spirale, koncentrične kroge in srčaste okraske. Vse podrobnosti arhitekture in skulpture kažejo na mitologijo in na kult mrtvih, simboli spola pa pričajo o kulturi plodnosti. Umetnost Lepenskega Vira je odmaknjena od svojega časa v Evropi in se ne usklajuje s splošnimi družbeno gospodarskimi pogoji in duhom dobe. Kultura Lepenskega Vira sodi med najpomembnejša arheološka odkritja 20. stoletja na svetu. Predvidevajo, da bo nadaljnje raziskovanje kulture Lepenskega Vira vodilo za poznavanje virov najstarejše mitologije evropskega prostora ter bo prispevalo k spreminjanju naših pogledov na najstarejša prazgodovinska obdobja evroazijskega prostora. INTART V Vidmu Četrti bienale INTART bodo odprli v soboto, 15. oktobra ob 11. uri v Galleriji del Centro v Vidmu. Prirejajo ga Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov, Centro Friulano Arti in Kunstverein fur Karnten. Letos je razstava posvečena tudi tisoč-letnici mesta Videm. Slovensko umetnost bodo prezentirali: Gabrijel Stupica, Marij Pregelj, Marko Su-šteršič, Marjan Pogačnik, Riko Debeljak, Gorazd Šefran, Drago Tršar in Slavko Tihec. KULTURNI KOLEDAR JESENICE - Kulturna skupnost Jesenice obvešča, da bosta Finžgarjeva in Prešernova rojstna hiša od 21. septembra do 29. oktobra odprti po naslednjem urniku: Finžgarjeva od 9. do 14. ure, Prešernova pa od 8. do 12. ure in od 13. do 16. ure, vsak dan, razen ponedeljka. V soboto, 15. oktobra ob 19.30 bo v gledališču Tone Čufar na Jesenicah prva premiera v novi sezoni. Pripravili so dramo Antona Leskovca: KRALJIČNA HARIS pod režijskim vodstvom Vesne Arhar. Dramaturg predstave je Bojan Štih, sceno in kostume pa je zasnovala Milena Kumar. Ponovitev predstave bo v nedeljo, 16. oktobra ob isti uri, abonmajske predstave pa se bodo zvrstile v ponedeljek, 17. oktobra, torek, 18. oktobra, sredo 19. oktobra in četrtek 20. oktobra. RIBNO - V Zadružnem domu v Ribnem pri Bledu bodo v nedeljo, 16. oktobra priredili pod naslovom Vaša matineja igrico za otroke Jane Kolaričeve SALON EXPON ob 10. uri. TRŽIČ - V paviljonu NOB v Tržiču je razstava olj Vinka Hlebša. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši bo drevi ob 18. otvoritev razstave oljnih slik akademskega slikarja Leona Koporca. Ob otvoritvi bo iz pravkar izšle zbirke Predrti klic prebral nekaj svojih pesmi pesnik Bojan Pisk. V galerijskih prostorih Mestne hiše si lahko ogledate razstavo Jugoslovanska fotografija 1983 (od 14. oktobra dalje). V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galerijskih prostorih Prešernove hiše je na ogled razstava mojstra fotografije EFIAP in dobitnika letošnje nagrade Foto zveze Jugoslavije Janeza Marenčiča. ŠKOFJA LOKA - V galeriji loškega gradu je na ogled slikarska razstava slikarja samo-rastnika Jakov Hure-Delmati. V knjižnici Ivana Tavčarja v Škofji Loki je v ponedeljek, 17. oktobra ob 18. otvoritev knjižne razstave Knjižne novosti 83. Razstava bo posvečena mednarodnemu mesecu knjige. Odprta bo do 31. oktobra. Istega dne ob 18.30 bo pripravil M. Cr-talič Literarni večer na temo Beseda o umetnosti. V torek, 18. oktobra ob 18. uri bo Ura pravljic (VILINSKI KONJIČ — A. Florjančič). V sredo, 19. oktobra ob 18. pa bo Večer z diapozitivi. Franc Pi-sanec bo predstavil Poljsko. Vinko Podobnik v sejni dvorani občine Škofja Loka Kolo kot simbol Že nekaj časa zbuja pozornost na skupinskih razstavah ljubiteljske likovne ustvarjalnosti v Škofji Loki žirovski slikar amater Vinko Podobnik. Simbol starega lesenega kolesa, ki plava na nebu ali razsuto leži na tleh, se pojavlja skoraj na vseh Podobnikovih slikah, ki so prav zaradi tega kolesa nekaj nenavadnega med slikami, s katerimi drugi slikarji prepisujejo motive iz narave. Vinko Podobnik narave ne prepisuje in je ne podaja do vseh podrobnosti verno. Upodablja in izrablja motiv krajine le v toliko v kolikor mu pomaga izraziti določeno misel, pri kateri je že omenjeno kolo nosilec razmišljanja. Slikarskega seveda, kajti z razsutim kolesom skuša dopovedati gledalcu vso minljivost, ki jo prinaša s seboj razkroj: hiša naslikana pod razbitim kolesom (časa) je prav tako zapisana propadu kot je propadlo nekoč v preteklosti sicer močno in trdno kolo. Za razumevanje likovnih prvin Podobnikovih slik, moramo omeniti, da je bil sicer rojen v Ljubljani (leta 1952), da že od rane mladosti živi v Žireh, da se je šolal na strojni tehnični šoli in da je zaposlen v Kladivarju (strojni tehnik — Tehnični risar in tehnični komercialist). Ker njegov rod ne izvira iz Žirov mu tudi ne odgovarja tisti značilni slikarski pristop k obravnavani snovi, tako značilni za žirovske slikarje naivce. Včasih se nekoliko spogleduje s takšnim načinom slikanja, z ostro zarisano črto in pobarvanimi ploskavami. Vendar prevlada tehnični čut za pravilna sorazmerja in dognano perspektivo, kar daje Podobnikovim slikam povsem drugačen značaj. V zadnjem času se je odmaknil od ostro začrtane risbe in dal večjo veljavo mehki potezi čopiča ter svoj slikarski rokopis prevesil v slikovito dogajanje na platnu. S tem so odpadle tudi vse nadrobnosti, ki jih je bilo preje polno na slikah. Zato pa se spogleduje s ploskovnim reševanjem motiva (n. pr. slika Škofja Loka), kjer pa naleti na težave med usklajevanjem prostorsko grajene slike kot celote in med ploskovno obdelanimi detajli. Ker ima sorazmerno skromen stalež kot slikar, ki se je pričel resneje ukvarjati s tem načinom izrabe prostega časa šele okoli leta 1975, je razumljivo, da se bo še razvijal in da se bomo z njegovimi slikami še srečali. Andrej Pavlovec KPZ Loka koncertira pod Lubnikom Komorni pevski zbor LOKA je po pogostosti nastopanja sigurno med najbolj marljivimi številnimi loškimi pevskimi skupinami. S približno 15 nastopi letno, od katerih je polovica celovečernih koncertov, morajo sezono začeti dovolj zgodaj, da uspejo uresničiti smelo zastavljeni program. I Že v lanskem oktobru so za otvoritveni koncert organizirali uspelo prireditev v Lubniški jami pod Lubnikom. Obogateni z izkušnjami, so se pevci pod vodstvom Janeza Jocifa odločili, da bo oktobrski koncert na pobočju Lubnika tradicionalna oblika otvoritve sezone in združitve pevskih in planinskih užitkov. Lubnik, osrednja točka in cilj loških planincev, je sigurno najbolj uspela kombinacija zadovoljitve potreb in želja številnih Ločanov in okoličanov. Lubniška jama s svojo arheološko in geološko raznovrstnostjo in bogastvom privablja žal le posamezne naključne obiskovalo. Pot do nje namreč ni posebno markirana in zavarovana. Tako se planincem nudi tudi možnost organiziranega dostopa in ogleda te zgodovinsko najbolj pomembne jame v neposredni okolici starodavnega mesta Škofje Loke. V sodelovanju z alpinističnim odsekom Planinskega društva Škofja Loka bodo odprli jamo in svoja grla v nedeljo, 16. oktobra ob 11. uri. Pot in dostop bosta lepo označena in varovana, pred vhodom v jamo pa bodo vsi obiskovalci dobili kot nagrado za svoj trud poleg ubrane pesmi tudi majhno okrepčilo. Koncert bo v vsakem vremenu, saj je v prostorni jami dovolj zavetja za vse poslušalce. Svoj delež k dobremu počutju bosta dodala povezovalca Alenka Bole Vrabec in Marko Črtalič, nekaj zanimivosti o sami jami pa bo razložil njen prvi arheolog raziskovalec dr. Aci Leben. V teh jesenskih dneh, ko je škoda zamuditi vsakega lepega dneva vsaj za krajši izlet, bo tovrstna kulturno planinska posebnost zvabila številne obiskovalce planin v Lubniško jamo. In če verjamemo lanskoletnemu številnemu občinstvu jim žal vsekakor ne bo. Miha Ješe Premiera Kralj ične Haris Jeseniški gledališčniki bodo jutri v režiji Vesne Arharjeve pre-mierno uprizorili dramo Antona Leskovca Kraljična Haris — Dramaturg Bojan Štih je med drugim zapisal željo, da bi uprizoritev potrdila misel o vrednosti Leskovčeve dramatike Jesenice — V soboto, 15. oktobra ob 19,30 bodo v Amaterskem gledališču Tone Čufar na Jesenicah pre-mierno uprizorili dramo Antona Leskovca Kraljična Haris. Delo je režirala Vesna Arharjeva, dramaturg je Bojan Štih, sceno in kostume je zasnovala Milena Kumrova. Igrali bodo: Borut Verovšek, Franci Černe, Rado Mužan, Bernarda Gašperšič, Alenka Weithauser, Stanka Geršak, Slava Maroševič in Irena Varek. Predstavo bodo ponovili v nedeljo, 16. oktobra ob 19,30, abonbmajske predstave pa se bodo predvidoma zvrstile v naslednjem tednu. Dramaturg predstave Bojan Štih je v gledališki list zapisal: »Anton Leskovec se je rodil 4. januarja 1891 v Škofji Loki, umrl pa je 23. januarja 1930 v Ljubljani. Slovenska ekspre-sionistična drama pozna tale imena, če sledimo izboru Franceta Zadrav-ca »Upornik« (Kondor, št. 92, leta 1966): France Bevk, Stanko Majcen, Miran Jarc, Ivan Pregelj, Bratko Kreft, Alojzij Remec, Slavko Grum in Anton Leskovec. Če premislimo Leskovčevo dramatično delo in odrsko vrednost tega dela, lahko zapišemo, da je v našem avtorju živel vsekakor najizrazitejši in najbolj nadarjeni slovenski ekspresionist. Le-skočevo dramsko delo pozna štiri naslove: »Dva bregova (uprizoritve 1927, 1928, 1941, 1951, 1955 in 1957), »Kraljična Haris« (uprizoritev 1930), »Vera in nevera« (uprizoritev 1944) in »Jurij Plevnar« (doslej neuprizor-jena). Ti podatki povedo, da Lesko-čeva dramska dela poredko zaidejo na slovenske odre. Le igra »Dva bregova« je bila kolikor toliko igrana in uprizorjena. In vendar so njegove igre izvirne, zanimive in tudi pristne v umeniškem in literarnem pogledu. Drama o delavskem voditelju Juriju Plevnarju, freska iz življenja predmestnih beračev in tragedija o kmečkem veljaku, sestavljajo sku- paj z igro »Kraljična Haris« dramsko teatrologijo, ki ji še nismo izmerili odrskih in umetniških vrednosti. Kraljična Haris je igra s tremi temami: prva opisuje sebičneža Jošta Osojnika, druga čutno in umetniško bit Sabine Isteniške in tretja personal, ki ob omenjenih dveh osebah predstavlja malomestno okolje dvajsetih let; dobo po prvi vojni in čas pred veliko krizo. Sabina Isteniška pooseblja čutno ljubezen in umetnost, Jošt Osojnik podjetništvo in gospodarski karierizem. Ob njiju nostalgija dveh mater in osamljene, izgubljene in izdane Helene Polajnar. Kraj dogajanja Je mesto in to mesto sestavljata še Žiga Knez in Gregor Polajnar. Prvi je podjetnik in drugi je umetnik, zraven njiju pa še slu-žinčad. Personal, ki je značilen za malomestno okolje. Nihče v tej igri ne dobi ničesar, skrivnostna moč v gradu (pomislimo na Kafko) pogoltne osebe, ki so izgubile svoj življenjski smisel in pomen. Ples Kraljične Haris, te naše Salome, je bil zaman. F«-ezuspešen. Plešasta pevka v Kiselštajnu Kranj — Drevi ob 22. uri bo v lutkovni dvoranici društva Gleda-lišče-lutke-glasba v gradu Kisel-štajn Eksperimentalna gledališka skupina iz Kranja uprizorila absurdno antiigro Eugena Iones-ca »Plešasta pevka«. Povedati velja, da bo predstava decembra zastopala naše barve na evropskem gledališkem festivalu v Katowi-cah na Poljskem. Ker dvoranica sprejme le 76 gledalcev, vas opozarjamo, da začetka predstave ne zamudite. PETEK. 14. OKTOBRA 1983 Nova prodaja/na športnih oblačil v Kranju — Trgovsko podjetje Elito Kranj je v prostorih bivše Seme, pri hotelu Evropa, odprlo novo prodajalno ŠPORT. S prodajalno ŠPORT je adaptiran prvi manjši del nekdanjega Sentinega skladišča, v bližnji prihodnosti pa bo Elita tu uredila še večje prodajne prostore, saj ima v svoji novi poslovni stavbi na voljo še blizu 2000 kvadratnih metrov prostorov. Tu bo zastopana kompletna ponudba športnih oblačil in rekvizitov, zaves, posteljnine, preprog in talnih oblog, pa tudi konfekcije, pletenin ter drobnega tekstilnega in galanterijskega blaga. — Eoto: D. Dolenc SPOROČILI STE NAM Prva zmaga nogometašev Prim-skovega — Po šestem kolu kranjske nogometne lige so v vodstvu nogometaši Primskovega ž desetimi točkami pred Podbrezjami z devetimi. Ti dve ekipi sta tudi po tem kolu ostali neporaženi. Na tretjem, četrtem in petem mestu so z enakim številom točk ekipe Nakla, Šenčurja in Kokrice. V spodnjem delu lestvice so nogometaši Triglava B s štirimi točkami ter Primskovo in Trboje s tremi. V šestem kolu je Sava igrala neodločeno s Triglavom B, brez zmagovalca pa se je končalo tudi srečanje enajsteric Kokrice in Podbrezij. Nogometaši Primskovega so na gostovanju v Trbojah dosegli prvo zmago. Šenčurjani so presenetljivo zmagali v Naklem, zelo slab sodnik pa Je na tej tekmi pokazal kar štiri rdeče kartone. Izidi - Triglav B : Sava 1:1, Kokri-ca : Podbrezje 2:2, Naklo : Šenčur 0:1, Trboje : Primskovo 0:2. - D. Jošt Marjana Zore — po treh zaporednih naslovih tokrat četrto mesto. — Foto: C . '/.. Zoretova četrta, Urbane deveti Kranj, Bled — Na kegljišču hotela Jelovica na Bledu se je končalo letos nje republiško prvenstvo za člane. Na- , slov prvaka je osvojil Matjaž Hočevar, član Gradtsa iz Ljubljane, ki je v štirih nastopih podrl 3649 kegljev. Na drugo mesto se je z. zaostankom 19 kegljev uvrstil naš najboljši kegljač Miro Ster-žaj (.Radenska Carda). Prvih deset tekmovalcev se je uvrstilo na državno prvenstvo, ki bo 29. in 30. oktobra v Beogradu. Med njimi je tudi edini pred-stuvnik kranjskega Triglava Boris Ur-bane iz Goric. Čeprav je pred prvenstvom zaradi prehlada treniral manj. je s 3499 podrtimi keglji zasedel še vedno odlično deveto mesto. Najboljše slovenske kegljavke so se za naslov republiške prvakinje potegovale na kegljišču Triglava v Kranju. Članica domačega kluba Marjana Zore, zmagovalka zadnjih treh republiških prvenstev, ni ponovila prejšnjih uspehov. Zaostanek iz predtokmova-nja v Trbovljah je bil prevelik, da bi ga lahko v Kranj nadoknadila. S 1719 podrtimi keglji je zasedla četrto mesto Izkazala se je tudi druga predstavnica kranjskega Trilglava Milena Vrhovnik. Podrla je 1600 kegljev in osvojila deseto mesto. Obe kranjski kegljavki sta se uvrstili na državno prvenstvo, ki bo prav tako v Kranju in sicer 29. in 30. oktobra. Naslov najboljše v Slovenj ji je osvojila državna reprezentantka, levičarka Marika Nagy (Konstruktor — Maribor) s 174» podrtimi keglji. Druga je bila Tanja Oobec iz Celja, ki je z 900 keglji dosegla najboljši rezultat V Kranju, in tretja njena klubska .•krnim Jožica Soško (cz) Zmagoslavje nekdanjega prvaka — Šahovsko društvo Tržič je priredilo redni mesečni hitropotezni turnir. Udekv.ilo se ga je 16 šahistov. Zanesljivo je zmagal nekdanji slovenski prvak Marjan Slak, ki je /bral 12,5 točk. Srečo Mrvar in Dušan Borštar sta osvojila po 11 točk, Ravnik, Uzar in Kogoj pa devet. — J. Kikel Prvenstvo Tržiča v namiznem tenisu — V počastitev praznika krajevnih skupnosti Križe, Pristava, Se-benje in Senično je Telesnovzgojno društvo Partizan Križe — namizno-teniška sekcija pripravilo v osnovni šoli Kokrškega odreda letošnje občinsko prvenstvo v namiznem tenisu za posameznike in dvojice. Tekmovanja se je udeležilo 17 igralcev, 4 igralke in 14 dvojic. Rezultati — moški — posamezno: 1. Dragan Manjulov, 2. Janez Mu-zik, 3. Bojan Mandič, 4. Ciril Mar-kič; dvojico: 1. B. Mandič-D. Mandič, • 2. Muzik-Markič, 3. do 4. Manjulov-Ulčnik in F. Aljančič—M. Aljančič; ženske — posamezno: 1. Olga Bencina, 2. Maja Nunar, 3. Jana Mladič. 4. Sergeja Godnov, dvojice: 1. Nu-nar-Mladič, 2. Benčina-Godnov; mešane dvojice: l. Bojan Mandič-Maja Nunar. 2. Jane/. Muzik-Olga Bencina, 3. do 4. Matej Ulčnik-Jana Mladič in Damjan Mandie-Serge.ja Godnov. — J. Kikel Moška ekipa za obstanek, dekleta za zmago — Po petnajstih letih bosta ženska in moška ekipa kranjskega Triglava nastopali v slovenski ligi, v zahodni skupini druge republiške lige. Medtem ko se bo moška ekipa borila za obstanek, bodo dekleta skušala osvojiti prvo mesto. To bo toliko težje, ker športni delavci v Kranju nimajo razumevanja za tekmovalno odbojko in so ženski ekipi namesto štirih treningov omogočili le dvakrat tedensko vadbo. Ob tem pozabljajo, da ima odbojka v kranjski občini dobro možnosti /a razvoj, saj že zdaj na osnovnih šolah organizirano vadi preko sto mladih igralk. Že prve tekme bodo pokazale, ali je zastavljeni cilj dosegljiv kljub slabim možnostim za vadbo. V prvem kolu bodo dekleta jutri, v soboto, gostovala v Kamniku, kjer bodo igrale z istoimensko ekipo, moška ekipa pa se bo v gosteh pomerila s Kočevjem. - M.Žibert ŠPORT OB KONCU TEDNA Nogomet — V nogometnem prvenstvu kranjske občine bodo odigrali srečanja sedmega kola. Spored tekem — člani — sobota ob 15. uri — Podbrez-je : Naklo, Sava : Kokrica, Šenčur .Trboje, Primskovo : Triglav B, Veleso-vo : Zarica, Bitnje : Grintavec, Visoko : Hrastje, Preddvor : Britof; pionirji — sobota ob 13.45 — Naklo: Sava, Primskovo : Šenčur, Kokrica : Britof; kadeti — sobota ob 10.30 — Triglav : AIples, LTH : Sava, Britof : Jesenice (ob 15.30); mladinci — nedelja ob 10. uri — Šenčur: Naklo, Kokrica : Preddvor, Primskovo .Trboje. — V počastitev praznika krajevne skupnosti Godešič bo v nedeljo, 16. oktobra, turnir v malem nogometu, na katerem bodo nastopile štiri ekipe. Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri. Po končanem turnirju bo v rekreacijskem središču kulturno zabavna prireditev. D. Jošt, J. Starman Odbojka — V tekmi drugega kola druge zvezne odbojkarske lige — zahod se bodo igralci Bleda jutri, 15. oktobra, ob 18. uri pomerili v telovadnici osnovne šole z lanskim prvoligašem, ekipo Jedinstva. Obeta se zanimivo srečanje, v katerem bodo skušali domačini osvojiti prvi par prvenstvenih točk. I'panje je toliko večje, kei je ekipa letos*okrepljena s tremi igralci. S služenja vojaškega roka se je vrnil mladinski reprez.entant Jerala. i/ mariborskega Stavbarja pa sta prišla Udrih in Brurnen. Odbojkarice, ki nastopajo v prvi slovenski ligi, bodo v prvem kolu igrale doma z Rogozo iz Maribora. Tekma se bo pričela ob 16. uri. Čeprav oslabljene — ekipo so zapustile tri igralke — obljubljajo, da se bodo borile za mesto pri vrhu prvenstvene razpredelnice. Ženska ekipa Gorij, članica druge slovenske lige, je srečanje s Črnučami preložila na prihodni teden. Tik pred pričetkom ligaškega tekmovanja je ekipo zapustilo šest igralk in trener. Novi trener Vinko Kobal pa ne glede na to pričakuje uvrstitev v sredino lestvice. — E. Božnar Rokomet — Tgralke Alplesa iz Železnikov se bodo v tekmi četrtega kola druge zvezne rokometne lige pomerile jutri, v soboto, ob 19. uri v športni dvorani Poden v Škofji Loki z ekipo Borovega. Rokometaši Jelovice gostujejo v Hrpeljah, kjer bodo igrali z domačim Jadranom. V moški republiški ligi bo jutri ob 18. uri zanimivo srečanje v Bistrici, kjer se bo tržiški Peko pomeril z rokometaši Sevnice. V enakem žen-. skem tekmovanju bo jutri ob 16.30 v Bistrici tekma Peko : Eta, v nedeljo ob 10.30 pa v Dupljah srečanje med domačo sedmerko in ekipo Olimpije. V zahodni skupini druge republiške lige bodo rokometaši Križ igrali v nedeljo ob Prvenstvo Tržiča v krosu Prevladovali so mladi Križe — Odbor za športno rekreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti, atletska sekcija TVD Partizan ter šolsko športno društvo Polet so na travniku za osnovno šolo Kokrškega odreda pripravili letošnje občinsko prvenstvo v krosu. Udeležilo se ga je 300 občanov, med katerimi so tudi tokrat prevladovali mladi. Tekmovanje je veljalo za izbor ekipe, ki bo zastopala tržiško občino na jesenskem krosu Dela v Ljubljani. Na teh tekmovanjih so Tržičani v preteklih letih dosegli odlične uvrstitve. V Ptuju so bili prvi, v Titovem Velenju pa drugi za tekači Kranja. V Krizah je potekalo tudi tekmovanje tržiški h osnovnih šol. Zmagalo je šolsko športno društvo Polet pred Storžičem in Kokrškim odredom. Rezultati — cicibani (letnik 1975/76): 1. Klemenčič. 2. Mešič (oba Polet), 3. Belhar (Storžič); cicibanke (1975/76): 1. Prolih (Kokr.ški odred). 2. Kern, 3. Šlumberger (obe Polet); cicibani (1973/74): 1. Jazbec (Polet), 2. Panjtar (Storžič), 3. Ljujič (Polet); cicibanke (1973/74): 1. Božnar, 2. Mlinaric, 3. Gros (vse Polet); mlajši pionirji (1971/72): 1. Upa j na (Polet), 2. Albreht (Kokr.ški odred), 3. Ko/man (StrorŽič); mlajše pionirke (1971/72): 1 (irasic (Kokrški odred). 2. Krama- rič, 3. Eržen (obe Storžič); mlajši pso nirji (1970): 1. Perko (Polet), 2. Slapar (Storžič), 3. Pehare (Polet), mlajše p* nirke (1970): 1. Podrekar, 2. Hladnik. 3. Plevanč (vse Polet); starejši pionirji (1969): 1. Smid (Storžič), 2. Mane. 3. Klofutar (oba Polet); starejše pionirke (1969): 1. Košir, 2. Zupan (obe Polet), 3. Roblek (Storžič); stareji pionirji (1968): 1. Markič (SK Tržič). 2. Kavč* 3. Levstek (oba Bistrica); starejše pionirke (1968): 1. Mali (Križe), 2. Petr-nec (Žiganja vas), 3. Govekar (Podlju-belj); mlajši mladinci (1966/67): 1. Pesjak (Kovor)^ 2. Loborec (Raviv e mladin dljuberj) - ^.^c/, starejši mladice (1964/65): 1. Meglic (ŠD Lom), 2. Markič (Prostava); starejše mladinke (1965/66): 1. Zupane (Kovor), 2 rV sman (Bistrica), 3. Požun (ŠD Lešei članice. 1. Pogačnik (Zvirče). 2. Meglic (Podljubelj); veteranke: 1. Jerman (K strica); člani: 1. Božnik (Bisthcal 2. Bohinc (Križe), 3. Komac (Podb> belj); veterani A: 1. Meglic (Pod belj), 2. Dobre. 3. Ambrož, (oba Križe) veterani B: 1. Soklič (Slap), 2. Marna-čic (I.oka). . "vui, z. LX)Dorec Ravr*. I 1 7™*lč (SD Lomj); mlajše rnl2 ke (1967): 1 Govekar (Podljube^ (SD Lese); starejši mladic 2. Požun J Kike! Smučarske proge v Podkorenu i „ .»orlietie Kovinar Jesenice gradi slalomsko in v*le-KMomskoprogo v Podkorenu - Umetna zasnežitev z več topovi membno pridobitev. Na teh smučiščih bo lahko redno trenirala nusj smutai ska reprezentanca tudi ledaj. ko drugod ne bo snega in ji ne bo treba odhajati v tujino. Na smučiščih bodo lahka orgnizirali tudi druge pomembn«. me. primerna in •**J okometasi rvi \*. •&»"■• 10. uri z Zagorjem, ostala gorenjska predstavnika vs ligi pa gostujeta — 1'reddvorčani v Novem mestu in Žabni-čani v Ribnici. V republiški mladinski ligi — center bo na sporedu šesto kolo. Danes ob 17. uri bo srečanje Peko : Šentvid, jutri ob 18. uri Škofja Loka : Kolinska Slovan, ob 18.30 Kamnik : Olimpija in v nedeljo ob 8. uri v Dupljah srečanje Sava : Preddvor. V enakem ženskem tekmovanju bo jutri 15.30 tekma Kamnik .Olimpija, ob . uri Peko : Šentvid in v nedeljo ob uri srečanje Duplje : Preddvor. — Kuhar Hokej —Hokejisti Kranjske gore se bodo v soboto ob 18.30 v dvorani pod Mežakljo pomerili s Spartakom iz Su-botice, igralci Jesenic pa se bodo v Celju srečali z istoimenskim moštvom. »Železarji« so prejšnji teden gostovali V Zvezni republiki Nemčiji, kjer so odigrali tri prijateljske tekme z drugoliga-škimi ekipami in vse tudi prepričljivo premagali. — J. Rabič ob 16 9. J. 7> NOGOMET DEŽURNI VETERINARJI Dežurni veterinarji od 14. do 21.10.83 Za občini Kranj in Tržič TERAN JANEZ, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, tel.: 26-357 ali 21-798 SOKLIČ DRAGO, dipl. vet., Strahinj 116, tel.: 47-192 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBIAK MARKO. dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., tel.: 23-716 ali 25-779 Dežurna služba pri Živinorejsko veterinarskem zavodu Gorenjske v Kranju, Iva Slavca 1, tel.: 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno. Mladinci Alpine jesenski prvaki Kranj — Mladinci Alipine iz Žirov so osvojili naslov gorenjskega nogomet nega prvaka, potom ko so zmagali na obeh turnirjih, v Škofji Loki in v Lescah. V članski ligi tekmovanje še ni končano, v vodstvu pa so nogometaši Le*C z enajstimi točkami pred Poletom z devetini in Bledom z osmimi. V zadnjem kolu so Lesne visoko premagale škofjeloško Jelovico, LTH brez težav Alpino in Bled zanesljivo Tržič. Reteče so na domačem igrišču klonile v tekmi z Alplesom, Bohinj in Kondor pa sta se raŽSla Z neodločenim izidom. V pionirskem tekmovanju vodijo v A skupini nogometaši Bohinja s sedmimi točkami pred Jesenicami in Lescami s peti mi. v B skupini pa Reteče pred Alpino in Kondorjem. Izidi — mladinci - turnir v Škofji Loki — Alpina : Bohinj 5:1, Lesce : Po let 4:1. Lesce : Kondor 3:1, Polet: Kondor 2:2, finale — Alpina: Lesce 6:3 (1:1. 1:1); turnir v Lescah — Polet : Lesce 33, Lesce : Bohinj 2:2. Polet: Bohinj 0-6, Alpina : Kondor 4:1. finale Alpina: Bohinj a:2 (1:0. 1:1); člani — Lesce : Je levica 5:0. LTH ; Alpina 4:0, Bled : Tržič 4:0, Reteče Mples 1:5, Bohinj -.Kondor 1:1; pionirji - \ skupina — Bohinj : Bled 5:1, Jesenice : Tržič 4:0: B skupina — LTH-A: Koteče 9:2. LTH B : Alpina 1:3. P. Novak Podkoren — Pred prvo tekmo sve tovnega pokala v slalomu in veleslalomu, ki bo decembra v Kranjski gori, je v Podkorenu izredno živahno gradbišče. Jeseničani, športni in turistični delavci zgornjesavske doline si namreč na moč želijo, da bi se spet izkazali kot odlični organizatorji — morda še boljši kot minula leta. Radi bi izvedli tekmovanja na novih, boljših progah Podkorena, ki je več kot idealno smučišče za takšna tekmovanja, ki pa vedno bolj terjajo dobro tehnično izvedbo na ne tako zelo strmih progah. Sedanja smučišču v Podkorenu naj bi po zasnovi inženirja Petra Lakote povečali, deloma razširili in pri tem namestili ves kompleks naprav za umetni sneg — snežnih topov. Tako nikakor ne bi smelo priti do tega, da bi morali • ob pomanjkanju snega sneg voziti na smučišče. Za umetni sneg je sprejela projektno nalogo delovna organizacija Hidromontaža, zemeljska dela pu opravljajo zdaj na podkorenskih smučiščih delavci komunalnega podjetja Kovinar z Jesenic. Program ureditev smučišč, ki so jih že do zdaj radi obiskovali rekreativni smučarji Z malo več smučarskega znanja, obsega v nadaljnji in dolgoročni izgradnji tudi dve novi vlečnici ob seda nji sedežnici. Za letos nameravajo opraviti le najnujnejša dela na progah. Po prvem predračunu je vrednost del okoli 60 milijonov dinarjev. Ko bodo uredili smučišča v Podkorenu in bodo pripravljena za letošnjo pivo tekmo — če bodo problemi le prehudi, bo tekma na stari progi — bo kranjskogorska smučanja bogatejša za po- 20 let ŠŠD Prežihov Voranc Množična osnovnošolska organizacija Jesenice — Šolsko športno društvo Prežihov Voranc je bilo ustanovljeno med prvimi v Sloveniji. Vi ustanovnem občnem zboru pred 20 leti so sklenili, da bo društvo vključevalo v športno dejavnost čimveč učencev, se udeleževalo različnih tekmovanj in sodelovalo z ostalimi društvi in telesnokul-turnimi organizacijami v občini. Ko so ob proslavljanju 20-letnice ugotavljali, koliko so te naloge do danes uresničili, so bili z doseženim vsekakoi zadovoljni. Društvo je v tem obdobju postalo množična osnovnošolska orgunizacija. Učenci so so udeleževali vseh občinskih prvenstev in športno-rekreacij-skih prireditev. Uspešno so se vključili v tekmovanje za športno značko, telovadci pa so sodelovali tudi na vseh pomembnejših športnih prireditvah v občini. Za pestro dejavnost je društvo ob desetletnici prejelo Gregorčičevo značko, najvišje občinsko pri/nanje na področju telesne kulture. Športniki z osnovne šole Prežihov Voranc so ob jubileju priprav ili proslavo, na kateri je o dejavnosti društva govoril predsednik, učenec Primož Ka-pus. Društvo je ob tej priložnosti prejelo plaketo ZTKO Jesenice Podelili pa so tudi vet priznanj. Dobili so jih prvi člani upravnega odbora, vsi dosedanji mentorji, športna društva iz ostalih osnovnih šol jeseniško občine, telesno-kulturna skupnost in zveza lelesnokul-turnih organizacij. Posebno nagrado je prejela Grota Samar, ki Je z društvom neločljivo povezana od ustanovitve do danes. Ob 20-letnici je društvo pripravilo tudi medšolsko tekmovanje v odbojki, košarki in v igri med dvema ognjema ter razstavo fotografij in diplom. . J. Rabič . ------- a in dobrodošla pa bodi tudi rekreativcem. S tem Kranjska gara samo pridobiva, saj bo lahko sprejemal smučarske goste tudi tedaj, ko« znanih kranjskogorskih smučiščih ne bo snega, v Podkorenu pa bodo smučali na umetnem snegu. Vrednost naložbe za ureditev sa» milijonov dinarjev, | pa H čišč je okoli 30 nancira pa deloma t--------- i—----temeljna telesni kulturna skupnost Slovenije, del ------u^i fV» narja pa prispeva turistično gosDocW stvo Kranjske gore. n. s**j inovalcš. Brez močnega zaledja kakovostnih igralcev Ijesce — Gorenjski šah še vedno nima močnega zaledja kakovosti£ igralcev. Bremena so na ramenih starejših šahistov, kar pa je mladik niso sposobni za težje tekmovalne preskušnje. To dokazuje tudi nazadovanje gorenjskih ekip v ligaških tekmovanjih. Edini zvezni lins --------.----............ #.YtU|| llgtS Murka iz Lesc je izpadal iz BM V slovenski ligi igra lotos le še om\; Šahovskega društva Kranj, BM0H ko so Jeseničani zdrsnili v nižje tek movanje. Kako torej spodbuditi hitrejšim-voj gorenjskega šaha, je vprašane na katerega skušajo najti odgMl člani izvršnega odbora Šahovski zveze Gorenjske. Med nalogami, ki so si jih zadali za naslednje obdobje, so izpostavili delo z mladinu in onja nizacijo mednarodnega šahovske« festivala na Bledu Festival mora do-biti širšo veljavo, pridobiti na kakovosti, tako da bo postal najpomembnejša preskušnin mladih igralcev: Gorenjske. Druga naloga je težavne j ša. Kako vzgojiti mlade šahiste, ki bi postopoma prevzeli bremeni starejših? Pomembno vlogo bodo pn tem odigrali učitelji — mentorji šahovskih krožkov na osnovnih šolah, zato bodo zanje pripravili seminar S prvo mladinsko selekcijo bo tudi v prihodnje delal velemojster ftftfc Planine, z drugo selekcijo, z noiajS mi mladinci in pionirji, pa mojstrski kandidat Boris Ciglič. Več pozornosti bodo odslej posvetili tudi občinskim pionirskim prvenstvom, ki * doslej niso izvajala po dogovorjenih merilih. V. PerovK Šolarji bodo kolesarili Kranj — V soboto, 15. oktobra, prireja komisija /a kolesarstvo prUven* lesnokulturnih organizacij Kranj občinsko prvenstvo osnovnih šol v klesarstvu. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri na dirkališču v Stražišfia fti co nastopa imajo vsi učen šol. Pomerili se bodo v posameiruvoi nji na tisoč metrov na čas. - H J PETEK, 14. OKTOBRA 1983 ZA DOM IN DRUŽINO, |2 ŠOLSKIH KLOPI 7. STRAN GLAS Barbara Kregar, dipl. kemik, kozmetičarka in pedikerka kaj menijo strokovnjaki o uporabi savne Med savnanjem izgubi telo 1 do 1 1/2 litra tekočine. Uporaba savne teto krepi, pospešuje presnovo, krvni obtok ter povečuje odpornost telesa Znano je, da se s savno med drugim ubranimo tudi poletnega nahoda in ce-io gripe. Ali je savnanje priporočljivo za ljudi s krčnimi žilami Redno savnanje preprečuje nastanek krčnih žil in blaži kronično obo-*r.je le-teh — predpostavljamo pravilno savnanje. Ljudje s krčnimi žilami morajo v savni držati noge vodoravno na klopi. Tudi po savnanju ni priporočljivo stati, temveč naj se na svežem zraku tuširajo s hladno vodo, pri čemer morajo začeti s tuširanjem pri stopalih. Pri akutnem obolenju krčnih ć. savnanje ni priporočljivo, prav tako ne pri trombozi. Ali je savnanje priporočljivo za astmatike Znanstveniki so ugotovili, da z redno uporabo savne lahko zmanjšamo napade astme in s tem zmanjšamo uporabo zdravil. V suhi vročini se zaradi vdihavanja toplega zraka sprosti bronhijalna muskulatura. Človek je po wvni sproščen, miren, poveča se odpornost proti boleznim. Z izmenjavo toplega in mrzlega postane telo bolj prekrvavljeno, poveča se tudi odpornost zgornjih dihalnih organov. Kljub temu, da je savna za astmatike priporočljiva, je obvezno predhodno posvetovanje z zdravnikom! Ali je savnanje priporočljivo za revmatike Kot vsa vnetja, tudi akutna revmatična obolenja ne sodijo v savno. V večini primerov ljudje s kroničnimi revmatičnimi obolenji dobro prenesejo javno, ker zmanjša bolečine, omogoča jim tudi boljše gibanje. Učinek izmenjave toplega in hladnega pospešuje krvni obtok in telo privaja na vremenske spremembe. Med savnanjem se krepi muskulatura, živčevje, bolečine popustijo, poveča se odpornost ter izločanje, kar je za neodporne revmatike zelo pomembno. Tudi ljudje z visokim ali nizkim pritiskom lahko uporabijo savno, vendar samo s predhodnim posvetovanjem z zdravnikom! govedina je dobra Wdina v ekonomu Za 8 oseb potrebujemo 800 g govedi-uvkosu, 60 g margarine ali olja, pol karta belega vina, peteršilj, sol, poje/, malo moke in maslo. F ekonom lonec damo hkrati kos go-mjme, olje, vino, malo vode, sol in po-Lonec pokrijemo in pod pritiskom Mimo 45 minut. Ko lonec odpremo, ■dOodstavimo, omaki po potrebi pri-jrjeao malo vode, v kateri smo razmetali moko, maslo in obilo nasekljanega /v-č:ija. Mešamo, da se omaka zgo-iti, nato odstavimo. Meso narežemo na rezine, zložimo n prelijemo z omako. Vr, edina v solati Pusto goveje meso, 3 krompirji, 3 tr-kuhana jajca, kisle kumarice; oma-kJflkeolja. sok 1/2 limone, 1/2 sese-M^jega česna, peteršilj, drobnjak. Govedino iz juhe narežemo na tanke itsae, ki jih zložimo na velik plitev krožnik. Polijemo z omako in pustimo stati 1 uro. Dodamo 3 ali 4 kuhane krompirje, tudi te prelijemo z omako in okrasimo s krhlji trdo kuhanih jajc, s kumaricami in vejicami peteršilja. Omaka: vse naštete sestavine za omako dobro razmešamo. Pikanten goveji golaž Za 4 osebe potrebujemo 600 g govedine za golaž, 1 čebulo, korenček, 1 strok česna, peteršilj, kozarec rdečega vina, 2 žlici paradižnikove mezge ali 1 konzervo (1/2 kg) vloženega paradižnika, papriko, sol in poper. V kozico damo olje, sesekljano čebulo, korenček, česen in peteršilj. Svetlo popražimo in dodamo na koščke narezano meso. Popražimo tudi to, solimo, popramo. prilijemo vino, pokrijemo in nad šibkim ognjem dušimo, dokler vino ne izhlapi. Dodamo razredčeno paradižnikovo mezgo ali sesekljan vložen paradižnik in dušimo približno 1 uro. Postrežemo s slanim krompirjem. ta mesec na vrtu Oktobra špinačo in motovileč, ki smo ju sejali septembra, zavarujemo s smrekovimi vejami. S tem se izognemo nevarnosti, da bi v zimah brez snega rastline pomrznile in odmrle. Še boljše kot smrekove so jelove veje, ker jelke ne začno tako kmalu odmetavati iglic. Pozne sorte belega in rdečega zelja se pozimi mnogo bolje ohranijo v kleti kot v zasipnicah. Zeljne glave s koceni in koreninami vred vložimo, to je vsadimo v vlažno zemljo, pesek ali šoto. Pred tem polomimo in odstranimo vse štrleče zunanje liste in pustimo samo tiste, ki tesno oklepajo glavo. Vložene glave zelja morajo biti toliko razmaknjene, da med njimi lahko kroži zrak, vendar se smejo le rahlo dotikati. V sili lahko spravimo zeljne glave tudi v zasipnici kot kavlo. Pri tem glave očistimo vseh nepotrebnih listov, kocena pa pustimo le toliko, kolikor je potrebno zaradi veh, ki obdajajo glavo kot zaščitni listi; v zasipnici obračamo glave z ostankom koncena navzgor. Belo in rdeče zelje ter ohrovt prenesejo nekaj stopinj mraza, vendar jih navadno pospravimo do konca oktobra. Majhna izjema je le glav-nati ohrovt, saj podobno kot listnati prav dobro prenaša zimo in je mnogo okusnejši, ko ga popari mraz. Zmrzlih zeljnatih glav ne smemo spravljati, ker bi pri tem in pozneje pri prevozu nastale poškodbe, po od-talitvi pa začno glave gniti. V mokrem spravljeno zelje ne čaka dolgo. Kdor si želi pridelati sadike ribeza in kosmulje, naj oktobra nareže potaknjence. Za to uporabljamo izključno enoletne poganjke. Narežemo 12 do 15 cm dolge. Na spodnjem koncu odrežemo tik pod brstom, na zgornjem pa tik nad njim. Kdor potrebuje le nekaj sadik, pride do njih hitreje z osipanjem in grobanjem. V zgornjo plast zemlje, ki jo nameravamo uporabiti za potikanje potaknjencev, ribeza in kosmulje, zadelamo obilo fine šote. Tako dosežemo, dobro ukoreninjenje. Vrste na gredah so lahko le 20 cm narazen. Potaknjenec potisnemo poševno v zemljo, in sicer tako globdko, da gleda iz zemlje le zgornji brst. Po sajenju gredo močno zalijemo. Priporočljiva je 2—3 cm debela pokrovna plast iz sote ah preperelega hlevskega gno- ing. pavle hafner: evropske kuhinje srednjega * Kuharice niso bile posebno veš- če kuharije. Napisanih receptov ni bilo. Preslano meso so kuhali v velikih litoželeznih loncih ali v bakrenih kotličih, ki so na verigi viseli nad ognjem. K mesu so dodajali vso zelenjavo, star kruh, grah, lečo, žito in sadje (pozimi suho), da so spremenili okus preslanemu in žaltavemu mesu. Manjkale so začimbe. Poznali so samo česen, majaron, meto, kumino, janež, lovor (v obmorskih južnih krajih), pelin, peteršilj in travniško krešo. Na dvorih in gradovih so bili izučeni kuharski mojstri, ki so delno znali pripravljati okusne jedi. V analih iz leta 1393 je opisan jedilnik iz tega časa: pašteta iz ribjih jeter kosi pečene svinjine, prelite s cimetovo omako (cimetova skorja je bila v srednjem veku poznana) kuhani žličniki, polnjeni z govejim mozgom jegulje v zeleni omaki kuhana svinjina s slanimi ribami kuhane sladkovodne ribe v juhi iz slanine (suha juha) kurja pašteta na kruhu žele iz pšenice in medu žličniki preliti Z medom. Jedilnik je zelo pester in visoko kaloričen, toda brez pravega gurmanskega okusa. Sčasoma so vedno več zapisovali o jedeh in njihovih receptih. Gospodinje so kuhale na odprtem ognju, v kotličih, ki so viseli nad ognjem. Hiše niso imele dimnikov. Dim je uhajal skozi odprtino v zidu ali v stropu in skozi streho na prosto. Običajna in redna domača jed vseh evropskih ljudstev v srednjem veku je bil lonec. Gospodinja je vložila v lonec nekaj na kose narezanega mesa, vso zelenjavo, ki jo je imela na voljo in drobovino. Začinila je s soljo, česnom, majaronom, materino dušico in kumino. Jed je ure in ure počasi vrela nad ognjem. Časa za obed niso poznali. Vsakdo je jedel kadar je bil lačen. Z leseno zajemalko je zajel v kotliček in si naložil v skodelico. Zraven je jedel ovseni kruh. Kruh so gospodinje pekle na vročih kamnitih ploščah ognjišča. Zgneteno in delno vzhajano testo je gospodinja položila na vroče plošče in pokrila z glinastim poveznikom ter ga zasula z živo žerjavico. Tudi meso so pekli na ta način. Jedilni pribor je bila lesena žlica. Vilic in nožev niso poznali. V srednjem veku je bila v Evropi najbolj razširjena pijača pivo. V Pragi so odprli pri Fleku prvo pivovarno. To je bilo štiri leta pred odkritjem Amerike. Vino so pili samo v deželah, kjer je uspevala trta. Srednji vek se je končal z nastopom humanizma in renesanse, koncem 16. stoletja. Lepo darilo za teden otroka Praznovanje dneva pionirjev V gozd Dan pionirjev smo v naši šoli praznovali delavno. Na prvem sestanku v novem šolskem letu so se zbrali ^ani šolske skupnosti, delegati pionirske in mladinske orga-uacije ter interesnih dejavnosti. Po uvodnem pozdravu to-/visice ravnateljice smo poslušali poročilo delegatov OZN in Žfctega križa o delu in rezultatih v minulem šolskem letu, •Brešili smo stari odbor in izvolili novega. Jaka Tušar je iz- željo, da vse, kar smo sklenili, ne bi ostalo le na papirju, •nek naj se izraža v dejanjih. Tega dne se je zgodil še en pomemben dogodek. Ustanovili m podmladek turističnega društva. Vsak učenec naše šole M oi bil njegov član. Skrbeli bomo za čistočo kraja, organizi-x\ razne olepševalne akcije in postali vir informacij o kraju a vsakogar, ki ga zanima naš kraj. % devetih smo krenili na pohod v različne smeri. Učen-* (strtih razredov je pot vodila po makadamski cesti, ki po-"Kuje kmetije in hiše v Javorniškem rovtu s Koroško Belo in zelenicami. Cesta se najprej počasi, nato pa vse bolj vzpe-'ja Kmalu smo začeli slačiti jopice in hodili kar poletno oble- saj je tudi sonce močno pripekalo. Med potjo nam je to-«Šca povedala, da gremo v Rovte po poteh, kjer so hodili emirji — partizani med vojno. Obod od petega do osmega razreda smo imeli drugi cilj jotoda: Katarino. Pot je vodila skozi Javornik, Lipce in Blej-Wi Dobravo, kjer smo se odcepili proti soteski Vintgar. Od i« je k* še kratek vzpon in stali smo na vrhu Katarine. Po-t/A je zaobjel blejsko panoramo, vasi pod Stolom, našo šolo, ■'tftzm koje sive dimnike jeseniške tovarne zastrl vrh. Pro-I (M smo zapolnili s športnimi igrami, pogovori in petjem. Vkaferi so stikali za gobami, da so dopolnili bero, zakaj na-tednji dan smo v novi večnamenski dvorani odprli razstavo Danilo Frlež, Jana Vulelija, Nataša Salaja in Nina Tušar, osn. šola Karavanških kurirjev NOB Kor. Bela »Jutri bomo šli na obisk k teti,« je kmalu po večerji naznanila mama. »Upam,« je nadaljevala, »da boš šla tudi ti, saj si že zadnjikrat ostala doma.« Brez besed sem odšla iz sobe. Ne, ne grem in ne grem, je kljuvalo v meni, kajti prav nič me ni mikalo, da bi preživela dan ob klepetanju in opravljanju dveh mam. Prav zares ne. Torej bom ostala doma, je bila moja zadnja misel, preden sem zaspala. Drugo jutro se je mami kmalu odpeljala in ostala sem sama doma. Obetal se je čudovit dan. Bi brala knjigo ali odšla k prijateljici, sem premišljevala, vendar sem sklenila, da odidem po gobe. Mimogrede sem se oglasila pri prijateljici. Tudi ona se .je strinjala z mojim načrtom in skupaj sva se odpeljali. NAGRADNA UGANKA Ptice so žvrgolele, čebele so že pridno nabirale med. Mogočno jutranjo tišino je motil le najin klepet. Občudovali sva veličino starih dreves, ki rastejo že desetletja in širijo svoje veje proti nebu. V krošnji enega izmed njih sva opazili veverico, ljubko rjavo živalco s košatim repom. Toda preplašili sva jo. Odšla je svojo pot in tudi midve sve šli naprej. V košaro je kmalu zašlo nekaj gob. Sonce je kar prehitro hitelo proti hribovjem, kjer je nebo žarelo v prelepi škrlatni barvi. »Čas je, da se odpraviva domov,« je pretrgala najino zamaknjenost Janka. Prikimala sem. Andreja Tomše, 8. a r. osn. šole Cvetko Golar Škofja Loka njem tednu otroka. V pionirski klub smo povabili tudi cicibane iz vrtca na Golniku. Bili so navdušeni; s seboj so prinesli svoje blazine in posedli kar po tleh. Preden se je predstava začela, smo vsi dobili vstopnice, kot da bi bili v pravem gledališču. Tudi pionirji smo z zanimanjem spremljali igro Cveta Severja. Občudovali smo njegove igralske sposobnosti, spretnosti pri ravnanju z lutkami in njegovo prijateljstvo do nas otrok. Ta predstava nam je prinesla veliko veselja in nam popestrila navadni šolski dan. Predstavo je pionirjem poklonila Zveza prijateljev mladine. Pionirji se Svetu Severju najlepše zahvaljujemo. Obljubil je, da nas bo še obiskal. Želimo, da bi se to čimprej zgodilo. Pionirski klub Izidor Rode-Riko Golnik Vpetem razredu Ko »em hodila v četrti ra-atd, sva bila v razredu samo ućenca. Sedaj pa nas je rtfhrirideset. Skoraj pri vseh /kmetih sedim sama v klopi, fcj imamo odmor, rada rešu je*križanke v Pionirskem li- Vpetem razredu je vse dru tate kakor prej v Trbovljah, jiittj pri vsaki uri zamenja-•»ućrteije* Vse tovarišice in »rtril? ao-z nami zelo prija-m Po vsaki uri imamo pet minut odmora. Najbolj všeč mi je telovadba. Velikokrat igramo med dvema ognjema. Všeč mi je, ker pomalicamo v razredih Tega v prejšnji šoli ni bilo. Tudi to mi je všeč, da imamo pouk v izmenah: en teden popoldne, drugi teden dopoldne. Avtobus ima včasih zamudo. Včasih jo imamo pa mi in ga zamudimo. i i . Mojca Burgar, 5. č r. osn. šole Stane Žagar Kranj Lani ste s svojimi rešitvami kar pridno sodelovali v nagradnih ugankah. Zakaj torej ne bi nadaljevali z. njimi, smo si dejali, in tule je prva v tem šolskem letu. Vprašanje se nanaša na pomemben dogodek iz slovenskega družbenopolitičnega življenja. Konec prejšnjega tedna je bila v Ljubljani seja centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije, na kateri so govorili o nalogah komunistov pri uresničevanju programa gospodarske, stabilizacije in sprejeli vrsto tehtnih zaključkov. Po vaših spisih sodeč tudi šolarji že dobro veste, kaj je stabilizacija in gotovo ste pozorno prisluhnili tudi govornikom na minuli seji. Uvodno in zaključno besedo na njej je imel predsednik centralnega komiteja zveze komunistov Slovenije. - * Napisali morate njegovo ime in priimek (za pomoč objavljamo fotografijo) ter odgovoriti, katera seja centralnega komiteja je. to bila. Rešitve pošljite do 24. oktobra na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca čakajo Aerove akvarclne barvice. Siničke V torek, 4. oktobra, je prišel na Golnik naš dobri prijatelj Cveto Sever s svojim kombijem, v katerem je bilo polno lutk in raznih rekvizitov, ki jih je potreboval za predstavo Cesarjeva nova oblačila. S to predstavo nas je pionirje z Golnika razveselil ob letos- Šola v naravi 3. septembra smo odšli v šolo v naravi. Letovali smo v Fazani. Sosedova mama nas je odpeljala na avtobusno postajo. Takrat sem prvič odšla na morje. Pred mano se je v raznih barvah kazala nova prihodnost drugačna od sive vsakdanjosti. Pripeljal je avtobue. Peljal nas je do Ljubljane, potem pa smo odšli na vlak. Prvič sem se z vlakom peljala tako daleč. Skozi okno smo opazovali ljubljansko barje. Prej sem mislila, da se tako imenuje del Ljubljane. V kupeju smo igrali karte, se pogovarjali in peli. Največ sem gledala skozi okno, zato sem videla veliko novega: vrta&e, skale, grmovje, požgani gozdički, vse se je vrstilo pred mojimi očmi. Večkrat se je pokazala tudi kraška vasica. Peljali smo se tudi skozi nekaj predorov. Proti koncu vožnje sem zaspala. Tovarišica je obljubila, da se bomo še ta dan kopali. Skozi okno sem čisto od blizu videla morje. Morje! Kako težko sem čakala ta trenutek! Odprla so se mi vrata v enotedensko drugačno življenje, polno veselih in razburljivih doživetij. Bernardka Rovtar, 4. r. COS Selca Ob tednu otroka želim ... da bi bilo za vse dovolj kruha — Matjaž, Primož, Dalibor ... da ne bi več hodil v šolo — Tomaž ... da bi naredili več stolpov za vodo — Igor ... da bi bilo v Kranju več banan — Marko, Aleš .... da ne bi bilo vojne — Urška ... da ne bi bilo nikoli nikjer suše — Matej ... da bi bila mami manj časa v službi — Simona ... da bi vsi otroci dobro živeli — Matija ... da bi imeli dosti igrač in hrane — Marko .... da bi bil očka manj časa v službi — Polonca ... da bi vedno hodila v šolo — Simona ... da bi bil vedno doma — Gorazd ... da bi bilo dovolj vode — Martina ... da bi imela več igrač — Katja ... da bi bilo več sence — Boštjan .. .da bi bilo vedno dovolj hrane — Miloš, Andrej, Matjaž, Barjbku, Iztok, Adrijana ; - - - - - -Učenci 1. a r., DE Center,1 osn. šola Simon 1 Jenko Kranj Kaj je v travi zašumelo? Kaj je zdajle v zrak zletelo? To bda je ptička sinička, ki hrano išče za svoja mladička. Mladička sta v gnezdu, kljunčka odpirata in se vsak trenutek za svojo mamo ozirata. Tedaj pa mama prifrfota, v kljunčku nosi črvička dva. Mladička vsak enega pospravita, potem pa ob mami se pogrejeta. Vanesa Pogačar, 6. b r. osn. šole Bratov Zvan Gorje O LAS 8. STRAN PETEK. 14. OKTOBRA 1983 REPORTAŽA POGOVOR Z ZVEZNO DELEGA TKO LOJZKO PLANINŠKOVO Zakoni po hitrem postopku ne smejo pravilo biti Delegati radovljiške občinske skupščine bodo v sredo na seji obravnavali tudi poročilo o delu slovenskih delegatov v zveznem zboru skupščine SFRJ. Nanaša se na tekoče mandatno razdobje, na čas od 15. maja lani do 31. julija letos. Pogovarjali smo se z gorenjsko delegatko v zveznem zboru Lojzko Planinškovo, ki je zaposlena v kranjski tovarni Sava. Je članica odbora za delo, zdravstveno varstvo in socialno politiko pri zveznem zboru skupščine SFRJ, v Kranju pa podpredsednica občinske skupščine. Kakšne razmere so v zadnjem letu krojile delo zveznega zbora? »Najtežje družbeno ekonomske razmere so nastopile prav v tem mandatu, zato je delegatsko delo in odgovornost največja. Med okoliščinami, ki so najbolj vplivale na delo zveznega zbora, so bila prizadevanja za nadaljnji razvoj družbeno ekonomskih in samoupravnih odnosov, idejna izhodišča za dolgoročno usmeritev stabilizacijskih ukrepov, nadalje nekateri ekscesi, ki so se pojavili v naši družbi, zlasti stvari na Kosovu, ki so nas delegate vsebinsko in časovno zelo angažirale. . Pri delu zveznega zbora se se vedno pojavljajo pomanj- kljivosti, saj njegove vloge še nismo povsem dorekli, predvsem pa iščemo nove oblike dela, da bi čim bolj enotno obravnavali in razreševali problematiko. Premalo sodelujemo z delegati zbora republik in pokrajin, kajti prihaja do razlik v pristopu do obravnavanja konkretnih vprašanj.« V kolikšni meri se delo zveznega zbora odmika od sprejemanja zakonov k tematskemu obravnavanju problematike? »Letni program dela je začrtal takšno usmeritev, težišče na sistematičnem, tematsko obarvanih, posameznih kompleksih družbene problematike. Vendar smo morali letni program dela tudi spreminjati tako da smo polovično uresničili prvotno programirane naloge.Prilagajati smo se morali trenutnim potrebam. Veliko zakonov ste sprejeli po hitrem postopku? »Letos smo nasploh sprejeli veliko zakonov, sprememb in dopolnitev zakonskih predpisov, predvsem pa preveč zakonov po hitrem oziroma skrajšanem postopku. Zlasti delegati iz Slovenije smo izražali stališče, da zakoni po hitrem postopku ne smejo biti pravilo, da mora biti takšnih metod čim manj, saj delegati tako nimamo možnosti, da obvestimo svojo delegatsko bazo, da se uskladimo glede usmeritev in vsebine teh zakonov. Zvezni zbor se je pri sprejemanju zakonov po hitrem postopku oprijemal 267. člena Ustave SFRJ. Zahtevali smo, da se za ta člen točno razloži, kdaj se lahko uporablja, saj je bil prevečkrat uporabljen. Enkraten ukrep za odpravo deformacij se tako lahko izrodi v svoje nasprotje.« Katerim temam ste posvetili posebno pozornost? Skupščina je obravnavala tudi nekatere teme s področja mednarodnih odnosov, predvsem z ozirom na položaj dežel v razvoju in manj razvitih dežel. Ekonomska politika kapitalističnih dežel zavira njihov samostojni razvoj, postavlja mu ekonomske omejitve. V tem okviru smo seveda spregovorili tudi o naši vlogi v politiki neuvrščenosti, o razvoju članic gibanja neuvrščenih. V pripravi slehernega zakonskega akta ali teme sodelujejo odbori, komisije, delovne skupine pri zveznem zboru. Delovna telesa pripravijo delovne osnutke za obravnavo na zveznem zboru. Ker sem članica odbora za delo, zdravstveno varstvo in socialno politiko, sem seveda najbolj angažirana pri temah s teh področij. V tem mandatnem razdob- Kranjskogorski turistični zamah V Kranjski gori naj bi se intenzivneje razvijal komercialni turizem, saj nikakor ni dovolj, da danes predstavlja od vseh turističnih zmogljivosti le 23 odstotkov — Komunalna ureditev Kranjska gora — Za Kranjsko goro so že pred časom načrtovali nov zazidalni načrt po katerem naj bi dogradili turistične infrastrukturne objekte vključno z žičnicami, zgradili več komercialnih nočitvenih zrno-, gljivosti ter zagotovili enotnejšo kranjskogorsko turistično ponudbo. Postopek za sprejemanje zazidalnega načrta in za usklajevanje interesov za center Kranjske gore je bil dolgotrajen. Pri tem so sodelovali krajani in delovne ter temeljne organizacije Kranjske gore, projektanti pa so imeli nemalo dela pri usklajevanju različnih interesov. Izkazalo se je, da so delovne in temeljne organizacije vse preveč poudarjale lastne interese, premalo pa cilje razvoja samega kraja. Projektanti so upoštevali njihove želje in pripombe, kolikor je bilo le mogoče, čeprav je prihajalo včasih do nerazumljivih stvari: kako se vendar more zgoditi, da temeljne organizacije Gorenjka sploh ne priznajo; ali pa morda poznajo razvojne ' usmeritve delovne orgnizacije in so v Kranjski gori kar vsak po svoje vključevali svoje želje v programe? Projektanti so upoštevali tudi želje krajanov, ki živijo na tem območju, in želje tistih organizacij združenega dela, ki imajo interes, da se kraj razvija. Po končanem postopku so se domala povsem izognili rušenju obstoječih objektov, gospodarski objekti kmetijstva so zdaj izven središča, upoštevali so geotehnične lastnosti tal. Načrt je realen tudi zato, ker izgradnja ne bo povzročila ekstenzivnega zaposlovanja, temveč ob povečanju produktivnosti omogočala zaposlitev prebivalcev po naravni rasti. Za Kranjsko goro je značilno, da komunalna infrastruktura ni na ravni ostale ponudbe (kanalizacija se izteka v Savo in predstavljamo si lahko, kakšne so posledice, če je v kraju 5.000 postelj!) Nujno bi morali zgraditi čistilno napravo in ostalo infrastrukturo od vodovodnega omrežja do telefonov. Do sedaj so se investitorji prenočitvenih zmogljivosti večinoma izognili plačila stroškov komunalnega opremljanja in tako nobena komunalna naprava ni zgrajena tako, kot bi bilo nujno. Zazidalni načrt je torej izredno pomemben, predvsem zato, ker prostorsko natančno opredeljuje kraj in lahko sprejema investitorje. Ob njem se obenem pokažejo tudi zanimive stvari, med drugim, da so pri izračunih ekonomičnosti načrtovanih objektov upoštevali omejitvene faktorje pri bodočem številu zaposlenih. Trenutno je v kranjskogorskih hotelih zaposlenih 429 delavcev pri številu postelj 1345. Če upoštevajo eno se-dišče za eno posteljo, bi bilo po evropskih normativih za sedanje zmogljivosti dovolj 230 zaposlenih, torej je 100 delavcev preveč. Uresničitev tega načrta bi tako prišla zelo prav, saj bi delavce lahko produktivneje zaposlili v novih zmogljivostih, tudi apart-majskega tipa, ki ga zdaj Kranjska gora nima. Načrtujejo skupaj 380 apartmajskih ležišč in do leta 2000 predvidevajo 256 zaposlenih v gostinstvu in turizmu. Zdaj ima Kranjska gora med drugim le 23 odstotkov komercialnih ležišč, kar je skrajno malo in kaže na to, da se je v tem znanem letnem in zimskem turističnem središču razvijal drugačen turizem, kot bi si ga želeli. Zato bi bile nove naložbe rentabilne, dajale bi boljše ekonomske rezultate, ob upoštevanju etapne izgradnje s prednostno izgradnjo smučišč in žičnic ter s sofinanciranjem delovnih in temeljnih organizacij v Kranjski gori. Nenazadnje naj bi z izgradnjo turističnega središča v Kranjski gori vendarle pospešili turistično miselnost krajanov samih, ki naj bi odslej intenzivneje živeli s turizmom, za katerega imajo odlične naravne možnosti. Kranjska gora se s Portorožem in Bledom uvršča med naša prednostna turistična središča, torej kraje, ki jim je treba dati pri nadaljnji izgradnji vso podporo in pomoč. Pohvalno je torej, da so izdelali zazidalni načrt, uskladili vse interese, prikazali ekonomičnost nadaljnje izgradnje Kranjske gore in tako odprli pot tistim investitorjem, ki si že danes želijo vlagati v Kranjsko goro. D. Sedej ju je ta odbor obravnavo posvetil omejevanju skupne in splošne porabe, pokoj ninsko-invalidskemu zavarovanju, problemom zdomcev. V središču pozornosti je bila problematika oskrbe z zdravih, uresničevanje zakona o varstvu naših državljanov na začasnem delu v tujini, problematika zaposlovanja s posebnim poudarkom na zaposlovanju mladih. V razpravi je reso uci-ja o temeljih skupne politike V zdravstvu. Cilj vseh resolucij so enaki temelji, da ne bi imeli tako različne socialne politike v naši državi. Veliko razprav in predlogov je bilo pri reševanju problematike posameznih kategorij državljanov, kot so na primer borci, vojaški vojni invalidi. Na dnevnem redu je bila ogroženost ljudi zaradi alkohola, tablet, narkotikov. Sodelovala sem tudi v delovni skupini, ki je pripravila delovni načrt družbenega dogovora o skupnih elementih stanovanjske politike.« Obravnavali ste torej mnoga zelo aktualna vprašanja? »Vloga odbora je taksna, da je obravnaval predvsern v zadnjem času zelo pomembne zadeve glede zagotavljanja socialne varnosti državljanov. Zaradi vse slabših gospodarskih rezultatov družbeni in osebni standard padata in vse vec naših državljanov je socialno ogroženih. Zato jim je treba z ukrepi socialne politike pomagati, da lahko živijo normalno in so sposobni za delo. V javni razpravi je resolucije o družbeno ekonomskih odnosih v prihodnjem letu, najpomembnejši akt, ki bo naravnal naše življenje v prihodnjem letu, ga določil z 2,5-od-stotnim porastom zaposlenosti, zaostajanjem splošne in skupne porabe za družbenim proizvodom, zmanjšanjem investicijske porabe, 17-odsto-tnim povečanjem izvoza. Na področju socialne politike bomo z dodatnimi ukrepi in sredstvi zagotavljali socialno varnost tistim, ki si sami ne morejo zagotoviti sredstva za normalno življenje. Istočasno načrtujemo ukrepe za večjo obremenitev posameznikov, tako na področju zdravstva kot invalidskega zavarovanja.« Kako se kot gorenjska delegatka pripravite na zasedanje zveznega zbora? Ajdem Arheologi so letosiU Odgovora, kdo so t vrh, kaj so delali i*1 m predstavitve Aj* V južnem predgo- fk petsto metrov nad F kan?te*^_®! 1048 metrov. Ljudsi^ Gobarska trofeja — Kako srce zaigra, ko na tleh ugledaš žametno glavico jurčka. ve le gobar. Pa naj bo še manjši, si ga vesel. Če bi pa pred seboj ugledal gobana, kakršnega je v četrtek našel Studen Vinko, Štegarjev s Cegelnice pri Naklein, t>i od navdušenja vriskal. Kako tudi ne, saj je bil jur od (are: večji od njegovega klobuka, zdrav in trden od beta do vrlia in je tehtal kar 1,35 kilo-arnmc;' V *Tdinborštu ga je našel Rada bi povedala, da imam omejene možnosti za vpogled v ves material oziroma vsebino, ki je pripravljena za obravnavo na zveznem zboru. Prvi razlog je časovna omejitev, ki velja za vse nepoklicne delegate. Gradiva je toliko, da sem mu težko kos. Drugi razlog je premajhna usposobljenost, saj bi moral poznati vse vede, nihče pa ne more biti strokovnjak na vseh področjih. Najhuje pa mi je, ker ne morem biti pogosteje v stikih s svojo delegatsko bazo, od katere naj bi dobivala za zadeve, ki jih obravnava zvezni zbor, mnenja in stališča in kateri bi morala tudi po zasedanju zveznega zbora poročati o rezultatih.« V radovljiški občini ocenjujejo, da je delegatski sistem na ravni občinske skupščine v zadnjem letu naredil korak naprej, pri tem pa pravijo, da naprej do republiške in zvezne skupščine ne deluje tako dobro?« »Za izboljšanje takšnega stanja ne moremo prevzeti odgovornosti le delegati, ampak mora biti interes obojestranski, vendar mislim, da še večji s strani družbeno politične skupnosti.« Kako poteka obveščanje občinskih skupščin o delu zveznega zbora? »Zvezni zbor ima svoj letni program dela in letna poročila. Problem je v tem; da je program dela premalo usklajen s programom republiške, še manj s programom dela občinskih skupščin. Zato zadeve ne pridejo na dnevne rede republiške, še manj občinskih skupščin. Če bi program dela zveznega zbora našel mesto v programu dela občinskih skupščin, bi bila seveda obveščenost boljša. Vse je seveda stvar programiranja, usklajenega dela občinskih, republiških in zvezne skupščine. Delo bi morali seveda programirati od baze navzgor, sedaj ga največkrat od vrha navzdol.« V kolikšni meri delegatska vprašanja delegatske baze krojijo razpravo v zveznem zboru? »Delegatskih vprašanj je vse več. Vendar bi morala dobiti svojo kvaliteto, tako da bi dajala spodbudo za obravnavanje določenih vprašanj, ne pa da so največkrat iskanje pojasnil.« M. Volčjak Kje točno, ne bo povedal. Le sinu od hčere, kajti ta, kaže, bo šel po stopinjah starega očeta. Na milijone gob je že utrgal, pripoveduje Vinko ves navdušen, take trofeje pa šd ni našel. Kar pomni, že nabira gobe. A le jurčke, turke, šampione, dežnikarice in lisičke. Drugega ne. Pozna jih že, a noče riskirati. Preveč korajžni so ljudje, nabirajo vse od kraja, pa zamenjajo bisernico s panterjevo mušnico, golobico z zeleno muš-nico, pa so težave tu. Tem svetlim jurčkom pravi Vinko »vableiik«, kajti ko se pojavijo ti, -ra njimi poženo ta črne, ajdovčki. Dolgo letos ni bilo gob. Sicer pa Vinku ni treba v gozd na oglede za gobami. Doma ima na vrtu star štor in kadar tam poženejo gobe, vzame košaro v roke, pa hajdi v gozd. In ko Naklani vidijo Vinka ■ s košaro, jo ubere jo za njim... Letos je malo gob. Suho leto imamo, pa ne rastejo. Vendar pa je za nekaj tudi to dobro. Suša je pobrala mrčes, zato so tudi gobe, kar jih je, zdrave, trde. Nikoli ne pride prazen iz gozda. Hodi pa vsakokrat po štiri, pet ur, da napolni košaro. Zdrava in koristna rekreacija! (D. D.) — Foto: I. Ko-kal: ka zakopanem na niei « doslej so seTil^ enako revni kot prej) N J 9'.zakladu, ki mišijamo koV kUp na Ajdni ni sledov ETi skriva težko °v ^ -nnmehščem^t^ rasel z redkimi dreSjiV še 55 zari™™0- VsekaW ^.^PP^JšizakladS^ nla kos^gorenjsSV ta vine. Arheologi pod vooW drejaValiča, kustosa«? logijo v Gorenjskem Izredno dragocena zvn «A zrasel $ ki Dolga do uresi Vsako leto znova vljamo. da pri ^ skovalnem delu pravega kvalitetne 011 napredka, rasti. V inovacij v svetu cap loč za razvitimi dSm Japonskem pride«! poslenih 130 preoW vacij, pri nas na M* mh en sam. Sodrurc< eno toliko bolj brihtar' pri nas res zavist tile' čna cokla, da posa prodre? Kljub vsemu, kom o nagrajevanju'A \ tako slabo organukmv] pa ni razumevanja pri< nih? Če je vsakega'* t tudi danes zlep» K prodrl s predlogo«. iV! prav. nižje si na teh* ] zje se boš uveljavil,^ je za inženirje. vodih* v: voju, ki so pn koritu.«*! vimo. Navaden imel s svojim predlog liko več težav in potr* # prodrl. Če ne drugj»,V ustavilo pri tiste« k I ral stvar narediti. Zkf bo pravega materiak* sa za sitneža, k; k w inovatorja. Poznam pr* ko se je neki inovator* kajkrat odrekel $\V\ J in jo ponudil meattto temu ali onemu, ki f orodju, da je zamoriti prej, kot da je on tytt' Potem, glej čudet je«V vacija takoj uresm^ veda je ta »utvs:v.o :;• . požel denar in sla\v< H mu inovatorju, ki se««l stne misli utirajo, moči, da bi jih ur sproti prav zaradi tehničnih zaprek, j* p1 strani vseeno. Vsj je tisto, kar se r v glavi. Sicer bi vrata, čas bi tekei. bi se prelagala u predal, delo pa bi'wj:! starem ... Večina inovatori« se:-.s ■ ' 4 '1 Jrvsrv'*| ni ; Topla hiša, varčno ogrevanje k; ' d* Graditelji zasebnih stanovanjskih hiš se kljub raznovrstni Maraturi in dognanjem sprašujejo: Kakšno hišo zgraditi «kakšen način ogrevanja vgraditi, da bodo prostori topli, kimatske razmere čim boljše, stroški ogrevanja pa čim •anjii? U preden na kraju, kjer bodo zgrajeni temelji »We stanovanjske hiše, zasadimo prvo lopato, wmo najti odgovor na eno osnovnih vprašanj: Wno h»šo zgraditi in kako. da nam bo v njej to-0 prijetno in da bomo za to porabili čimmanj de-#f> Spomladi letos mi je strokovnjak s področ-»a*trogospodarstva rekel, da se danes še vse j"r*o zavedamo, kaj nas čaka v prihodnje na tatfp preskrbe z energijo. Po njegovem mne-*fiomo že v bližnji prihodnosti, tam okrog leta 200 deta* v glavnem samo za energijo. Le-ta naj j-amreć postajala iz leta v leto dražja. *n pripravi informacije pod skupnim naslovom hJmo je bik) tudi za nas zelo trd oreh vpraša-?w*rg»je in ogrevanja. Stanovanjska hiša na-mtn tiste vrste blago, ki se ga bomo jutri nave- ličali in ga zamenjali. Trud in znanje, ki smo ga vložili v to osnovno življenjsko dobrino, naj bi pravzaprav služila nam in morda še nekaj generacijam. Če danes pogledamo nekatere stanovanjske hiše, recimo častitljive starosti, potem dobimo vtis, da so naši predniki nekaj generacij nazaj po eni strani še kako upoštevali vse dotedanje dosežke in dognanja s tega področja, da pa po drugi strani vseeno niso kaj dosti razmišljali o tem, kaj je najbolj ekonomično. Naravnost nevzdržni in krivični so na primer danes standardi, ki so recimo veljali pred nekaj desetletji in predpisovali tri metre in več visoke strope. V današnjih razmerah pomenijo takšni stanovanjski objekti ogromno potrato energije. Pred dnevi sem v Stanovanjski zadrugi v Kranju srečal graditelja, ki je prišel po naročilnico za tapison. Mimogrede je pojasnil, da je dolgo razmišljal jn se posvetoval, kakšen tlak naj bi položil v hiši s talnim ogrevanjem. Nazadnje se je potem odločil za tapison, ki da je menda ena od povsem ustreznih možnosti. Predstavnik zadruge mu je povedal, da se praviloma pri talnem ogrevanju danes vgrajuje v stanovanje keramični tlak, ki pa ima svoje prednosti in slabosti; predvsem kar zadeva počutje. Tapison pa danes odsvetujejo predvsem zaradi samega načina delovanja ogrevanja. Talno ogrevanje namreč deluje na osnovi dvigovanja toplega zraka. Keramični tlak je še najbližje izhodišču, da mora biti pri takšnem ogrevanju tlak čimbolj čist. Tapison pa se sčasoma obrablja in ob dvigovanju toplega zraka v prostoru lebdijo mikroskopsko prašni delaci, ki vplivajo na dihala. Možakar se je ob takini razlagi zamislil in hkrati zme-del. V stanovanjski zadrugi v Kranju si zelo prizadevajo, da graditeljem tudi na tem področju čimbolj pomagajo z nasveti Po izbiri projekta za hišo je namreč treba upoštevati dvoje: način ogrevanja in izolacijske materiale. Dognanja danes kažejo, da je pomembnejša od načina ogrevanja izolacija. Dobro »oblečene < stene namreč odločujoče vplivajo na strošek in porabo takšne ali drugačne energije. Dodatno izoliranje sten v času gradnje največkrat za graditelja pomeni velik strošek, ki se ga. če se le da, takrat odreče. Naš prvi nasvet pa bi bil, da bi graditelj že v finančnem načrtu pred začetkom gradnje moral upoštevati tudi denar za izolacijo. Ce bi se zaradi tega gradnja morda za nekaj časa zavlekla, bi bil zato prihranek na energiji še vedno večji v primerjavi z golo, vendar hitreje in ceneje zgrajeno steno. Tu velja namreč pravilo, da kdor drago gradi, tudi poceni gradi. Največkrat pa je pri gradnji velika težava odločitev za način izolacije. Danes imamo že doma raznovrstno literaturo in različne razdrobljene informacije, ki se nanašajo na energijo in ogrevanje ter izolacijske materiale. Graditelju pa to največkrat bore male pomaga. Zaradi razdrobljenosti namreč ni moč dobiti prave predstave o prednostih in slabostih tega ali onega sistema, materiala, tehnologije in podobno Danes so na primer na trži šču dosegljiva in pogosto omenjana tako imenovana troslojna okna. Tehnični podatki o prevodnosti pri tovrstnih oknih pa običajnemu graditelju bore malo ali skoraj nič ne povedo. Graditelj običajno tudi ne razume prednosti in značilnosti klasične eno ali dvocevne centralne kurjave v primerjavi s talnim ogrevanjem ali ogrevanjem in priprave sanitarne vode s pomočjo toplotne črpalke. Ne pozna cen, tehničnih izvedb in časa, ki je potreben za vgraditev takšnega sistema ... Dva razloga sta nas vodila, da smo se prav v današnji številki v informaciji pod naslovom Gradimo lotili ogrevanja in energije. Smo pred začetkom kurilne sezone, ki je prav gotovo razlog, da razmišljamo o tem. Hkrati pa se nam prav zdaj ponuja možnost, da se dobro seznanimo s to problematiko. Danes se namreč v Kranju začenja sejem stanovanjske opreme, na katerem je Potrošniški informativni center Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva pripravil zanimivo razstavo pod naslovom Ekonomično ogrevanje. Gre torej za enkratno priložnost, da se na enem kraju seznanimo z vsemi dosežki na področju ogrevanja, porabe energije in izolacijskih materialov, ki so ta trenutek dosegljivi na domačem trgu. Prednost te razstave pa je, da nima komercialnega oziroma reklamnega značaja, marveč jo spremlja strokovna razlaga tistih, ki se že dlje časa sistematično seznanjajo z tovrstnimi dognanji v svetu in ki tudi svetujejo domačim proizvajalcem proizvodne usmeritve. Najboljšo informacijo in nasvet v zvezi z ogrevanjem, tehnologijo, gradnjo in izolacijo boste, če razmišljate o gradnji ali že gradite, dobili na sejmu. Svetujemo vam, da si vzamete čas in se posvetujete s strokovnjaki, ki bodo ta čas na sejmu. Še posebej pa vam priporočamo, da se udeležite predavanj s tem v zvezi. A. Zalar I 1 N tovarna izolacijskega materiala tim "aško J«, * i y ta? I* f* TOPLOTNA IZOLACIJA POŠEVNIH tTREH S STIROPOROM Poševne strehe so služile doslej »nokot zaščita pred atmosferilija-*» saj je bil neogrevan podstrešni ymx zelo slabo izkoriščen (odla--^iće sušenje perila, shramba prt- Pri novogradnjah s strmimi stre-w se podstreha izkoristi za sta-v/anje. prav tako pa se vse češče ^jajo težnje po adaptaciji podstre-v, številnih starih objektov, ki predstavljajo zelo veliko možnosti prido-novih stanovanjskih površin. Toplotno Izolacijo stiropor plo-V!* na pero in utor ali vsaj preklop r/ajamo na sledeče načine: 1 Plošče polagamo z zgornje tfam špirovcev ali leg. preko plošč «4 navzkrižen sistem letev, da do-smo prezračevanje in nanje polagali strešnike, salonit ali salonitke. T#o izvajamo izolacijo v primerih, Uielimo v prostoru vidne špirovce. >vi montažo vidne stropne obloge 'Meni opaž, gips plošče . . .) mora-IPfrtfti parno zaporo s PE (polietilen folijo). 2. Stiropor plošče polagamo med špirovce s spodnje strani, tako da dobimo na zgornjem delu izdaten prezračevan prostor. Če je prezračevanje dovolj dimenzionirano (dovod in odvod zraka!) ni potrebna parna zapora. Kot zaščito pred poškodbami strehe izvedeno pod letvami, ki nosijo kritino, sloj PE folije. 3. Stiropor plošče montiramo s spodnje strani špirovcev. V tem primeru odpadejo vsi toplotni mostovi, saj je izolacija izvedena neprekinjeno. Tako dobimo zelo ugoden prezračevanj prostor, seveda pa se višina stropa precej zniža. 63270 LAŠKO Jugoslavija poštni predal 2 tel. h. c. (063) 730 712 komerciala: (063) 730 042 telegram: TIM Laško telex: 33 501 enota Ljubljana 61000 LJUBLJANA Cesta na Brdo 25a tel.: 261 358, 261 368 V tem primeru se polagajo TIM-TERMOELEMENTI. z Alu folijo obojestransko kasirane stropne plošče dimenzije 1,00 x 2,00 m na pero in utor na sisteme podpor v razmakih 1 m! Podpore so lahko leseni ali kovinski nosilci. ADAPTACIJA PODSTREHE — toplotno izolacijo TIM STIROPOR PLOŠČE - S polagamo med špirovce v debelini 10—12 cm — s spodnje strani izvedemo parno zaporo — polietilen folijo — strop obdelamo z vidnim opažem ali mavčnimi ploščami, ki jih prekitamo in izvedemo tapete — neobhodno je treba rešiti dovod zraka za pravilno prezračevanje (glej skico) Fasada je izolirana z DEMITOM. Otede na zahtevani K = 0,55 w/m2K (0,47 kcal/mJh°C) je za vse te izvedbe potrebna min debelina stiropora 8 cm; priporočamo 10 do 12 cm! Na isti način se morajo izvajati tudi vse industrijske strehe ali podstrehe v javnih objektih! @ metalka ■Mm n. sol. o , Ljubljana trigl'i r % NOVO — širši prodajni asortiman — keramične ploščice — sanitarna keramika — kopalnična oprema Obiščite nas, postregli vas bomo z materiali od temelja do vselitve Novi prodajno razstavni prostor Trgovina na Primskovem je odprta: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 17. ure torek in četrtek sobota Informacije po tel.: 26-076 od 7. do 14. ure od 7. do 12. ure Graditelji, ustavite se v Hrastjah! VKŽK-jevem skladišču gradbenega materiala v Hrastjah je sogoce kupiti vse vrste oken i »rat iz Inlesovega kombivak «inovak programa, raznovr-tten izolacijski material, arma-ve in betonsko železo, apno, cement in ostali gradbeni ma-ttU, ob tem pa tudi nekaj jradbenega orodja. Z vsem tanie predstavlja KŽK Gorenj-fte tudi na letošnjem sejmu stanovanjske opreme v Kranju. Hraatje — Če pri starem od-vžou za Šenčur krenete s ceste '.'anj-Brnik na desno, se boste v. nekaj minutah vožnje znašli M KŽK-jevim skladiščem 73<3benega materiala v Hrast-i Kupci z ljubljanskega ob-'oćja in z Gorenjske naj zape-jajo preko delavskega mosta v 'ranju, takoj zatem zavijejo na lesno, nakar jih bo tabla opozo-"h da ni več daleč do skladišča •/adbenega materiala. / njem boste našli domala N /ar potrebujete za gradnjo Ml, hleva ali podobnega objek-| iNLES iz Ribnice, ki velja za yega največjih proizvajalcev Sobnega pohištva v Jugoslaviji, * zastopan s celotnim inovak in ejmbivak programom oken in S Z medsebojnim sestavlja-IjN posameznih tipov inovak Epama lahko grditelji zapolni-I toterofcoU odprtino v steni. Okna so zasteklena z 20-milime-fckim izolacijskim steklom in rajO posebne prezračevalne '#ale z odprtinami za odtekali ondenčne) vode. Takšna zasteklitev zmanjšuje nevarnost poškodb in preprečuje rosenje izolacijskega stekla. Zadnje leto je INLES ponudil kupcem nov, kvalitetnejši kombivak program, ki je primeren predvsem za zasteklitev večjih odprtin. Okna in vrata dobro tesnijo, zadržujejo toploto v prostoru in preprečujejo prekomeren vdor mrzlega zraka od zunaj. S testom so dokazali, da mora pihati veter s hitrostjo 180 kilometrov na uro, da sploh prodre do okenskega tesnila. Četudi so vrata in okna iz kombivak programa nekoliko dražja, je denar hitro povrnjen, saj so v tako zaprtih prostorih manjše toplotne izgube. To pa danes, ko je ogrevanje postalo drago, ni nepomembno. Na vsa Inlesova okna je mogoče vgraditi omarice z roleto, polkna, žalu-zije in ostala senčila. Za graditelje, ki se odločajo za nakup vsega potrebnega stavbenega pohištva v KŽK-jevem skladišču, so se trgovci pripravljeni še dodatno potruditi. Skupaj z Inlesom so še vedno našli tudi za kupca zadovoljivo rešitev. V oddelku lesa imajo bukov in hrastov klasični parket, poleg tega pa še hrastovega in jeseno-vega lamelnega. Večina kupcev se odloča za prvovrstni parket. Poda namreč ne kaže pogosto menjati, zato se je treba odločiti za kakovostnega. Tako trgovci svetujejo tudi vsem, ki se oglasijo v skladišču v Hrastjah. Poleg stavbnega pohištva in parketa imajo v Hrastjah vse vrste schiedel dimnikov, med njimi tudi za odprte kamine in krušne peči, armature, betonsko železo v kolobarju in različnih debelin, mreže za toplotne pode, mreže in pletiva za pročelja hiš, apno iz Solkana v 30-kilogramskih vrečah. Za cement velja, da si ga je bolje priskrbeti pred gradbeno sezono, pozimi, ko je več kot dinar cenejši. Da brez opeke in opečnih izdelkov ni hiše in hleva, v KŽK-jevem skladišču dobro vedo, zato si tudi prizadevajo, da imajo tovrstnega materiala čimveč na zalogi. Prodajajo modelarne in pregradne »bloke«, zidake, opeko za pročelja hiš, strešno opeko iz Dravograda in Novega mesta. V spomladanskih in poletnih mesecih je rok dobave za strešnik en mesec, medtem ko je jeseni in pozimi nekoliko daljši. Vse več je povpraševanja po izolacijskem materialu, predvsem po toplotnih izolatorjih, ki so oproščeni prometnega davka. V KŽK-jevem skladišču imajo na zalogi tervol in novoterm, v naslednjih mesecih pa bodo dobili tudi lendapor, ki je negorljiv in uporaben predvsem za izolacijo lesenih sten. Med hidroizo-lacijskimi maieriali imajo bitumen, strešno lepenko, bitufix ali izotekt. Poleg raznovrstnega gradbenega materiala je mogoče v KŽK-jevem skladišču kupiti tudi nekaj najbolj nujnega gradbenega orodja — betonske mešalce in samokolntce. Metod Grašič, vodja skladišča: »V našem skladišču kupujejo predvsem graditelji s cerkljanskega in šenčurskega območja ter iz vasi vse do Smlednika in Medvod; odkar je v Kranju zgrajen delavski most, pa tudi iz Bi-tenj in Žabnice. Za nakup se odločajo tudi delavci iz drugih republik, želijo pa pretežno stavbno pohištvo in armature. Pozna se, da varčujemo z bencinom. Vse več kupcev se pred obiskom našega skladišča po telefonu pozanima, če imamo na zalogi to, kar potrebujejo. Zato je naša linija pogosto zasedena in vse kupce prosimo, da so vztrajni in da večkrat poskušajo. Dovolj je, če graditelji prinesejo s sabo načrt. Iz njega bomo brez težav izbrali, koliko oken in vrat ter kakšne velikosti potrebujejo.« J:,««: benega materiala v Hrastjah. Moram reči, da mi ni žal. Vedno sem hitro postrežen in kot kaže, gledajo tu na gradbeništvo bolj življenjsko kot v ostalih trgovinah. Tukaj sem kupil Inlesova vrata, ki sem jih potem brez težav prilagodil svojim potrebam. Ko sem gradil počitniško hišo, sem vsepovsod iskal okno neobičajne velikosti, nazadnje sem ga našel v KŽK-jevem skladišču. Ja, danes sem prišel po pet metrov schiedel dimnika. Odločil sem se, da bom del stanovanja grel z drvmi, pa bo treba zgraditi še en dimnik. Za avto sem pripel prikolico, se odpeljal v Hrastje, kjer so mi trgovci hitro naložili dimnik, vratca in potreben izolacijski material« Janko Prezelj iz Kranja, kupec: »Pred 12 leti sem pričel graditi hišo. Razmišljal sem, kje bi' nabavljal gradbeni material, stavbno pohištvo in vse. ostalo, kar potrebuje graditelj. Odločil sem se za KŽK-jevo skladišče grad- Dušan Vukovič iz Kranja; kupec: »Ogrevanje stanovanj je postalo vse bolj drago in ljudje skušajo z različnimi izolacijskimi materiali preprečiti, da ne bi dragocena tokplota uhajala pri oknih, vratih, skozi stene. Na podstrešju delam izolacijo, kasneje bom tam uredil tudi sobe. Nekaj apna potrebujem, pa sem prišel ponj v Hrastje. Pred leti sem v tem skladišču kupil tudi cement ter Inlesova okna in vrata. Moram reči, da so zelo kvalitetna. Dobro tesnijo, ne prepuščajo vlage in tudi ko vleče močan veter, ni v stanovanju ničesar čutiti. KŽK-jevo skladišče je od Kranja nekoliko oddaljeno, zato tod običajno ni gneče in hitro pridem na vrsto« ,Js«treba dobro pripraviti. Poleg kurjave je treba seveda tudi ogrevala. Odvisno '■c/stekuriva, pa vendar vse zato, da bo pri vas v mrzlih dneh toplo, itffa ^ do 31. oktobra v blagovnici v Ljubljani in Mariboru, v prodajalnah v Topniški ■juOijani, v Domžalah, Kamniku, Metliki in Ptuju pripravila bogato izbiro različnih ■jffi: peći. štedilnikov, kotlov in peči za centralno ogrevanje, električnih grelcev, s. i zvezi s tem. 17. oktobra ob 17. uri je na proga-predavanje dr. Petra Novaka: g/vergetaka situacija v svetu in pri •m ter novi sistemi ogrevanja. 18 oktobra ob 17. uri bo inž. Jože /jpter predaval in odgovarjal na vpraša';'? Kurjenje na trda goriva._ 19. oktobra ob 17. uri je na programu predavanje inž. Maksa Cvikla: Ter-moizoliranje stavbnih objektov — osnova za energetsko stabilizacijo. Če ste v zvezi z gradno hiše ali ogrevanjem v zadregi in ne najdete pravega odgovora in razlage, udeležite se teh predavanj in pripravite si vprašanja. A. Ž. Će ste v zadregi glede načina ogrevanja ali izolacije pri gradnji, se lahko kadarkoli oglasite v Potrošniško informativnem centru Centalnega zavoda za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Kardeljeva 2. Na vprašanja vam bodo odgovorili tudi pismeno ali po telefonu: 061-221-983. Ekonomično ogrevanje Potrošniško informativni center pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani še trinajsto leto prireja poučno razstavo na temo ekonomičnega koriščenja energije za ogrevanje. Tovrstna razstava na sejmu stanovanjske opreme v Kranju je že tretja po vrsti. Letošnja ima poudarek na kotlih na trda goriva s trajnožaričim sistemom izgorevanja, ki dosegajo 70-do 80-odstotni izkoristek in jih zato poznamo pod imenom kotli nove generacije. Povprečni izkoristek kiasič-nih kotlov namreč znaša okrog 40 do 50 odstotkov. Razstava zajema dve tematski področji in sicer: termoizolacijo stavbnih objektov in različne sisteme ogrevanja. V obeh delih sodelujejo številna domača podjetja. Prikazani so različni sistemi izoliranja in pravilne namestitve izolacijskih materialov na fasadah. Drugi del razstave pa poudarja novosti na področju peči na trda goriva (centralno, etažno, lokalno ogrevanje), prikazuje električne kotle, kotel na plin, solarne rezervoarje, sistem talnega ogrevanja, sistem enocevne-ga orgevanja, vse elemente opreme in 'regulacije za posamezne vrste ogrevanj, pridobivanje sanitarne vode s pomočjo sonca, toplotne črpalke, elektrike in trdega goriva. Vzemite si torej čas in oglejte si razstavo, na kateri sodeluje okrog 40 domačih proizvajalcev opreme in materiala, ki ga je ta hip v glavnem moč dobiti na domačem trgu. A. Ž. NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME PETEK, 14. OKTOBRA^ 16. sejem stanovanjske opreme Tokrat prvič v obeh sejemskih halah 260 razstavljlcev bo od 14. do 21. oktobra na 12.000 kvadratnih metrih pokritega razstavnega prostora prikazalo in ponudilo tisto, kar je ta trenutek na domačem trgu moč dobiti za opremo in oskrbo človekovega bivalnega prostora — Popestritev prireditve so tudi različne razstave; med njimi tudi tradicionalni razstavi Ekonomično ogrevanje in gobarska razstava z restavracijo Kranj — Na 12 tisoč kvadratnih metrih pokri- darsko zbornico Gorenjske. Centralnim zavo- tih razstavnih površin se danes začenja v Savskem logu v Kranju tradicionalna prireditev, tokrat že šestnajsta po vrsti, sejem stanovanjske opreme. V sodelovanju z Medobčinsko gospo- dom za napredek gospodinjstva. Gorenjskim muzejem in Gobarsko družino Kranj jo prireja Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem. Na letošnji prireditvi, največji doslej, sodeluje okrog 260 razstavljalcev, ki se tokrat prvič predstavljajo v obeh sejemskih halah. Domači razstavljala in proizvajalci tokrat predstavljajo dekorativo, notranje pohištvo, stavbno pohištvo, izolacijske materiale in opremo posameznih stanovanjskih prostorov Stalni predstavniki trgovine so tudi tokrat skušali pripraviti čimveč blaga in izdelkov, po katerih je veliko povpraševanje, vendar jih na trgu skorajda ni (razen za dinarje tako imenovanega deviznega porekla). Precej veliko zastopstvo imajo tokrat tudi zasebniki, ki se predstavljajo z različnimi izdelki obrti: tekstil, notranja oprema, kozmetika, suha roba, zdravilna zelišča ... Tudi na letošnjem sejmu so prireditelji name-nMi poseben poudarek ogrevanju in izolacijskim materialom. Že lanska razstava ekonomično ogrevanje je vzbudila veliko pozornost. Potrošniško informativni center Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva jo je pripravil tudi letos in seveda doprlnil z novimi dosežki na tem področju. Letošnji poudarek je na tako imenova- nem trajnožarečem sistemu izgorevanja v kot* nove generacije, katerih značilnost je doseganj 70 do 80-odstotnega izkoristka. Sestavni & razstave pa bodo tudi strokovna predavanja temo ogrevanja in uporabo izolacijskih man. rialov. Na sejmu bodo tudi letos nekatere speoav zirane razstave. Najbolj zanimiva, že tradioor«. na, bo gotovo gobarska razstava z restavn^ Razen tega bo tudi letos potekala prodajna r«. stava likovnih del. Za marsikoga pa bo nedvom. no zanimiva tudi muzejska razstava s prikaz« nekdanjih ogrevalnih naprav. Prispevek Poslovno prireditvenega centi Gorenjski sejem, da bi bila ta sejemska prins* tev čimbolj zanimiva, je tudi letos izražen v br«. plačni ponudbi razstavnega prostora za gob*, sko razstavo in razstavo Ekonomično ogrevanp Sejemska vstopnina je nespremenjena, orga> zirane šolske skupine pa imajo za ogled gob«, ske razstave brezplačen vstop. Sejem bo odw vsak dan od 9. do 19. ure. Sejmi naj bodo poslovna zadeva Sejemske prireditve v Kranju oziroma na Gorenjskem v sedanjih zaostrenih in na trenutke kritičnih gospodarskih pogojih postopoma preraščajo ustaljene prireditvene okvire in vse bolj dobivajo tako imenovani poslovni pomen. Združeno delo se namreč sejemskih prireditev vse manj poslužuje zaradi vpisa v sejemski katalog ali zaradi reklame oziroma prisotnosti na panoju, marveč zaradi resničnega poslovnega interesa, v katerem ima še posebni pomen tudi potrošnik. Slednji je postal tudi veliko bolj kritičen kot nekdaj. V ospredje tako prehcja proizvajalčev interes, da izdelek predstavi ter hkrati tudi ponudi. Gorenjska ima to prednost, da ima zelo raznoliko in močno koncentracijo gospodarstva, ki se odraža v elektroniki, gumarstvu, kmetijstvu, drobnem gospodarstvu, dokaj dobro organizira- ni trgovini. . . Sejemske prireditve zato postajajo vse bolj odraz tega dogajanja. Še več Na tej osnovni so grajena tudi nadaljnja razmišljanja o kvaliteti sejemskih prireditev. Le-te naj bi postale čimbolj pospeševalec tesnejših poslovnih povezav med domačim združenim delom ter domačim in tujim tržiščem. Pomen sejemskih prireditev danes zaradi tako imenovanih kompenzacijskih poslov ni zanemarljiv. Lahko pa bi bil še večji, če bi bilo to blago na sejemskih prireditvah tudi razstavljeno Kranjske sejemske prireditve predstavljajo s tem v zvezi pomembno vlogo. Na sedanjem sejmu stanovanjske opreme bo na primer s koriščenjem splošnega sejemskega kontingenta združeno delo dobilo za okrog 20 milijonov dinarjev uvožene opreme Ob izkušnjah in prizadevanjih prireditelja kranjskih sejemskih prireditev pa se lahko tudi kritično zamislimo Ob slabi založenosti različnega blaga na trgu in uvozni zapori praktično vse jugoslovanske sejemske prireditve izgubljajo na pestrosti in kvaliteti v primerjavi s tovrstnimi prireditvami v tujini. Bolj ali manj se zato razširja kramarstvo. Tudi kranjska sejemska prireditev seveda ne more mimo tega. Vendar pa si prireditelj prizadeva, da so na prireditvi prisotni predvsem tisti proizvajalci, katerih izdelki so zanimivi za široko potrošnjo. Pri tem pa se seveda prizadevajo, da resnična in prava poslovnost sejemske prireditve ne bi bila prizadeta Sejmi naj bi namreč splošno gledano bili poslovna zadeva in ne nekakšna umetna in subvencionirana tvorba zaradi uveljavljanja določenega prestiža. Poslovno prireditveni center Gorenjski sejem si prizndeva, da bi prireditveni prostor v Savskem logu v prihodnje postal vsestransko čimbolj izkoriščen in zanimiv. Z izgradnjo in usposobitvijo večnamenske hale jim je to že v marsičem uspelo Tako se je s sodelovanjem podpisnikov samoupravnega sporazuma že uveljavilo umetno drsališče. Seveda pa na področju opreme še marsikaj manjka. Ena glavnih nalog, ki jih čaka do prihodnje avgustovske prireditve, je ureditev zunanjega prireditvenega prostora. Za uresničitev te naloge nameravajo povabiti k sodelovanju gorenjske gostince. Njihov cilj pa je, da bi ta prostor postal prizorišče rednih poletnih prireditev, pozimi pa na primer prostor za hranjenje in varstvo različne počitniške opreme. Ob čimboljšem izkoriščanju sedanjih sejemskih zmogljivosti na področju že vgrajene opre- me pa se zastavlja še eno vprašanje, tt pno časom je bil namreč ponujen elaborat, da bi* danjo vgrajeno opremo za delovanje drsaktta lahko izkoristili tudi za hladilnico, s tem v pa tudi za ogrevanje zimskega kopališča Seje* ponuja to možno rešitev gorenjskemu prostor, brezplačno, vendar odgovora še vedno nt Sporočilo ljubiteljem drsanja Informacija za ljubitelje drsanja sicer ne sco k sejmu stanovanjske opreme, vendar papoiv ni svojevrstno nadaljevanje dogajanja na pm-ditvenem prostoru v Savskem logu v vecnam*v ski hali po končanem sejmu. Poslovno prtiA. veni center Gorenjski sejem namreč popra* začetek drsalne sezone v Kranju 5 novemtm Minulo drsalno sezono je bilo drsališče zetofc. bro obiskano. Ledena ploskev je namreč gosta okrog 200 tisoč obiskovalcev Letos bo* vstopnice za to najbolj množično rekreati^ dejavnost nespremenjene in bodo veljale 50 4. narjev za dve uri drsanja. Kako in s čim ogrevati? Ne zamudite ogleda in predavan, -razstave Ekonomično ogrevanje na sLL* novanjske opreme v Kranju od 14 rtn 4?u bra od 9. do 19 ure Gobarska razstava z restavracijo Medalje za kvaliteto Ena najbolj zanimivih in tradicionalnih prireditev na jesenskem sejmu stanovanjske opreme je prav gotovo gobarska razstava z gobarsko restavracijo. Ta prireditev, ki jo redno pripravka gobarska družina Kranj sodi med največje pri nas m je dobro poznana tudi izven meja. Na lanski razstavi so bili na primer med številnimi obiskovalci pogosti tudi iz zamejstva Člani gobarske družine Kranj so se tudi letos na to prireditev temeljito pripravili Čeprav gobarska sezona zaradi suše ni bila tako bogata kot prejšnja, jim je uspelo zbrati številne vzorce vseh vrst gob. Vendar so se letos odločili, da bodo bolj temeljito predstavili in razvrstili piedvsem tiste gobe. ki nam običajno v gozdu najhitreje padejo v oči. za katere pa smo potem največkrat v dvo- mih ali so užitne ali ne. Zato je razstava pripravljena tokrat tako, da bolj nazorno prikazuje bolj in manj kvalitetne gobe ter bolj in manj strupene gobe. Takšna odločitev je hkrati tudi nadaljevanje osnovnega izhodišča: preventivno seznanjanje ljubiteljev gobjih specialitet z nevarnostmi Z dosedanjimi razstavami se gobarska družina Kranj lahko pohvali, da so na tem področju že veliko naredili Rezultat se kaže v tem. da so zadnja leta z Gorenjske, posebno pa iz kranjske občine, izredno redki primeri zastrupitev z gobami. Ze nekaj let pa ne pomnijo smrtnega primera. Zato tudi na letošnjo razstavo vabijo predvsem šolsko mladino, za katero je v"skupinah vstop prost. Obiskovalcem bodo na razstavi tudi tokrat razlagali vse okrog užitnih in strupenih gob. glede priprave, konzerviranja oziroma za-mrzovan\a in podobno. Seveda pa bo tradicionalno pestra tudi njihova kulinarična ponudba. Na sejmu bodo vložene gobe tudi prodajali Obiskovalcem, ki bodo na razstavo prinesli gobe. pa bodo pomagali tudi pri prepoznavanj le-teh. Nabava ozimnice Tudi na letošnji sejemski prireditvi se bodo obiskovalci lahko oskrbeli z ozimnico Na prostoru med obema sejemskima halama bodo za tO poskrbel. ETA Kamnik Pik Vinkovci in Živila Kranj. Tudi na letošnji prireditvi star**— »dati le grobo za-'4» neko stvar iz-Ve dvoma bi se tečaji pojavljale pogorij, vsaka inovaci-'«a» določena sred-organizacij i, naj * Wi v plačilni ku-,*«t Naj vsak vidi * pridobil pri oseb-S$ui prav zaradi *!aja ah onega so-1 Harda bo potem le ?H inovatorstvo, in •e, vsaj oviral ga 'tfomte, plačilni li-wn& stvr. Će bi se koioni prikazoval f jI je tudi njemu Itvacija, pa bi ta '4 mm do časa, se * iaovacijah zviše-'**ta po delovnih or- bvili ljudi, ki so «wacij in jih dobe-%k razmišljanju, k j%za zaviralce ino-^ pa bi ne bilo več *«d njimi. V naši za-I imamo zapisano, ' wacijski dohodek '■*arti v zaključnem tojcmtin nekaj de-'(pizacij ga na Go-tudi prikazuje, to-^4ohodek je bolj oti-H pognal kolo! ftabi se morda ino-|'**ili občutka, da so I) Dolenc di odgovorili. Je rudaril (glede na bližnje rudišče železa in najdene ostanke žlindre bi bilo to mogoče) ali pa je bil samo pastir? Je bil Ilir, Kelt, Slovan? Ajdna je bila poseljena verjetno v 5. stoletju, po nekaterih najdbah sodeč tudi že prej, najbrž pa večkrat, v različnih obdobjih in s pripadniki različnih ljudstev. Že prvo leto izkopavanj na Ajdni so imeli arheologi srečo. Naleteli so na cerkveni objekt, za katerega domnevajo, da je star okrog 1500 let. Cerkev so letos dokončno odkrili. Dobro vidni so ostanki škofovskega sedeža, menza, oltarna miza, polkrožna klop, v njej in ob njej pa so našli še deset grobov ljudi različnih starosti in spolov. Torej so na Ajdni prebivale družine. Odkrili so tudi »ajdensko deklico«, o kateri govori ljudsko izročilo, pokopano v vznožju cerkve. Zal jo je nekdo našel že pred njimi. Očitno ji je na silo odtrgal medaljon z verižice, pustil pa je zapestnico, prstan, obsenčna obročka in del verižice. Valvasor v svoji Zgodovini vojvodine Kranjske omenja tristo ajdenskih grobov na bližnji planini Belščici. Če so arheologi na Ajdni odkrili deset grobov, obstaja verjetnost, da nekje blizu je omenjeno grobišče. Razlogi, zakaj so teh deset ljudi, odraslih in otrok — mogoče, da so bili višjega stanu — pokopali v cerkvi oziroma ob njej, niso znani. Tudi kdo so bili in kaj jih je privedlo na Ajdno, dosedanje najdbe ne razkrivajo. Tehnika zidanja z apnom, peskom in vodo ter kosi barvastega ometa pričajo o mojstrskem delu. Iz tega arheologi sklepajo, da Ajdna ni bila pozidana na hitro, v stiski, ampak je verjetno predstavljala neko bolj pomembno mesto. Zgodovinski vir iz 8. stoletja omenja 22 mest od Kranja do Trbiža. Nobeno ni podobno Ajdni, čeprav je mogoče, da je med njimi. Vendar je Ajdna dobila sedanje ime dosti kasneje, kot so jo naselili. Ajdna visi nad vhodom v zgornjo savsko dolino in je zato strateško izredno pomembna točka. Kost več za ugibanje, kdo so bili staroselci in zakaj so se ustalili na Ajdni. Razen lepotičja »ajdenske deklice« so arheologi dobili koščke glinenega posodja z okraski, značilnimi za Slovane. So bili potemtakem na Ajdni Slovani? In kaj torej pomenita rimski kovanec in vrček? Zanimive in izredno dragocene sp letošnje 'najdbe: zelo dobro ohranjena harpuna oziroma sulica (za lov ali boj?) železen srp (značilen za poljedelce), žrmlje za mletja zrnja. Ajdna skriva naštete odgovore. Letos dokončno raziskana cerkev je odgrnila samo delček skrivnosti. »Ajdenska deklica« še vedno molči. Že zdaj, z odkritjem cerkve, pa se odpira vprašanje ohranitve in predstavitve najdb na Ajdni. Jasno je, da je odkritje treba ohraniti, pa tudi dvoma o pametnosti predstavitve ne bi smelo biti. Ajdna je letos sprejela veliko obiskovalcev, največ iz šol usmerjenega izobraževanja. Dokaj pogosti so bili tudi tujci, laiki in strokovnjaki. Torej se je Ajdna že vključila v kulturno-turistično ponudbo Gorenjske, kasneje pa bo lahko postala ena njenih naj privlačnejših sestavin. Če bodo seveda arheologi svoje zahtevno delo nadaljevali. V jeseniški kulturni skupnosti nameravajo sprejeti Ajdno kot svoj kulturni spomenik, zato lahko upamo, da se bo tudi v prihodnje našlo nekaj denarja za delo strokovnjakov in številnih ljubiteljev, za raziskovanje preteklosti Ajdne, na kateri je trava prerasla veliko slutenih zidov nekdanjih bivališč. H. Jelovčan Letos so arheologi dokončo razkrili cerkev na Ajdni, staro okrog 1500 let. Planotarji ne razumejo hribovcev Ste že slišali za Lenarta na rebri? Grem stavit, da komaj vsaki deseti Kranjčan ve za ta zaselek treh, štirih kmetij pod Krvavcem. Tam, kjer se svet s Šenturške gore prevesi na kamniško stran se s kmetovanjem ubadajo Kocijan, Haban in Snožešnik. S kmetovanjem, s pašo in z — vodo. Voda jim že stoletje in več dela težave. Odkar ljudje tod pomnijo. Včasih se je pri studencu, kjer so pred dobrimi desetimi leti vaš-čani naredili zajetje, na dan nateklo po tri sodove vode. Za vsako kmetijo eden. To je bilo za ljudi. Živino so leto in dan gonili na Močil. Počasi so drug za drugim v živo skalo usekali kapnice. Z vseh streh se žlebovi stekajo vanje. Zlepa ne vidiš tako na gosto prepredenih žlebov. Nobena kaplja naj ne gre v nič. Pri Kocjanovih so pred leti zraven starega vodnjaka skopali še enega tako, da je eden za živino, eden za ljudi. In ko so pred kakšnimi štirinajstimi leti v bregu nad vasjo krajani zgradili rezervoar in napeljali vodo v hiše, so jo dobili v kuhinjo tudi Kocjanovi. Koliko je bilo to vredno! Gospodinja je imela vodo pri roki, pralni stroj je pral in se vrtel kot pesem. Zadnja leta pa je iz rezervoarja prihajalo vse manj vode. Kadar je padlo dosti dežja, je nekaj dni še teklo po ceveh, potem pa je presahnilo. Spet so se reševali s kapnico, čeprav že vrsto let ugotavljajo, da njihova kapnica ne more biti zdrava. Sami jo tudi pijejo, kajti njihov organizem se je, kaže, navadil nanjo. Tujcu pa mimogrede škoduje. A druge rešitve zaenkrat ni. Najhuje je v sušnih obdobjih, ko ne priteče iz pipe, ko je zmanjka za živino, za ljudi. Ko sta oba vodnjaka prazna. Takrat jo morajo pripeljati s cisternami iz doline. Zdaj, ko je pot urejena, še gre. Pred leti, ko je bila cesta urejana le do tam, kjer zavije v Sidraž, je bilo pa hudo. Do tega so lahko pripeljali s cisterno, od tam pa v sodovih na vozovih. Bogne-daj, da tu gori zagori. Ko je pred trinajstimi leti pri Kocjanu strela udarila v hlev, si niso mogli prav nič pomagati z vodo, ki so jo pripeljali gasilci s seboj, ker niso mogli z njo do hiše. K sreči je šel dež kar ga je doli moglo in veter je pihal proč od hiše. S kapnico so takrat pogasili. A kljub temu, da je zdaj pot urejena vse do hiš, je težko pozimi. Dva dni skupaj sta jo pred tremi leti Kocjanova posipala z lesom, da je lahko prišel avto s cisterno do hiše. Suha zima je vrag. Ne iztisne vode iz teh skal. Le na Močilu vedno po malo teče, tako da tu lahko tudi napoje. Toda napoji teleta iz toplega hleva z ledeno mrzlo vodo! Ves se trese kot šiba na vodi in če ni dovolj odporen, bo zagotovo zbolel. Ko bi vsaj rezervoar bil vedno poln. Pa vse kaže tako, da vanj ne priteče več toliko vode kot nekoč. Ko so pred leti delali gozdno cesto tam zgoraj, so minirali in po vsej verjetnosti so se napravile razpoke, ki zdaj požirajo vodo. Razpok so tod skale polne. Ko je Kocjan kopal svoj drugi vodnjak, je- našel razpoko, da bi cel lahko zlezel vanjo, pod njo pa brezno brez konca. Razpoke v skalah požirajo vodo. Delavci od Komunalnega servisa iz Kranja so našli posluh zanje in so to poletje rezervoar ves očistili, zazidali razpoke in vsega znotraj izolirali. Moral bi držati, če bi bila voda. Toda ni vode. Zadnja leta je je vse manj. Gospodarji z Lenarta v rebri so zaskrbljeni. Če ne bo vode, se le na cisterne iz doline ne bodo mogli zanašati. Tudi draga reč je to. Vsaka cisterna s 3000 litri vode jih je do zdaj stala sto jurjev. Pri tej draginji pa to ne bo več zadostovalo. Nekaj bodo morali ukreniti. Govori se, da bodo za kmetije v Sidražu, na Šenturški gori in tam okrog, kjer tudi primanjkuje vode, napeljevali nov vod iz Blat. Če bi do tega prišlo, bi se kmetje z Lenarta v rebri radi pridružili. Če pa bodo morali svoj problem reševati sami, se bodo najverjetneje odločili, da bodo delali nov rezervoar na Močilu in od tu speljali vodo v vas. Ta voda je zdaj še najbolj sigurna. Strokovnjaki bi morali povedati, kakšna bi bila zanje najboljša rešitev. Takole ne bodo mogli več naprej. Še zima naj bo suha, kot poletje,, se bo posušilo prav vse. Kocjanovi imajo vodo le še v vodnjaku, ki je namenjen živini. S to vodo kuhajo, perejo v starem pralnem stroju, v katerega se da od zgoraj nalivati vodo, napajajo živino. Če bj ne imeli govedi celo poletje na paši na Veliki planini, bi tudi te vode ne bilo več. Sosed Snožešnik, ki se je lotil gradnje garaže, je moral že dvakrat pripeljati vo- Voda v vodnjaku je umazana, tudi nezdrava, toda če drugega ni, mora biti tudi ta dobra. Da je le voda... — Foto: D. Dolenc do iz doline. In Kocjanovi računajo, da bi jo zdajle, dokler je še vreme, navozili, da bi bili vsaj za nekaj časa preskrbljeni. Tudi v rezervoar bi jo navozili, da bi vsaj videli, če bo zdaj držal. Kakšna skrb je voda, ve le tisti, ki mu je vse življenje primanjkuje. In nič hudega, da se je zadnjič Snožešnikov ta mlajši do hudega razjezil v Kranju in odgovornim zabrusil, da planotarji niso in nikoli ne bodo razumeli hribovcev. Kaj ve tisti, kaj je voda, ki samo pipo odpre, pa mu teče po mili volji. Topla, mrzla. Nobenih skrbi nima če kuha, pere, pomiva, betonira, zaliva vrt, se tušira, koplje v njej. Hribovec je pa nima ne za živino, ne zase ... D- Dolenc PETKOV PORTRET Marta Kolar-Nagy Prvošolčkom je nadomeščala mamico. Tretješolci so vanjo zaljubljeni. Četrtošolci, ki so prerasli varstvo, prihajajo opoldne na šolsko dvorišče, da se pogovorijo z njo. Da jih povpraša, kako je letos v šoli, kako se znajdejo, ko so sami dopoldne doma. Ali, da se preprosto poigrajo z njenimi letošnjimi varovanci. Profesorica7 angleščine in nemščine je in je v varstvene oddelke pravzaprav zašla po naključju. Doma je iz Celja, poročila se je z Ljubljančanom, ki je dobil službo v Kranju. Bila je še brez diplome in tako je na šoli Staneta Žagarja na Planini v Kranju postala varstvena tovarišica. Z otroki se veliko pogovarja. Štiri ure na dan je s svojimi varovanci, brez odmorov. Tako je dovolj časa, da se pogovori z vsakim, da vsakega usmerja v določeno aktivnost. Največ časa je seveda namenjeno šoli in največ časa gre za učence, ki se teže učijo. Vsako leto dobi v razred enega do dva, ki jima je treba pomagati. Do sedaj ji je vedno uspelo, da je bil učni uspeh na koncu pozitiven. Veliko se pogovarjajo o higieni. O tem, da je treba vsak teden oprati lase. Pred vsako jedjo roke. Da je treba vsak dan obuti sveže nogavice. Pogovarjajo se o zemljepisu. Kje ležijo dežele, o katerih slišijo na televiziji. Pogovarjajo se o politiki. O gospodarstvu. Otroci veliko slišijo in veliko sprašujejo. Za vse se zanimajo in z njimi se pogovarja tako, da razumejo. Pogovarjajo se o glasbi. O umetnosti. Pozimi spremljajo dosežke naših smučarjev. Opazujejo naravo in njeno spreminjanje. Pozimi, ko ne morejo ven, pripravljajo kvize, v katerih preizkušajo svoje znanje. Najraje pa imajo pogovore o vesolju. O planetih, zakaj na njih ni življenja, kako naredijo slike s planetov, kako poženejo vesoljske ladje. Za vsakega vesoljca vedo ime in vsak nov dosežek je nova zanimivost za pogovore, ki se jih nikoli ne naveličajo. Četrto leto je varstvena tovarišica in letos ima drugič tretješolce. Vendar pravi, da je letošnji razred kar nekam drugačen od prejšnjih. Nekako se še niso prav ujeli, razred je izredno živahen in skoraj v celoti, z deklicami vred, navdušen predvsem za »fusbal«. Toda otroci, pravi, niso stvari, da bi jih postavil v vrsto, z njimi je treba živeti. Potem se začno pogovarjati. Ko pa se odpro, jih ni težko voditi, jih navdušiti za šolsko delo in vzbuditi zanimanje za okolico, za vse, o čemer slišijo in kar vidijo in jih pripraviti, da o tem pripovedujejo. Čeprav bi bilo najlepše ostati s prvošolčki, drugošolč-ki ali treješolčki, se bo morala slej ko prej ozreti za drugim delom. Za delo na srednji šoli, da ne bo pozabila svojih predmetov, da bo opravljala poklic, za katerega je študirala. L. Bogataj Na jeklu temelji izvoz V Jugoslaviji kar milijardo in 800 milijonov izvoza temelji na elektropločevini, ki naj bi jo dajala jeseniška nova elektrojeklarna -— V štirih letih je tehnologija že deloma zastarela Jesenice - Med najpomembnejšimi slovenskimi naložbami je nedvomno izgradnja jeseniške elektrojeklarne, vendar se v slovenskem merilu pojavljajo dvomi o njeni ekonomski upravičenosti. Naložba po sedanji vrednosti znaša 12 milijard dinarjev, predvidoma po končni ceni pa predvidoma 18 milijard dinarjev — 14.odstotkov predstavlja uvoženi del, zato je dokončno ceno težko predvideti in ima zagotovljeno vse finančno kritje. Slovenske železarne so jo uvrstile v prednostne naložbe in bodo zanjo prispevale tri četrtine vseh sredstev, ki jih namenjajo investicijam. Izredna prednost pri financiranju je v tem, da v finančni strukturi sodelujejo vsi kupci jekla po Jugoslaviji. Za elektrojeklarno se kot za vsak tak objekt predvideva prva tri leta izguba 700 milijonov dinarjev. Obenem pa je treba vedeti — če jo primerjamo z akumulacijo v Železarni — da jo že zdaj same temeljne organizacije pokrijejo. Če natančno pogledamo finančno udeležbo, kjer je le tretjina kreditov, vse kaže na to, da investicija ni naključna. Še posebej ne glede na jeklarsko situacijo v Jugoslaviji, kar kupci in železarji dobro vedo. V Jugoslaviji imamo znatno preveč betonskega jekla, preveč hladno valjanih trakov, zmogljivosti so prevelike. Hkrati pa je izredno povpraševanje po elektropločevini, ki jo bo lahko zagotavljala le elektrojeklarna na Jesenicah. Podatek, da kar milijardo in 800 milijonov dolarjev jugoslovanskega izvoza temelji na tej proizvodnji — elektrokovinski in drugi industriji — pove vse. Elektrojeklarna, ki naj bi jo zdaj zares — po desetih letih prizadevanj — začeli graditi na Beli, je zdaj tik pred startom tudi s tem, da se 27. oktobra podpiše samoupravni sporazum o bančnem konzorciju. Pripravljeni so vsi dokumenti kot končni projekt. Zvezni zakon sicer omejuje uvoz opreme za letos in prihodnje leto, vendar je Zvezni izvršni svet sprejel sklep o spremembi tega zakona tako, da bo za jeseniško jeklarno možnost v prihodnjem letu in v letu 1985 uvažati opremo. Morda kot zanimivost: ko so leta 1979 pripravljali projekte za elektrojeklarno, so seveda predvidevali najsodobnejšo tehnologijo. A zdaj že ugotavljajo, da bo določene dele tehnologije treba dopolniti, kar po svoje zgovorno kaže, kako hitro se razvija tehnika..Obenem opozarja koliko dolgoletnih ovir imamo na poti, kadar se odločimo za ekonomsko upravičeno in za dolgoročni razvoj nujno naložbo. D. Sedej GLAS 14. STRAN NA SEJMU MERCATOR PRESKRBA TRŽIČ Mercator Opremljate svoj dom, urejujete ali obnavljate njegovo ogrevanje! Obiščite razstavno prodajni prostor MERCATORJA na letošnjem sejmu stanovanjske opreme od 14. do 21. 10.1983 v Kranju. Razstavljamo in prodajamo: pohištvo najbolj znanih proizvajalcev: spalnice • dnevne sobe • sedežne garniture • jedilnice • kuhinjsko, predsobno in mladinsko pohištvo • jogi vzmetnice . .. vse vrste kotlov za centralno ogrevanje, peči za etažno ogrevanje in ostale vrste peči belo tehniko in akustiko PRODAJA PROIZVODOV GORENJA ZA DINARJE DEVIZNEGA POREKLA OGLEDATE SI LAHKO IN KUPITE TUDI šivalne stroje Bagat smučarske vlečnice tcmos UGODNOSTI NAKUPA SO: • sejemske cene • dostava na dom • strokovni nasveti pri nakupu • in prodaja na potrošniško posojilo MERCATOR VAS PRIČAKUJE Na svidenje pri MERCATOR JU! OBlUi i i 16. sejmu stanovanjske opreme od 14. do 21.10.1983 Priporočamo se za obisk. Stalna razstava in prodaja v Vižmarjih, Plemljeva 86. SLOVENIJALES \ mssm Obiščite nas na 16. sejmu stanovanjske opreme ___v Kranju Obiščite nas na 16. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 14. do 21. 10. 1983 Najrazličnejše čajne mešanice ir> izdelki 8 vezenine bled Obiščite naš paviljon na 16. sejmu stanovanjske opreme v Kranju. Vsi razstavljeni izdelki so v prodaji v Globusu, v Kokri poslovalnica Tina in v Eliti, poslovalnica Bala. Vabimo vas tudi v našo industrijsko prodaja/no TINCA na Bledu, na sedežu naše delovne organizacije! T Obiščite naš paviljon na 16. sejmu stanovanjske opreme. Vsi razstavljeni izdelki so v prodaji v naši trgovini v Zapužah in na Koroški cesti v Kranju! zdravilnih zelišč tudi tokrat na sejmu v Kranju v paviljonu TOMAZINČI IZ IZOLE notra LOKA n »M o S*tjl K«« ABC POMURKA Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje LOKA ŠKOFJA LOKA TOZD JELEN — Gostinstvo Kranj GOSTILNA STARI MAYER Obvešča cenjene goste, rit so z današnjim dnem odprt prenovljeni prostori gostilne v prvem nadstropju Vsak dan razen nedelje cv> 17. do 24. ure vam borno postregli z izbranimi jedili jn pijačami. Priporočamo se za obisk! • V n v »"nTBfi M. OKTOBRA 1983 RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 15. STRAN GLAS RADIJSKI SPORED I ""n program \ mL, II OKTOBRA t'J Jutranji program jato • 8.05 Radijska šola »cijo stopnjo - 8.35 Glas- IKu pravljica - 9.05 Glasba matineja - 10.05 Re-*wmo za... - ll.OJPKli Ita**' • 11.35 S pesmijo I Jugoslaviji - 12.10 Iz teme tradicije jugoslo- ItttLr. narodov in narod-«* 1230 Kmetijski na-«* 12.40 Vedri zvoki -S»Danesdo 13.00 - Iz na- Ilinjev - Iz naših spore-* H05 Frederic Chopin: za klavir in orke- (%t Y-4uru na temo due-' J Mozartove opere »Don <«< op.2-14.25 Vrtiljak -USRadio danes, radio ju-I I 15J5 Naši poslušalci I *Hk var pozdravljajo -4* Obvestila in zabavna im • 16.35 Vrtiljak -■I \apotki za turiste ->»Studioob 17.00 - 18.00 ^ec m godemo 18.15 V/; v kino • 19.25 Obve-:r. zabavna glasba -*S Lahko noč, otroci -•6V« zemlja bo z nami ifda... - Natko Devčič: cni program - glas-% "^program 4 Mek na valu 202 - * Od enih do sedmih -ifttoaka malha. Ob konfeta*, glasba, Minute za & Znano in priljubljeno * kaj - 19.25 Stop pops JI )■ novosti - 21.33 Petkov «to khib - 22.45 Zrcalo km - 22 55 Glasba za ko-k programa h) program »f/ZTA, 15. OKTOBRA * Jutranji program -bta 8.05 Pionirski ted-m Matinejski kon-',45Pojte z nami - Po-T/RTV Ljubljana, pod Hjr/om Janeza Kuharja -E Po republikah in po k^aah • 10.25 Panorama E glasbe - 11.05 Pogost poslušalci - 11.35 Sre-fc>republik in pokrajin -jftGodala v ritmu - 13.00 do 13.00 - Iz naših t|w-Iz naših sporedov -HM poslušalci česti-H pozdravljajo - 14.05 M«u panorama - 15.05 Jfc danes, radio jutri -Obvestila in zabavna 16,35 Vrtiljak -3» Studio ob 17.00 - Zu V^hUćni magazin -■ Škatlica z godbo -Mladi mladim — Prva *«ja Jesenska serenada m Radijski dnevnik **aiatudi II program) -I Obvestila in zabavna M» 19-35 Mladi mosto-Uf Domovina je ena - * Sobotni zabavni večer '.flZa Slovence po svetu 'M, Literarni nokturno - : Od tod do polnoči -f ty Voćni program - glas- J S{i program $ lobota na valu 202 -^HOdenih do sedmih -Stat pobude. Človek in fck*c*». minute za EP in Ittj -1925 Stereorama -nt Stereorama - 21.18 Wpt za vas -21.45 SOS - Sobotno obujanje spominov - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa Prvi program NEDELJA, 16. OKTOBRA 5.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - Žarko Petan: Ukradena igra - Skladbe za mladino - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Zabavna glasba - 13.20 Za naše tekmovalce - 14.05 Pihalne godbe - 14.20 Humoreska tega tedna - Peter Ustinov: Krum-nagel - 14.45 Z majhnimi ansambli - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Pojo amaterski zbori - 16.20 Popoldanski simfonični koncert - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Radijska igra -18.30 Na zgornji pOlici -19.30 Obvestilu in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00 V nedeljo zvečer - 22.20 Skupni program JRT - Glasbena tribuna mladih - 23.05 Literarni nokturno - Pedro Maria Ca-saldaliga Vodovje - 23.15 Disko, disko - 00.05 Nočni program - glasba - Drugi program 7.15 Nedelja na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih - V nedeljo se dobimo, šport, glasba, Zimzelene melodije in še kaj - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.15 Naš podlistek - Donald Barthelme: Zgodba - 21.33 Lahke note -21.45 Nove plošče - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa Prvi program PONEDELJEK, 17. OKTOBRA 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja - 8.40 Nauoimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate . . . Opero »Mavra« Igorja Stravinskega - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji -14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.25 Vrtiljak - 15.05 Radio danes, radio jutri -15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 10.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - Glasba neuvrščenih (III) - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Janeza Kalška - 20.00 Kulturni Globus - 20.10 Pop barometer - 21.05 Glasba velikanov - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva - 23.05 Literarni nokturno - Milena Majcen: Pesmi - 23.15 Ob domačem ognjišču -00.05 Nočni program - glasba - Drugi program 7.15 Ponedeljek na valu 202 - 13.00 Od enih do sedmih -Z rokami in z glavo, glasba, Znanost in tehnika, Minute za EP, Znano in priljubljeno - 19.25 Popularnih dvajset - 22.45 Zrcalo dneva -22.55 Glasba za konec programa Prvi program TOREK, 18. OKTOBRA 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - Glasbena šola Vič-Rudnik - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate? Stravinskega zgodbo o vojaku? - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 15.05 Radio danes, radio jutri -15.15 Vrtiljak - 15.40 Naš gost - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 18.45 Glasbena med-igra - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Radijsko tekmovanje mladih violinistov - 21.05 Radijska igra - Beno Zupančič: Popo tovanja z Odisejem - Glasbeni intermezzo - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - Miha Kli-nar: Pesmi - 23.15 Mozaik lahke glasbe - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Torek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Omejitev hitrosti, Na obisku v .. . glasba. Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin - 21.33 Jazz na II. programu - Rhvthm Combina-tion And Brass - Gost v studiu: Slavko Avsenik ml. -Deel Bell ter Cain /Kral -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa notranja Prvi program SREDA, 19. OKTOBRA 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb - 8.30 Govorimo makedonsko, govorimo srbohrvaško 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate? (prenos iz studia radia Maribor) - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo -14.25 Vrtiljak - 16 30 Obvestila in zabavna glasba -16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba Jose fa Suka, Jeana Sibeliusa in Antona Lajovi-ca - 18.30 S knjižnega trga 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Veselimi planšarji - 20.00 Koncert za besedo - 20.25 Minute s slovenskimi interpreti .. . Ciril Škerjanc - violončelo, Aci Bertoncelj -klavir - 21.05 Giacomo Puc-cini: odlomki iz opere »Ma-dame Butterflv« - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Zimzelene melodije - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Za ljubitelje jazza - 00.05 Nočni program - glasba Drugi program 7.15 Sreda na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Omejitev hitrosti, Na obisku v ... glasba, Minute za EP, Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.20 Likovni odmevi -20.33 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa kombivak Prvi program Četrtek, 20. oktobra 4.30 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Mehurčki - 14.20 Koncert za mlade poslušalce Weber: Koncert za klarinet m orkester št. 2 v Es-duru 14.45 Jezikovni pogovori -15.05 Radio danes, radio jutri - 15.15 Vrtiljak - 16.30 Obvestila in zabavna glasba - 16.35 Vrtiljak - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Z ansamblom Slovenija - 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 Iz opusa Niccolaja Paganinija ... -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.<*5 Minute z ansamblom Franca Puharja -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - Aleksander Sekulič: Formula ena -23.15 Paletii popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05 Nočni program - glasba - Drugi program 7.15 Četrtek na valu 202 -13.00 Od enih do sedmih -Vroče-hladno, glasba. Minute za EP, Za mlade radovedneže. Znano in priljubljeno in še kaj - 19.25 Stereorama - 20.00 Spekter -21.03 Zavrtite uganite -22.00 S festivalov jazza - IV. Mednarodni zagrebški jaz-zovski sejem - 82 II. oddaja: B. P. Convention s prijatelji - 22.45 Zrcalo dneva Ob tragični in boleči izgubi našega očija, brata in strica MARJANA SMOLEJA dipl. ing. agronomije iz Tacna 99/A se zahvaljujemo vsem. ki ste mu nudili prvo pomoč v nesreči v Vodicah in vsem, ki ste se trudili in trepetali za njegovo življenje. Ob nedoumljivi in nadvse boleči smrti našega Marjana se zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili ustmena in pismena sožalja, vsem darovalcem, ki ste njegov zadnji dom zasuli s cvetjem, katerega je tako ljubil. Marjanovim sodelavcem, še posebno kolektivu OE Vodice, sorodnikom, pri-jateKem, nekdanjim sošolcem Biotehniške fakultete, sodelavcem v raznih zunanjih institucijah, gasilcem in nekdanjim sovaščanom i/. Luž in znancem, ki ste se v dneh žalovanja od njega poslovili na njegovomu in na zadnji poti. Se posebej pa se zahvaljujemo Mihu in Stanki Grah, ing. Jožetu in Marinki Kdergajs. Poldetu Kosmaču in ostalim dobrim sosedom za vse, kar so te dni storili za nas. Za spremstvo na zadnji poti in žalostinke hvala vsem trem pevskim zborom, duhovščini za lepo opravljen obred, fovormkoma Hočevarju in ing. Peterlinu za tolažilne besede slovesa ob odprtem grobu in vsem, ki ste nam v teh težkih dneh kakorkoli priskočili na pomoč in nam lajšali našo neizrekljivo bol. ŽALUJOČ'I: žena Kristina, sin Marjan, hčerki Urška in Mirica, sestri in brata Tacen, 12. septembra 1983 NAGRADNA KRIŽANKA SODOBNI (LOV DRAMATIK prvi RIMSKI ZALOŽNIK NAROČILO UKAZ ZA IZVRVrtV GRŠKO RIMSKI STARI VEK 9 velika sev amer država plavalka maratona bojaozi rastlinska bodica veda o pcrzu ■kem jeziku domaČa oblika imena katarina mejna he kamedsz in ihanom polepšana podoba za dovoljne o* življe MESTO V 6EV f RANCI JI. OB SENI del Zl valskeoa telesa POLOTOK NA SEVERU (Z elektrokardiogram delitev, porazde litevmed udeleženi LETOVIŠČE V BOKI KOTORSKI norveški pisatelj (ha ms) duša umrlih pri siovanih Rešitev nagradne križanke z dne 7. oktobra: smrdokavra, Makedonija, ekolog, Lar, DS, oratev, eis, ina, Ir, rman, rana, Egadi, trak, var, kvar, ČS, granata, aparat, sel, Nama, Ak, Ma, krona, oman, Air, valat, Tiberij, Jezersko, akola, Ak. Prejeli smo 145 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (150 din) prejme Ivan Pe-klenk, Kranj, Stara cesta 6, 2. nagrado (120 din) prejme Vesna Orožim, Radovljica, Šercerjeva 12, 3. nagrado (100 din) prejme Lidija Cimerman, Dom učencev Ivo Lola Ribar, kranj. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev pošoljite do 19. oktobra do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moša Pijade 1, 64000 Kranj z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 din, 2. nagrada 120 din in 3. nagrada 100 din. IZPLAČILO POLOGA NA PRAVICO IZNOSA DINARJEV IZ DRŽAVE Občane obveščamo, da je izplačilo pologa na pravico iznosa dinarjev iz države po 12. mesecih možno samo v enoti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske, kjer je bil poleg vplačan; in to s predložitvijo originalnega potrdila (1 del posebne položnice), iz katerega je razviden priimek, ime in naslov upravičenca. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske ALPINA Tovarna obutve ŽIRI Strojarska 2, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb razpisuje na podlagi sklepa Delavskega sveta prosta dela in naloge 1. VODENJE NABAVE — za linijo športne obutve, — za linijo lahke obutve, — za linijo smučarske obutve, za dobo 4 let 2. VODENJE POSEBNE FINANČNE SLUŽBE za dobo 4 let Kandidati za razporditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod li — visoka ali višja izobrazba komercialne, ekonomske ali čevljarske smeri ali priznana z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje določenih del oziroma nalog, — zunanje trgovinska registracija, aktivno znanje najmanj enega tujega jezika, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj na zunanjetrgovinskih poslih pod 2. — visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost za opravljanje določenih del oziroma nalog, — 2 oziroma 4 leta delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Alpina, tovarna obutve Žiri, Razpisna komisija za Delovno skupnost skupnih služb, Strojarska 2, Žiri. TELEVIZIJA, KINO, NOVO V KINU PETEK, 14. OKTOBRA TELEVIZIJSKI SPORED PETEK, 14. 10. 50 TV v šoli: TV koledar, Prometna vzgoja. Ruščina, Odmor, Avgust Šenoa, Poročila - 10.55 Kraljevo: Oktober v Kraljevu, prenos spominske slovesnosti 17.20 Poročila -17.25 Domači ansambli: Oglarji - 17.55 Modro poletje, španska otroška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Otroške nalezljive bolezni: Zdravljenje, preprečevanje in povečanje odpornosti - 20.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Mrtvaški ples, dokumentarna serija - 20.40 Ne prezrite - 21.00 Šerif v New Yorku, ameriška nanizanka - 22.10 TV dnevnik II 22.25 Nočni kino: Fant, ki ni nikoli zgrešil, kanadski film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Zgodbe iz nezgo-vorne, otroška serija - 18.15 Posvetovalnica za starše, izobraževalna oddaja 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Portreti skladateljev - 20.45 Zagrebška panorama 21.00 Porota, dokumentarna oddaja - 21.05 Najboljši jugoslovanski igrani filmi: Jutro TV Zagreb I. program 18.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Ruščina, Avgust Šenoa - 17.40 Poročila - 17.45 Zgodba iz nezgovorne -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Reka -18.45 Tribuna, oddaja TV Beograd - 19.30 TV dnevnik 20.00 Androsove tarče, ameriška nadaljevanka -20.50 Posnetek koncerta ob 40-letnici priključitve Istre domovini - 21.45 TV dnevnik - 22.00 Gost urednik -Božidar Gagro - 23.30 Poročila SOBOTA, 15. 10. 8.00 Poročila - 8.05 Ciciban, dober dan: Planinski domovi - 8.25 N. Grafenauer - J. Rode: Za devetimi vrati, lutkovna oddaja - 9.05 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad - 9.35 Zemljepisne posebnosti: Etosha - kraj suhe vode -10.30 Otrok in promet: Prvi koraki v svet - 10.50 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Knežji kamen -11.30 Ljudje in zemlja - ponovitev - 12.35 Poročila -18.55 Poročila - 17.00 Ljubljana - Košarka Olimpija : Cibona, prenos v odmoru propagandna oddaja - 18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka - 20.00 Kockar, ameriški film - 21.50 Zrcalo tedna - 22.10 Afrovizija, 3. del zabavno glasbene oddaje - 22.55 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Nič brez konja, otroška predstava - 18.00 Kam gredo divje svinje, TV nadaljevanka - 19.00 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Glasbeni oder, zabavno glasbena oddaja - 20.30 Pesniško gledališče: Soba -20.50 Poročila - 20.55 Človek in čas, dokumentarna oddaja - 21.25 Športna sobota - 21.45 Dokumentarna oddaja TV Zagreb I. program: 8.50 TV v šoli: TV koledar, Avgust, Šenoa, Energija iz odpadkov, Uspavana Venera - dokumentarni film, Po ročila - 16.15 Sedem TV dni - 16.45 Poročila - 16.50 TV koledar - 17.00 Košarka Olimpija : CZ, prenos 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Premiera: Urad za umore, angleški film - 21.50 TV dnevnik -22.05 Za konec tedna - 23.30 Poročila NEDELJA, 16. 10. 9.20 Poročila - 9.25 Živ zav otroška matineja - 10.20 Modro poletje, španska otroška nadaljevanka - ponovitev - 10.50 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizan ka - 11.40 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kme tijska oddaja (Znanje ima nje), sodeluje KS Cerklje na Gorenjskem - 14.00 Po ročila - 14.25 Radost Evro pe, posnetek mednarodne ga otroškega festivala 15.50 Kratka pot do dnevne svetlobe, ameriški film 17.00 Poročila - 17.05 Naš kraj: Vranja peč - 17.20 Športna poročila - 17.35 Al-pe-Jadran, informativna oddaja - 18.05 Sestanek v Slonu - 20.00 13. julij, nadaljevanka TV Titograd -20.55 Športni pregled - 21.25 Čudež življenja, švedska dokumentarna oddaja - 22.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 9.00 Oddaje za JLA - 15.45 Glasbeno popoldne - 17.15 PJ v rokometu Pelister : Partizan (Bjelovar), prenos v odmoru ... - 18.40 Izviri: Osvajanje morja, dokumentarna oddaja - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zagrebški plesni ansambel - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Delavci na črno, angleška nadaljevanka TV Zagreb I. program: 10.20 Poročila - 10.30 Glasbeni tobogan - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan - 14.00 Narodna glasba - 14.30 Moja dežela - 15.30 Kralj Ri-hard in križarji, angleški film - 17.20 Nedeljsko popoldne - 18.55 Risanka -19.30 TV dnevnik - 20.00 13. julij, TV nad. - 20.55 Športni pregled - 21.25 Potovanja -21.55 TV dnevnik PONEDELJEK, 17.10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Pesmi in zgodbe za vas, Puškin: Bajka o ribici in ribiču, Slovenščina, Zgod ba, Starohrvatsko gradbeništvo v Dalmaciji, Poročila - 17.20 Poročila - 17.25 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad -17.55 Človek in okolje: Onesnaženje celinskih voda - 18.15 Spekter: Odprava v preteklost in prihodnost -18.25 Podravski obzornik 18.45 Zdravo, mladi - 20.00 B. Džuzel: Jagnje na ražnju, drama TV Skopje 21.05 Mednarodna obzorja -22.00 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnev nik - 17.45 Lutkomedija otroška serija - 18.00 Vabilo na komedijo - 18.15 Živeti v družini, izobraževalna oddaja - 18.45 To je Nurejev, "lasbena oddaja - 19.00 Jportna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.45 Zagrebška panorama - 21.05 Življenje brez konca, slovaška nadaljevanka - 22.05 Dober večer, ponovitev zabavno glasbene oddaje TV Zagreb L program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Lutkomedija -18.00 Vabilo na komedijo -18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Sisak -18.45 Zdravo, mladi - 19.30 TV dnevnik - 20.00 S. Lukič: Zadnje sove in prvi petelini, TV drama - 21.15 Izbrani trenutek - 21.20 Svet danes, zunanjepolitična oddaja -21.50 En avtor, en film -22.10 TV dnevnik TOREK, 18. 10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Obala Jugoslavije, Za učitelje, Otroci ustvarjajo. Sedmi kontinent, Cetina, Poročila (do 10.45) - 16.35 Šolska TV: En glas v vesoljskem zboru - oddaja iz cikla Vesolje - 17.35 Poročila - 17.40 Z besedo in sliko: Mladenič in vila - 17.55 Naši zbori iz arhiva TV Ljubljana: - Moški pevski zbor Tabor iz Cerknice - 18.25 Posavski obzornik - 18.40 Mali svet: Jubileji v srcu mladih, otroška oddaja TV Zagreb -20.00 E. J. Neuman: V tretjem rajhu, ameriška nadaljevanka - 20.50 Aktualno: Spremeniti - toda kaj? -21.50 I. Otrin: Pesem giba -Blišč in beda romantike -22.15 TV dnevnik II njepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Državljan Kasbach, avstrijski film - 22.35 TV dnevnik SREDA, 19. 10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Poštni nabiralnik. Na meji med kopnim in vodo, Odmor, Slava Ogrizovič, Na rodni park Paklenica, Poročila - 17.05 Poročila - 17.10 Pedenjžep - 17.40 Dekleta z Neretve, glasbena oddaja TV Sarajevo - 18.25 Celjski obzornik - 18.40 Mozaik kratkega filma - 20.00 35 mm - Filmska delavnica ob ameriškem filmu Osmi potnik - 22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Grom, otroška serija - 18.15 Doživeti stoletnico, izobraževalna oddaja - 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 19.55 Športna sreda - Nogomet Dinamo (Berlin) : Partizan - 22.30 TV dnevnik TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Grom - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Karlovac - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -19.55 Športna sreda - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 20. 10. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Zapomnimo si: 94, Živi svet Primorja, Odmor, Matematika, Misli s svojo glavo, Poročila (do 10.35) - 16.25 Šolska TV: En glas v vesoljskem zboru - oddaja iz ci kla Vesolje - 17.25 Poročila 17.30 Zemljepisne posebnosti: Nevidni svet, ameriška poljudnoznanstvena serija - 18.25 Severnoprimorski obzornik - 18.40 Obramba in samozaščita - 20.00 Tednik - 21.00 Tarče Mikea An-drosa, ameriška nadalje- vanka - 21.45 TV dnevni* Oddajniki II. TV mirit , 17.10 Test - 1725 TV^: nik - 17.45 Čas za pn»M otroška serija - lttf TfI nost -18.45 GroU zevwpK| nogometnih igrišč - 1v\ TV dnevnik - 20.00 M. A*j4 movič: Šinjel, kratic >\ film - 20.15 M Mano« r*| deževnik, kratki TA' 6^1 20.45 Zagrebška panon^l - 21.00 Oddaja iz kuhat 1 TV Zagreb I. progna: 17.30 Videostrani -17.« ročila - 17.45 čas la pr*£l co - 18.15 TV koledar lig Kronika občine Split - 11*1 Goli z evropskih nogami tnih igrišč - 19.30 TV d/J nik - 20.00 Spekter,potegi magazin - 21.05 Halo.fct'l večer - kviz - 22.05 TV frr*i[ nik OPOMBA: 20.55 - 21*./ Rim: Svetovni pokal v af terskem boksu - poISaak Oddajniki II. TV mreže: 17.45 Test - 18.00 Beograjska kronika - 19.00 Poljudnoznanstveni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Ohridska srečanja '83, glasbena oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.50 Spomeniki revolucije, dokumentarna oddaja -21.35 Zagrebška panorama TV Zagreb I. program: 17.30 Videostrani - 17.40 Poročila - 17.45 Pustolovščina, otroška oddaja - 18.15 TV koledar - 18.25 Kronika občine Osijek - 18.45 Gledalec - urednik, zabavno glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dialogi, notra SLOVENSKE ŽELEZARNE LJUBLJANA ŽELEZARNA JESENICE Po sklepih samoupravnih organov vabimo k sodelovanju več delavcev k) hodo oDravljali prosta dela in naloge: ro bitic-ijin w"—t-----—- bodo opravljali prosta dela in naloge: v TOZD Valjarna bluming-štekel 1 — adjuster pločevine, adjuster svitkov, pomočnik pri pe«, Q ravnike, plamenski rezalec, odnašalec polizdelkov, prekladale« —i4-J ■* polinldkav, bofeSTokoli1&000.- dinarjev." ~~ m je Poprečni osebni Delavci, ki bi opravljali ta dela, morajo biti stari 18 let te i psihofizične sposobnosti, katere se ugotavlja na DreelerhT^K™*1 ustr«i» f B'cuu od sprejemu 2 —. strojni brusilec blumov Delo se opravlja v treh izmenah. Povprečni osebni j . 20.000.- dinarjev. P 1 °sebm dohodek je 0koh Za opravljanje del morajo biti kandidati stari 18 let in i™.~*- , . klicno šolo (ključavničar, elektrikar, valjavec) sključeno po- v TOZD Hladna valjarna Jesenice 1 — voznik viličarja Delo se opravlja v dveh in treh izmenah. Povprečni osebni H„v^ , li 19.000.- dinarjev. precm osebm dohodek je oko- Za opravljanje del morajo imeti kandidati izpit za voznika vili* ljene so delovne izkušnje na podobnih delih oz. nalogah "Čarja- 2*» v TOZD Valjarna debele pločevine l — varilec specialist Dela se samo dopoldan, povprečni osebni dohodek je okoli 18.000.- dilUr Za opravljanje del mora kandidat imeti zaključeno Dokli™« - . ož. drugo ustrezno sorodno šolo. <»»Juceno poklicno solo za varilca Vsi kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh od dneva objave na k-^ sektor Železarne Jesenice. Jilve n» kadrovski Ji NOVO V KINU Italijanski film z dokaj nenavadnim naslovom Vem, da veš, da vem je komedija, značilna za Alberta Sordija, ki jo je zrežiral in ob Monici Vitti odigral glavno vlogo. Prikazuje zaplete okrog smrti pomembnega magnata, v katerega je pomotoma vključena žena pomočnika glavnega direktorja v banki. Jeza Shaolina je hongkonški film iz zvrsti kung fu. Tiger Hana ukrade učencem Shaolina dragoceni rokopis, na katerem so zapisane vse skrivnosti tega boja... Japonski fantastični film Čas se je ustavil ob 5.18 opisuje nenavadno srečanje med sodobno vojaško enoto in bojevniki-samuraji iz dinastije J in, ki se združijo v skupnem osvajalnem pohodu. Sončni zahod režiserja Karolja Vičeka govori o življenju v vojvodinskem mestecu. Problemi, ki se pojavljajo, so značilni za vse kraje, v katere se vračajo »gastarbajterji« s svojimi prihranki, novimi navadami in pogledi na življenje. Zaradi izredno velikega zanimanja gledalcev bo zgodovinski spek-. take! Ben H ur na sporedu še danes, jutri in v nedeljo. KINO KRANJ CENTER 14. oktobra amer. barv. zgod. spcktakel BEN HUR ob 16. in 19.15 15. oktobra amer. barv. zgod. spektakel BEN HUR ob 15.30 in 18.45, premiera hongk. barv. filma JEZA ŠAOL1NA ob 22. uri. 16. oktobra slov. barv. mlad. film SREČA NA VRVICI ob 10. uri, amer. barv. zgod. spektakel BEN HUR ob 15. in 18.15, premiera Ual. barv. filma VEM, DA VEŠ, DA VEM ob 21.30- 17. in 18. oktobra jap. barv. fant. film ČAS SE JE USTAVIL OB 5.18 ob 16., 18. in 20. uri 19. oktobra ital. barv. akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra ital. barv. akcij, film VESOLJSKI ŠERIF ob 16. uri, premiera amer. barv. srhljivke NOČ ČAROVNIC II ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ 14. oktobra danski barv. erot. komedija HOPlJk V POSTELJI ob 16., 18. in 20. uri 15. oktobra hongk. barv. film KITAJSKI ZMAJ ob 16. in 18. uri. franc. barv. erot. film ZBOGOM EMANUELA ob 20. uri 16. oktobra hongk. barv. film BRUCE LEE PROTI SUPERMANU ob 14. uri, izra-cl. barv. EROT. FILM STALNO DEKLE ob 16. in 18. uri, premiera jug. barv. filma SONČNI ZAHOD ob 20. un 17. oktobra jug. barv. film SONČNI ZAHOD ob 16.. 18. in 20. uri 18. oktobra amer. barv. film OPERACIJA ZEBRA ob 16., 18. in 20. uri 19. oktobra ital. barv. fdm VEM, DA VEŠ, DA VEM ob 16.. 18. in 20. uri 20. oktobra amer. barv. pust. film MOŽ IZ SAN FERNANDA ob 16., 18. in 20. uri TR2IC 15. oktobra slćv. barv. mlad. film SREČA NA VRVICI ob 16. uri, jap. barv. fant. film ČAS SEJE USTAVIL OB 5.18 ob 18. in 20. uri, premiera jug. barv. filma SONČNI ZAHOD ob 22. uri 16. oktobra hongk. barv. film KITAJSKI ZMAJ ob 15. in 17. uri, franc. barv. erot. film ZBOGOM EMANUELA ob 19. uri, premiera nem. barv. filma PO SOKOLOVI SLEDI ob 21. uri 17. oktobra amer. barv. srhljivka FILMSKO GLEDALIŠČE - NOČ ČAROVNIC II ob 17. in 19. uri 18. oktobra nem. barv. film PO SOKOLOVI SLEDI ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. pust. film MOŽ IZ SAN FERNANDA ob 17. in 19. uri 20. oktobra amer. barv. film ZAKRINKANI JEZDEC ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM 15. oktobra angl. bam pust. komedija RAZBOJNIKI ZA VSE ČASE ob 16., 18. in 20. un premiera amer. barv. srhljivke \NOČ ČAROVNIC II ob 22. uri 16. oktobra jap. barv. fant. film ČAS SE JE USTAVIL OB 5.18 ob 15. in 17. uri, amer. barv. drama NAVADNI LJUDJE ob 19. uri, premiera hongk. barv. filma JEZA ŠAOLINA ob 21. uri 17. oktobra amer. barv. krim. komedija VELIKI AVTOBUS ob 18. in 20. uri 18. oktobra izrael. barv. erot. film STAL^ NO DEKLE ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. srhljivka NOČ ČAROVNIC II ob 18. in 20. uri 20. oktobra nem. barv. wcst. film PO SOKOLOVI SLEDI ob 18. in 20. uri. DUPLICA 15. oktobra amer. barv. srhljivka NOČ ČAROVNIC ob 20. uri 16. oktobra slov. barv. mlad. film SREČA NA VRVICI ob 15. uri hongk. barv. film JEZA ŠAOLINA ob 17. in 19. uri 19. oktobra jap. barv. fant. film ČAS SE JE USTAVIL OB 5.18 ob 20. uri • 20. oktobra ital. barv. krim. komedija VEM, DA VEŠ, DA VEM ob 20. uri KOMENDA 14. oktobra amer. barv. srhljivka NOČ ČAROVNIC ob 20. uri 15. oktobra hongk. ban\ film BRUCE LEE PROTI SUPERMANU ob 20. uri JESENICE RADIO 14. oktobra izrael. barv. erot. komedija STALNO DEKLE ob 18. in 20. uri 15. oktobra amer. barv. risani film RO-BIN HOOD ob 16. uri, amer. barv. west. film ZAKRINKANI JEZDEC ob 18. in 20. uri 16. oktobra amer. barv. film MOŽ IZ SAN FERNANDA ob 18. in 20. uri 17. in 18. oktobra nem. barv. erot. komedija ŠESTŠVEDINJ V INTERNATU ob 18. in 20. uri 19. oktobra hongk. barv. film JEZA ŠAOLINA ob 18. in 20. un JESENICE PLAV2 14. oktobra amer. bam film ZAKRINKANI JEZDEC ob 18. in 20. uri 15. oktobra amer. ban. film OPERACIJA ZEBRA ob 16. uri, nem. barv. erot. film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 18. in 20. uri 16. oktobra amer. barv. film ROBIN HOOD ob 10. uri, amer. barv. film OPERACIJA ZEBRA ob 16. uri, nem. bam. erot. film ŠEST ŠVEDINJ V INTERNATU ob 18. in 20. uri 17. oktobra hongk. barv. film JEZA ŠAOLINA ob 18. in 20. uri 18. oktobra nem. barv. glasb, film DISKO VROČICA - BONEY M ob 18. in 20. uri 20. oktobra jugosl. barv. film SONČNI ZAHOD ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA 15. oktobra amer. barv. pust. film MOŽ IZ SAN FERNANDA ob 19. uri 19. oktobra amer. barv. film ZAKRINKANI JEZDEC ob 20. uri DOVJE 16. oktobra amer. barv. film TMTMIl KANI JEZDEC ob 20. uri 20. oktobra nem. barv. erot htm tari ŠVEDINJ V INTERNATU ob 20 un RADOVLJICA 14. oktobra franc. barv. film SEKTA t\ MARAKEŠA ob 20. uri 15. oktobra franc. barv. film SEKTAH MARAKEŠA ob 18. uri, amer. ban. KUBA ob 20. uri 16. oktobra amer. bam film KUUA 18. uri, franc. barv. film SEKTA IZ MAfcft-KEŠA ob 20. uri 17., 18. in 19. oktobra jap. ban: emfi* CARSTVO ČUTIL ob 20. un 20. oktobra amer. bam film FOSUt ZVONI DVAKRAT ob 20. un BLED 14. oktobra amer. barv. akcij, fitm MlV RAZDEJANJA ob 20. uri ' 15. oktobra amer. bam krim. htm SIROVI UDARCI ob 18. uri, ital to» fifc NEPOSLUŠNOST ob 20. un 16. oktobra amer. barv. akci]. film JftV RAZDEJANJA ob 18. uri, amer. totjkfc PREPOVEDANA LJUBEZEN ob Hm 17. in 19. oktobra amer. ban. hlmk ..m ob 20. uri 18. in 20. oktobra franc. ban. htmSER-TA IZ MARAKEŠA ob 20. un BOHINJ - BOH. BISTRICA /5. oktobra amer. bam film PREPOM DANA LJUBEZEN ob 20. uri 16. oktobra amer. bam knm. fMn SIROV/ UDARCI ob 18. uri, ital toijfc NEPOSLUŠNOST ob 20. uri 20. oktobra jap. bam film CAKSPK3 ČUTIL ob 20. uri Skopja loka sora 14. oktobra hongk. bam film POGODU ob 18. in 20. uri 15. in 16. oktobra amer. krim. /ii* l> BORATORIJ ZLOČINA ob 18. 1% H \ 18. in 19. oktobra nem. erot fitn R£SY ČNE ZGODBE VI. del ob 18. in21Lv\ 20. oktobra amer. drama RDSd & 19. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 14. oktobra amer. krim. film IABOH TORU ZLOČINA ob 20. un 15. oktobra hongk. komedija POGODBA ob 20. uri 16. oktobra honkg. bam film MVJCt' MORIJ ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. avant film ZAD\X\ POSE1DONOVA AVANTURA ob 21 «n POLJANE 14. oktobra hongk. barv. film OCVRT 7. MORIJ ob 19. uri 16. oktobra amer. avant film ZAD\H POSEIDONOVA AVANTURA ob li, 18. oktobra amer. drama RDlčl 19. uri 14. OKTOBRA 1983 OBVESTILA OGLASI OBJAVE 17. STRAN GLAS ■te iS ■ 1 S KOMPASOM NA SNEG IN SONCE Zahtevajte tudi poseben program za obisk ZOI Sarajevo '84 z urnikom tekmovanj! KOMPASOVI TRIJE LETNI ČASI a, ■Wg0> 1 ■ 1 lil 1 morje # kontinent • zdravilišča kmečki turizem OBA BARVNA PROGRAMA STA ŽE IZŠLA IN VAM BOSTA NASLEDNJI TEDEN BREZPLAČNO NA VOLJO V VSEH POSLOVALNICAH KOMPASA IN POOBLAŠČENIH AGENCIJ KRANJ obvešča, da je specializirana trgovina za prodajo kuhinjskega pohištva in bele tehnike na Titovem trgu v Kranju, prenovljena in ponovna odprta: v lepih prostorih salona vam nudijo vse vrste kuhinj: f— • MARLES • LIPA -> • GORENJE • SVEJA • SENJ • RREST > m KINOKW4J BEN HUR Zaradi izrednega zanimanja še v kinu CENTER: petek, 14. 10. ob 16. in 19.15 sobota, 15. 10. ob 15.30 in 18.45 nedelja, 16. 10. ob 15. in 18.15 NE ZAMUDITE! Urejenost ambientov, strokovna postrežba, brezplačen prevoz do 30 km so prednosti, ' ki jih daje Lesnina. 0 vsem se boste prepričali sami, ko boste obiskali prenovljen salon na Titovem trgu v Kranju, v katerega vas vabi Lesnina. Trgovina je odprta od 7. do 19. ure, v soboto od 7,—13. ure. Telefon: 21-485. BEOGRADSKA BANKA Temeljna banka Ljubljana PE KRANJ OBVESTILO Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana je v Radovljici, 14. 10. 1983 ob 11. uri odprla agencijo v poslovnih prostorih Obrtnega združenja na Linhartovem trgu. Angencija bo opravljala vse denarne posle za občane v zvezi z varčevanjem in kreditiranjem, zlasti vplačila in izplačila hranilnih vlog, dinarskih in deviznih, vodila tekoče račune, žiro račune ter kreditirala občane, malo gospodarstvo in občane, ki z osebnim delom ustvarjajo dohodek ter individualne kmetijske proizvajalce. Obiščite nas — deležni boste hitrih in solidnih storitev. Beogradska banka Temeljna banka Ljubljana PE Kranj Agencija Radovljica V Tavčarjevi ulici v Kranju (bivša Senta) odpira ELITA Kranj NOVO TRGOVINO ŠPORTNIH OBLAČIL ŠPORT Pridite in poglejte! KRANJ ALPETOUR MARTINOVANJE - 11. do 13 november DAN REPUBLIKE - 4 dni (Izola, Portorož. Poreč, Pula) ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE »SARAJEVO 84« - ogled športnih tekmovanj od 7. do 19. februarja 1984 PROGRAMI ZA SKUPINE - Krk, Rab, Lošinj, Crikvenica—Plitvi ce, Pomurje —Hrvatsko Zagorje, Bihač—Titov Drvar—Vodice, Plitvice in Komati, Sarajevo — olimpijsko mesto, Jablanica—Mo star—Dubrovnik, drugi enodnevni in večdnevni izleti. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah! Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju JOŽE ŽIBERT roj. 1900 Od njega smo se poslovili v četrtek, 13. oktobra 1983, izpred hiše žalosti, Britof 168 na pokopališču v Predosljah. Sindikalna organizacija SAVA Kranj V SPOMIN 16 oktobra mineva ^°stnaleto o6d .stega $^JZ*£:£ srce dragi RUDI PELKO Nisi se poslovil od nas, tiho si odšel. Ne moremo verjeti, da te ni več med nami. Vedno še slišimo tvoje korake in tvoj vedri nasmeh, le tvoj grob je nema priča, da te ni več. Prazen je naš dom, v naših srcih še živiš. Imeli smo te vsi radi in te ne bomo nikoli pozabili, nikoli! Vsem, ki obiskujete njegov grob in prižigate svečke, iskrena hvala! Iskrena hvala za šopke in svečke njegovi Sonji! NEUTOLAŽLJIVI: mama in ata, brat Janez in sestri Jožica in Mira Prodam 25 do 120 kg težke PRAŠI ČE. Posavec 16, Podnart 100:5« Produm večje in manjše PRAŠIČK. Možna dostava na dom. Stanonik, Log 9, Škofja Loka \016S SADIKE za ŽIVE MEJE, ciprese in razne okrasne rastline po zmerni ceni dobite v Kranju, Ul. XXXI. divizije 54, pri kopališču 10181 Prodam približno 200 vreč PERLI-TA. Stane Vrhovnik, Virmaše 57, Škofja Loka 10411 Prodam termoakumulacijsko PEČ AEG, 6 kW. Grošelj, Mestni trg 30, Škofja Loka 10490 HITACHI TELEVIZOR z radiom in kasetofonom prodam. Telefon 40-136 10495 Prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika) in PEČ na olje (italijansko). Vukovič, Sta-retova 20, Čirče, Kranj 10496 Prodam komplet POHIŠTVO za dnevno sobo ali posebej kavč in dva fotelja tEr omarico za čevlje; otroško zibelko in električni prenosni radiator. Edo Okič, Likozarjeva 27, Planina, Kranj 10491 Prodam čistokrvno nemško OVČAR-KO, staro dve leti. Tušek, Zminec 24, Škofja Loka 10496 Prodam nov ročni NADREZKAR z rezili, PISALNI STROJ unis TBM, nov, in JADRA s dokom, ca. 12 kv. m. Krni-Prebačevo 18, Kranj, tel. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, žene, sestre, babice in prababice MARIJE BRADEŠKO se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje in nam kakorkoli stali ob strani. Naša iskrena zahvala dr. Zrimšku, ki ji je bil dolga leta naklonjen ob njeni težki bolezni, mladinkam za čustveno zapete pesmi, g. dekanu in kaplanu za lep pogrebni obred. V GLOBOKI ŽALOSTI VSI NJENI Škofja Loka, 7. oktobra 1983 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE BOLKA Lužarjeve mame iz Zaloga se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom iz Zaloga in Poženika, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v žalostnih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja Ivanki Prosenjak, sodelavcem Iskre Kranj, zvonarjem in duhovščini za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Zalog, 7. oktobra 1983 čar, rreocv Kranj, tel 064-49-044 . 10499 Prodam 5 dni starega BIKCA za nadaljnjo rejo. Struževo 12, Kranj 10500 Prodam ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). Ogled od 10. ure dalje. Ul. 1. avgusta 1, pritličje desno, Zlato polje 10501 Prodam otroški globok VOZIČEK, večji, starejši tip, dobro ohranjen in pokrito TOVORNO PRIKOLICO. Jernej Vari, Ul. Milene Korbarjeve 11, Kranj 10502 Prodam nov barvni TELEVIZOR Iskra. Telefon 22-561 10503 Prodam KRAVO, drugič brejo. Pod-brezje 6, Duplje. \0504 Ugodno prodam PLINSKO PEČ iskra super, dolgo POROČNO OBLEKO, krem barve, št. 38. Kuhlang, Križe 75 10505 Prodam KRAVO pred telitvijo. Pod-lonk 15, Železniki 10506 Prodam ZELJE v glavah (tudi varaždinsko), in ZAJCE, Lahovče 42 10501 Prodam dobro ohranjen KAVČ (170 cm). Kranj, Janeza Puharja 1, stanovanje 6 10508 Prodam kopalno KAD, 2 stari macesnov! POSTEUl in veliko kmečko MIZO. M. Perišič, Golnik 6 10509 Prodam mlado KRAVO, ki bo čez en mesec teletila. Kuhar, Ambrož 5, Cerklje 10510 Prodam HRUŠKE moštarice in JABOLKA za mošt. Prosen, Strahinj 10, tel.47-093 10511 Prodam OTROŠKO STAJICO. Telefon 22-539 od 19. do 21. ure 10512 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Čadovlje 3, Golnik 10513 Prodam športni OTROŠKI VOZIČEK, več GOBELINOV, raznih velikosti ter fantovski zimski PLAŠČ za 5—6 let. Oglasite se po 15. uri. C. Staneta Žagarja 55, Kranj 10514 Prodam krmilno PESO in drobni KROMPIR. Gorice 20, Golnik 10515 SPALNICO, samsko in KAVČ omaro, prodam. Reševa 41 A, Kranj, tel. 22-503 10511 Prodam ZELJE v glavah. Sp. Brnik 3 10518 Prodam več PRAŠIČEV, težkih od 60 do 80 kg. Eranc Kapus, Zagoriška 16, Bled 10519 -'Vodarn rablieno OSTOEŠJE »dr; va^upaHče 18 PreddvK 10714 Mun 8 mesecev brejo KRAVO, I* drugem teletu). Remiz Relič, Do-»*ua 7, Jesenice 10715 fjk hsdamsuha bukova DRVA. Možna 5 terana dom. Telefon 40-585 10716 n hdam enoletne BRSLINKE (z za-.) ^Mošnje 18/D, Radovljica 10717 i\ hdamKOZO brez rogov, za 15.000 - k. banka Vertelj, Kranjska gora, 10718 fraJara stare CITRE za 3.5 SM. Tetova dopoldan 10719 J> Uto ĆEŠMINJE, velikosti 1/2 m, D» Mu Telefon 064-21-000 10720 5 hdam dve PLINSKI PECI iskra ^ W »t ser Hudovernik, Planinska 5, 10721 M '.jadno prodam termoakumulacij-* °EČ 4 kVV. Slavka Potočan, Gre-tfjttva 18. Radovljica, tel. 75-936 &J trAim 2 PRAŠIČA ■4 **m 24. Cerklje. i' (UP/M 1 3 za 10722 dopitanje. ^4 »kg PŠENICE, kupim ah zame-za KAVO: prodam pokvarjen DILMK. Naslov v oglasnem od- 10560 fapim jesenove DESKE od 30-\.b, suhe ali polsuhe. Mizarstvo Si-[ Dobro polje 3, 64243 Brezje 10561 nm STRESNO OPEKO »Pobeda c« tip 210. 300 do 500 kosov. Te-009 1 0562 I kupim 600 kosov KRITINE ki-1^272. Jenko. Draga 1. Škofja , k «2-900 MS63 ji KOTEL za žganjekuho, sred-rwttkosti (približno 80-litrski). Roz-i Deteljica 7, Tržič, tel. 50-956 10564 Kapim PISALNO MIZO. starejše iz-Sudbe, masivno, v dobrem stanju ter \ tnki BOJLER. Telefon 24-H35 10565 250 kosov novomeškega rjave barve, brez posipa in l*n*njakov. Telefon 40-587 fapim obžagan LES za ostrešje sta-[Majske hiše. Telefon 47-36« 10723 .fapim MOTORNO KOSILNICO al-i.Korisnik. Cerklje 93 10678 »LEGO« KOCKE. Telefon -Jpopoldan „ _ 10(579 fapim ali menjam PRAŠIČA za doji** za brejo svinjo ali svinjo za 1 Mmitev. Olševek 10, Preddvor 10680 rabljena desna VRATA za »HROŠČ«, letnik 1969. Tele-1*250 10681 . fapim FREZO za traktor pasquali. I fcjK. Delnice 18, Poljane 10682 fapim KOZO. Jereb, Papirnica 16, iLoka 10683 VOZILA i V. frvlam TRAKTOR zetor 5011 z ori-tttikabino. Jezerska c. 92, Kranj • 10734 I sKTBURG karavan, letnik 1981, faMlManes. Dražgoška «. Kranj 10322 prodam prednjo levo LUČ. desno pa-M*o, levo polos in desni sprednji ro-I,/, AUDI 60. Vrhovnik. Sv. Duh 86, VjaLoka 10443 gtfim prednji del Z-101. Telefon tftf 10451 fftODAM SIMCO 1307 GLS, letnik mine?.. Alpska 24 — popoldan 10455 prodam R-9, dodatno opremljen. Te-^•(061)612-932 po 16. un 10566 ?r. ZAPOROŽCE, vozne, lahko tudi Mmezno, zelo poceni prodam. Pavel falfrSv.Barbara 10, Škofja Loka 10567 Prvdam ZASTAVO 750, letnik 1975. >tu*i. Kranj 10568 (ferfno prodam ZASTAVO 750, le-W1974,prevoženih 70.000 km, vozno, pi -/hranjeno. Janez Koblar. Mar-.1 Železniki 10569 Prodam karambolirano ZASTAVO 101. Ogled možen vsak dan. Marjan Dolinšek, C. 1. maja 78, Jesenice 10570 Prodam PEUGEOT 304 karavan, letnik 1977, v zelo dobrem stanju. Telefon 064-41-012, Šenčur, Pajarjeva 12 10571 Prodam dobro ohranjen OPEL KA-DETT, letnik 1974, prva registracija 1976. Jože Arnež, Kokra 3. Preddvor 10572 Prodam OPEL RECORD, letnik 1973. Telefon 064/23-143 10573 Prodam ENDURO CZ 250. Ciril Je-raj, Žiganja vas 53, Duplje 10574 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Informacije po tel. 28-446 10591 " Poceni prodam ZASTAVO 750 in R-4. Luže 14, Šenčur 10593 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1980, konfori. Rajko Kekič, Gradnikova 2, Kranj . 10594 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974 in PEČ za centralno kurjavo »Vrečko-vo«, 30.000 kcal. C. na Rupo 5. Kokrica 10595 Prodam karambolirano »KATRCO«. Brezje na Gorenjskem 10596 Poceni prodam OPEL ADMIRAL, registriran do konca avgusta 1984 ter FORDA 12 M, primeren za dele. Telefon 28-427 10597 Prodam R-12, letnik 1974. Janez Rib-nikar, Pristava 52, Tržič 10598 CITROEN D-super, letnik 1974 in DIANO 6 LC, letnik 1979, oba obnovljena in registrirana, ugodno prodam. Zoran Sodja, Ljubljanska 11, Bled 10599 Prodam KATRCO, letnik 1979, prevoženih 40.000 km. Tončka Zupane, Stara Fužina 118, Bohinjsko jezero 10600 Prodam osebni avto R-5 TL. Miha Klinar, Plavški rovt 14, tel. 83-176 10601 FIAT 126-P, letnik 1977, prodam. Telefon 75-102 10602 Prodam ZASTAVO 750 in večjo tovorno PRIKOLICO. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure. Suška c. 7, Škofja Loka 10603 Prodam avto ZASTAVA 750, vozen, neregistriran. Jamnik, Sp. Senica 3, Medvode 10604 R-12, ugodno prodam Anton Iskra, Bohinjska Bistrica, Trg svobode 2, tel. 76-222 * 10605 Prodam AUDI 80 GL, letnik 1973. Informacije po tel. 50-172 10606 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976 - december. Telefon 21-540 10607 Prodam 126-P september, letnik 1979. Andrej Podjed, Zg. Bitnje 191, Žabnica (pri trgovini) 10608 Ugodno prodam R-4, letnik 1981. Telefon 74-130 10609 AMD Bohinj odproda dva avtomobila ZASTAVA 750, letnik 1976 in 1977, vozna. Ogled eno uro pred pričetkom licitacije, 16. 10. 1983, ob 10. uri. Položitev varščine 10 % od izklicne cene pred licitacijo 10610 Prodam ZASTAVO 750 lux, registrirano do oktobra 1984. Telefon 50-751 10611 Prodam avto ZASTAVA 101, letnik 1972. Telefon 74-579 popoldan 10612 WARTBURG karavan, letnik 1981, karamboliran, prodam. Ogled vsak dan od 7 do 15. ure v delavnici AMD Podnart, tel. 70-135 10613 ECREinfl Cenjene goste OBVEŠČAMO, da smo odprli DISCO, ki obratuje vsak PETEK, SOBOTO in NEDELJO, od 17. do 23. ure. HOTEL CREINA Prodam vozen, registriran AUSTIN 1300, letnik 1969, cena 2,5 SM. Tomaž Majetič, Alpska 13, Bled 10614 Prodam AUDI 80 LS karamboliran, prva registracija leta 1977. Gržanič, Tončka Dežmana 6, Kranj 10615 Prodam posamezne dele za NSU 1000 C. Sp. Gorje 117, Gorje 10616 Z 751), starejši letnik, neregistrirano, vendar vozno, prodam. Tel.: (064)22-980 dopoldan. Prodam VW 1200, neregistriran, vozen, letnik 1970, celega ali po delih, in MOTOR z menjalnikom za Z-750, leto izdelave 1972. Drago Ahačič, Podi j u-belj 110, Tržič 10575 Prodam neregistriran R-4. letnik 1975, tudi po delih. Anton Dreflak, Partizanska 12, Šenčur (popoldan) 10576 ELEKTRONIK 90, športno prenovljen, prodam. Telefon 064/27-620 10577 Dresi za aerobiko v prodaji v naši novi trgovini ŠPORT Tavčarjeva 31, Kranj (bivša Senta) GOLFA, črne barve, dodatna oprema, 1978, 54.000 km, prodam. Informacije v petek in soboto od 14. do 17. ure po tel. 21-634 10578 Prodam RENAULT 4 L, vozen, letnik 1974. Matevž Dornik, Adergas 35, Cerklje 10579 Prodam dobro ohranjen CITROEN GS, letnik 1979, s plinsko napravo. Go-renjesavska 56, Kranj 10580 Prodam osebni avto ZASTAVA 750, letnik 1980, ter motor za Z-101 po generalni. Kavar Franc, Čadovlje 4, Tržič (cesta proti Jelendolu) 10581 MERCEDES 220 D, ugodno prodam. Husnija Jogič, Lojzeta Hrovata 6, Planina II., Kranj 10582 WARTBURG, star 10 let, poceni prodam. Sergej Kolar, Kranj, Kidričeva 9, tel. 26-214 10583 Ugodno prodam VW (hrošč) 1302 S, original nemški, letnik 1972, prva registracija 1976, registriran do avgusta 1984. Slavko Debelak, Stara Oselica 54, Gorenja vas 10584 ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Zdešar, Orehovlje 9, Kranj 10585 Prodam SPAČKA, 67.000 km, registriran do avgusta 1984. Telefon 24-604 v petek in soboto popoldan 10586 Prodam SPAČKA, prva registracija 1976, registriranega, cena 3,9 SM. An-kerst, Brezje 3 10587 Prodam VW 1200, letnik 1975. Marjan Ahčin, Ilovka 14, Kranj 10588 Prodam RENAULT 12 TS, letnik 1977, motor za gliser »Gad« 40 KM in električno gradbeno omarico. Podbrez-je 12/A, tel. 23-828 (Blagojevič) 10589 Prodam rabljenega GOLFA, dobro ohranjenega. Virje 8, Tržič 10590 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, generalno obnovljen. Ogled vsak dan, Košir Matjaž, Gorice 33, p. Golnik MODNA REVIJA IN PLES v restavraciji hotela CREINA bo jutri, 15. 10. 1983 ob 21. uri Na prijeten družabni večer z BUTIKO CENKE MOKRICKY in ansambla MODRINE vabita hotel Creina in Društvo Modrina! Prodam novi michelin AVTO GUMI 135 SR 12. Telefon 77-964 10727 Zelo ugodno prodam osebni avto AUSTIN 1300. letnik 1972. Žemva, Smo-kuc 24, Žirovnica 10728 Prodam SPAČKA, letnik 1974. Jani Podboršek, Struževo 1, Kranj 10729 Prodam ŠKODO 110 LS, letnik 1976 prevoženih 40.000 km, registrirano do aprila 1984. Telefon 064-65-199 10730 Prodam R-4 GTL, letnik 1982, dobro ohranjen. Mali, Tupaliče 58, Preddvor k 1.45-096 10724 Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1976. Telefon 26-803 10725 Ugodno prodam osebni avto ZASTAVA 101, december 1974. Eržen Franc, Pot v Bitnje 71, Kranj 10726 Prodam dobro ohranjeno LADO 1500 LS, prevoženih 59.0JJ0 km, garažirano. Informacije dobite po tel. 44-609 v petek popoldan, v soboto in nedeljo 10690 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Poženik 39, Cerklje 10691 Prodam 126-P. Cerklje 266 10692 Prodam FORD ESCORT, letnik 1971. Tenetiše 3, Golnik 10709 Prodam SIMCO 1100, letnik 1972, v zelo dobrem stanju. Pipan, Hrastje 135, Kranj 10693 Prodam ZASTAVO 126-P, letnik 1980. odlično ohranjeno, pozimi ni bil vožen. Tršan, Hraše 14, Smlednik 10694 Prodam MOSKVIČ 1500, letnik 1977, za 6SM. Janez Bavdek, C. 1. maja 63, tel. 26-268 10695 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Kranj, Staneta Žagarja 40 10696 Ugodno prodam 126-P, letnik 1979, 67.000 km. Telefon 22-835 10697 Prodam ZASTAVO 750. Velesovo 56 10698 AUDI 50 GLS, letnik 1976, dobro ohranjen, z dodatno opremo, prodam. Zupan, Zgoša 59, Begunje 10699 OPEL MANTA, letnik 1976 (no model), odlično ohranjen, prodam. Informacije po tel. 064/83-606 po 20. uri 10700 Prodam ZASTAVO 101 mediteran, letnik 1979. Zlato Držanič, Gradnikova 3, Kranj, tel. 23-926 10701 Prodam WARTBURGA. Vili Držanič, Gubčeva 3, Kranj — Planina 10702 Prodam delno izgrajen BUGGY in motor za VW 1200. Močnik, Hrastje 82, Kranj 10703 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1978, modro. Olga Bedei, Sr. Bitnje 56, Žabnica (popoldan) 10704 RENAULT 4 TLS, letnik 1977, dobro ohranjen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10705 AMI 8, letnik 1971, prva registracija 1976, poceni prodam. Tel. 61-107. Ogled popoldan. Tomaž Kožuh, Podlubnik št. 159, Škofja Loka. STANOVANJA V Bistrici pri Tržiču prodam dvosobno STANOVANJE s kabinetom in centralnim ogrevanjem. Ponudbe pod: Kredit 10479 GARSONJERO, v Kranju (28 mO. prodam za gotovino (DM). Omejc, Šor-lijeva 21, Kranj 10617 Prodam trosobno STANOVANJE v Kranju, s centralnim ogrevanjem. Telefon 25-314 10618 Mlad par, ki pričakuje naraščaj, išče v Kranju, Škofji Loki ali okolici SKROMEN DOM. Šifra: Mir ali tel. 81-793 10619 V najem vzamem GARSONJERO ali SOBO s souporabo kopalnice na območju Bleda ali Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 10620 GARSONJERO, enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici (najraje v bloku) prazno ali opremljeno, vzame v najem mlad zaposlen moški. Možnost predplačila. Ponudbe po tel. 47-033 10639 Zamenjam pritlično dvosobno STANOVANJE v Kranju, za večjega v Kranju. Šifra: Zamenjava 10683 POSESTI Najboljšemu ponudniku možen nakup KMEČKE HIŠE, z vrtom in zazidljivo parcelo. Naslov v oglasnem oddelku. Manjšo starejšo HIŠO z nekaj zemlje (lahko podrtijo s hišno številko), bolj na samem, najraje v gozdu, v okolici Bleda, takoj kupim. Cena od 80 do 100 SM. Ponudbe po tel. 061-325-913 vsak dan popoldan — do 22. ure, soboto in nedeljo ves dan 10731 Kupim HIŠO ali nedograjeno HIŠO v okolici Kranja. Ponudbe pod: Gotovina 10732 V najem oddam GARAŽO na Planini I. Telefon 23-243 10684 V najem vzamem opuščeno KMETI JO. Naslov v oglasnem oddelku. 10621 Prodam starejšo HIŠO: 3 kW termoakumulacijsko PEČ in razne dele za ŠKODO. Naslov v oglasnem oddelku. 10622 Starejšo HIŠO z vrtom ali manjše, lahko opuščeno posestvo na Gorenjskem, najamem za več let. Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro: Možnost odkupa — devize« 10623 STANOVANJSKO HIŠO z vrtom, prodam. Mirko Knafelj, Doslovce 25, Žirovnica 10624 ZAPOSLITVE Mlajšega tanta za priucnev v nčar-ski stroki, sprejmem takoj. Delo je na toplem. KOVINO-LIČARSTVO v peči, Tekstilna 14, Kranj 10638 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Naslov v oglasnem oddelku. 10625 Sprejmemo ŠIVILJO ali mlajšo DELAVKO, ki ima veselje do šivanja. Informacije po tel. 45-316 10626 Takoj zaposlim KV ali PKV ELEK TROINSTALATERJA. OD po dogovoru. Franc Korošec, Mlaka 62/A, Kranj 10627 OBVESTILA_ Izvršujem IZKOPE za vodo, elektriko, telefon, ozemljitve, strelovode, ograje in drenažne cevi. Teleion 061/59-689 10733 ROLETE: lesene, plastične in ŽALU-ZIJE, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, tel. 064-75-610 8700 Po naročilu vršiva kamionske prevoze vseh vrst materiala predvsem: betonske kvadre, strešnik »Novoteks« in ves ostali gradbeni material Ljubljanskih opekaren kot so MB 6, vseh vrst zidakov, dimnik schiedel itd ... Priporočata se šoferja: Radovan KONDIČ, Britof 20, Kranj in SLAVKO ČEBULJ, Vopovlje 16, Cerklje na Gorenjskem. Vse informacije dobite po tel. 25-579 — Kranj 9944 Na zalogi imamo otroške bunde z zadrgo na rokavu, od št. 4 do 16, cena od 1.720 do 2.520. »ELITA - PEPELKA« na Klancu 10482 Zelo lepe SADIKE CIPRES za ograje ter SREBRNE SMREKE, PANČIČ-KE in TISE za vrtove in RUŠEVJE za grobove dobite vsak dan od 15. do 17. ure pri Kancilija, C. Kokrškega odreda 12/A (v bližini Vodovodnega stolpa, takoj za št. 12) 10480 Poslovalnica »BALA« vam nudi ugoden nakup čeških odej, cena 898,65 din. Se priporoča »ELITA - BALA« 10483 SEKAM in SPRAVLJAM les iz gozda. Delam drva in podobno. Naslov v oglasnem oddelku. 10628 CENTRALNO KURJAVO izoliram s pločevino. Telefon 061-455-778 10629 POSEKAM vam manjše količine lesa. Oglasite se dopoldan na C. Stneta Žagarja 32, popoldan — po 15. uri pa na št. 55 pri plinarni 10630 PRIREDITVE i iin, m SPOROČA, DA IGRA ★* [ VSAKP SOBOTO C6 ?0" V HOTELU BB v PREDCM3RU, (JO ZSMS Kokrica vas vabi vsako nedeljo na PLES na Kokrico. Igrala bo skupina GU-GU iz Ljubljane. VABLJENI! 10631 KK ADERGAS prireja KEGLJANJE za nagrade: moško dirkalno kolo, električni mešalnik, kavni mlinček, električni nož, mikser za smetano, mrežasto TV color anteno in še več praktičnih nagrad. Kegljanje bo v gostišču »JAN-ČE« v Srednji vasi 14. 10. 1983 od 18. do 22. ure; 15. 10. 1983, od 17. do 22. ure; 16. 10. 1983, od 15. do 21. ure. VABLJENI VSI LJUBITELJI KEGLJANJA! 10484 EKSPRES OPTIKA KRANJ Tavčarjeva 1 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in s specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega. SE PRIPOROČAMO! GOSTIŠČE »DRAGA« prireja vsako soboto PLES. Igra ansambel GORENJSKI NAGEU. Za pijačo in jedačo je poskrbljeno. VLJUDNO VABLJENI! 10632 PLESNI KLUB KRANJ organizira: RITMIKA - PLESNA VZGOJA Celoletna plesna šola za otroke od 5.—-12. leta, pričetek v torek, 18. 10., ob 17. uri v Delavskem domu — vhod VI. Informacije po tel. 21-130 od 7. do 9. ure 10633 ANSAMBEL SIBILA, vabi na PLES in sicer: v PETEK ob 20. uri v ŽELEZNIKE, v SOBOTO, ob 18. uri na KOKRICO in v NEDELJO ob 16.30 na PRIMSKOVO 10685 DISCO RAR ZBILJE vabi v PETEK — zabava z nagradnim žrebanjem kart, SOBOTO - zabava; NEDELJO - matineja 10686 DISCO! Vsako soboto ob 19. uri v domu KS STRAŽIŠČE! 10687 Ansambel JEVŠEK igra vsako SOBOTO v hotelu SVOBODA na Bledu ZAHVAL 10735 Ob prenehanju obratovanja se vsem svojim cenjenim gostom kar najlepše zahvaljujemo za obisk in jih prisrčno pozdravljamo. SAJOVČEVI iz Cerkelj 10688 Igorju JAMNIKU in njegovi ženi Mariji iz Žabnice, prisrčna zahvala za nasvete in tako veliko pomoč pri postavljanju ograje za živino. Obenem najlepša hvala pospeševalcem Gorazdu KOKAIJU in F>ancu NELCU ter vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali Vsem še enkrat lepa hvala! Marija Me-sec, Rovte7, Selca 106: I OSTALO Nujno opozorilo! Oseba, ki je protipravno kupila kravo na Češnjici 27, v odsotnosti lastnika, se poziva, naj jo takoj vrne, v izogib sodnemu postopku ter intervenciji varnostnih organov. Nadalje izjavljam, da se nobena reč na tem posestvu ne prodaja brez lastnika. Anton Grobin, Češnjica 27, Podnart 10635 Vinko KERT, Čirče 24, Kranj, oče ponesrečenca, prosim voznika osebnega avtomobila, ki se je 22. 3. 1980 pripeljal na Primskovo, približno ob polnoči, videl promeno nesrečo in vprašal navzoče za pot, da se je izognil nesreči in pot nadaljeval, da se oglasi na mojem domu, zaradi pojasnil 10636 V VARSTVO sprejmem otroka. Informacije po tel. 064-26-415 od 13. do 15. ure (Planina II.) 10637 INSTRUIRAM matematiko, trdnost in strojne elemente za srednje šole. Rant, Juleta Gabrovška 30, Planina II. - Kranj i0689 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 15. oktobra bodo dežurne naslednje prodajalne Trgovske in gostinske delovne organizacija Živila Kranj na področju KRANJA in okolice: TOZD maloprodaja Kranj: SP pri Peterčku Kranj, SP pri Nebotičniku Kranj, SP Oskrba Kranj. Begunjski 4, SP Planina Kranj, Zupančičeve 24, PC Planina Kranj, SP Planina center, Kranj, PC Britof od 7. do 19 ure, SP Šenčur in PC Bitnje od 7. do 17. ure in SP Preddvor od 7..-do 18. ure TOZD Delikatesa Kranj: Delika tesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure, Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cer kije in Kočna Jezersko od 7. do 19 ure. V nedeljo 16. oktobra pa bodo dežurne na slednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikate sa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure in Na vasi Šenčur od 8. do 11. ure. TOZD maloprodaja Kranj: Gorenj ka Cerklje od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA NAMA Škofja Loka TRŽlC Mercator Deteljica, Mercator, Trf svobode 21 Mercator Ravne 9 h Mercator Križe. NESREČE " GLASOVA ANKETA M. Veliko športnih tekmovanj, velika gasilska vaja, nova igrišča ter podelitev priznanj na slavnostni seji so glavne značilnosti krajevnega praznika na Primskovem — Večino zastavljenih nalog so letos uresničili njih prostorih sta dve klubski sobi, pripravljen je tudi prostor za bližnji bife. Sedanji balinarski stezi so dodali še eno in igrišče tudi osvetlili. Ko bo balinišče dobilo še streho, bo v vsakem vremenu primerno za rekreacijo krajanov. Na tem športnem igrišču, na katerem so večino del opravili krajani, predvsem pa športniki s prostovoljnim delom, nameravajo v prihodnje urediti še igrišče za odbojko in košarko. Teniško igrišče so sicer nameravali urediti na Klancu, vendar za kaj takega ni bilo soglasja pri bližnjih stanovalcih. Tako bo na tem mestu le otroško igrišče z nekaj igrali in peskovnikom, ki so ga uredili to poletje, manjka mu še nasad iz smrečja, kar bodo opravili še to jesen. Otroško igrišče bo veljalo okoli 130 tisoč novih din. V krajevni skupnosti Primskovo prav zdaj potekajo priprave tudi na gradnjo telefonskega omrežja. Na telefon čaka več kot sto naročnikov, vendar ga bo le tretjina dobila v kratkem, saj bo mogoče telefone priključiti na že obstoječo centralo, drugi naročniki pa bodo počakali na novo telefonsko centralo na Planini. Velike potrebe po telefonu v krajevni skupnosti trenutno lajša javna telefonska govorilnica ob Zadružnem domu, drugo leto pa naj bi se ji pridružila še ena na stavbi trgovine na Klancu. Razen nekaj drugih del, ki so bila opravljena v tem letu, je treba omeniti še bližnje načrte za urejanje javne razsvetljave v Ruči-gajevi ulici, drugo leto se bodo lotili pločnikov na Cesti Staneta Žagarja, v kratkem pa naj bi začeli tudi v Ka-juhovi ulici urejati odvodnjavanje meteornih voda. L. M. Kranj — S športnimi tekmovanji in tradicionalnim orientacijskim pohodom in pohodom od spomenika do spomenika so se prejšnji teden začele in te dni nadaljevale prireditve ob krajevnem prazniku Primskovega. Tako bo tudi konec tega tedna, ko bosta poleg tekmovanj v balinanju in šahu še nogometna tekma in kolesarski trim. Prireditve ob krajevnem prazniku se bodo zaključile s slavnostno sejo in srečanjem krajanov v soboto, 15. oktobra, ob 18. uri v Zadružnem domu. Ob tej priložnosti bodo krajevni organizaciji Rdečega križa Primskovo podelili priznanje, priznanje za delo v krajevni skupnosti bosta dobila tudi Franc Rihtaršič in Drago Česnik, podelili bodo tudi značke OF. Ob krajevnem prazniku so prim-skovski gasilci pripravili tudi vajo pri mizarski delavnici Alojza Ovse-nika v Gorenjah, kjer bodo preskusili možnosti gašenja iz novega hidranta, oziroma, kako se gašenje dopolnjuje z novo črpalko s črpanjem vode iz Kokre. V gasilski vaji bodo poleg članov gasilskega društva Primskovo sodelovali še pripadniki civilne zaščite Primskovo ter*iz delovne organizacije Creina ter člani industrijskega gasilskega društva IBI. Vaja bo v petek, 14. oktobra, ob 17. uri. Čeprav je zdaj že kar redka krajevna skupnost, ki si za svoj krajevni • praznik lahko privošči kakšno otvoritev, za Primskovo to ne velja. Stavba Športnega društva v Kokrškem logu sicer ni novogradnja, letos so jo le obnovili, športniki so dobili garderobe s toplo vodo pri tuših, v zgor- Kranj — Ob krajevnem prazniku Primskovega so izročili svojemu namenu tudi športno igrišče v Kokrškem logu, kjer so obnovili stavbo Športnega društva in sedanji balinarski stezi dodali še eno. — Foto: L. M. Praznik na Godešiču Godešič — V krajevni skupnosti Godešič pri Škofji Loki so spet pripravili več prireditev v počastitev 14. oktobra, krajevnega praznika. Minuli petek so v družbenih prostorih odprli razstavo del akademskega kiparja Toneta Logon-dra iz Škofje Loke. V tem tednu so izvedli tekmovanje v namiznem tenisu za mladinsko prvenstvo krajevne skupnosti in odigrali nogometno tekmo med moštvi Reteč in Glodešiča. V nedeljo, 16. oktobra ob 10. uri bodo pripravili turnir v malem nogometu v športnem središču na Godešiču. Tovariško srečanje vseh krajanov s kulturnim sporedom bo v nedeljo, 16. oktobra ob 15. uri. Pred praznikom so izdali drugo letošnjo številko krajevnega glasila Dobrave, ki krajane seznanja , z delom skupščine 'krajevne skupnosti, sveta in njegovih komisij, predstavlja kiparja Toneta Logondra, objavlja poročilo o delu krajanov na motokrosu v Tržiču in praznovanju 1. maja na Osolniku. ' Pri avgustovskem zasedanju skupščine krajevne skupnosti kaže izluščiti stališče, da ni sprejemljiva industrijska cona na »produ« ob Sori, da mora svet krajevne skupnosti podrobneje proučiti problematiko brvi čez Traški graben ter sklep, da denar samoprispevka v višini 1 milijona dinarjev za pol leta posodijo Veletrgovini Loka, saj bodo tako obresti vsaj deloma nadomestile izgubljanje njegove vrednosti zaradi inflacije. Uresničili so del programa komunalne ureditve in sicer cesto od Vinka Kunstlja do Franca Ju-govica, sanitarije, pod in vodovodno inštalacijo v bifeju, tečejo Eriprave za postavitev svetilk pri ubicu na Matajevcih ter zgraditev brvi čez Traški graben. Že vrsto let krajani Godešiča pobirajo vstopnice na motokrosu v Tržiču in tako s prostovoljnim delom malce napolnijo krajevno blagajno. Letos je čisti izkupiček znašal 45.505 dinarjev. Pri organizaciji piknika ob 1. maju na Osolniku pa je znašal 9.559,60 dinarjev. ZAPELJAL V LEVO Naklo — V torek, 11. oktobra, nekaj po 12. uri se je na magistralni cesti Kranj —Podtabor pripetila prometna nezgoda, v kateri je bilo ranjenih pet oseb. Voznik osebnega avtomobila Zoran Vikalo (roj. 1959) iz Prijedora je peljal proti Kranju, ko je pri križišču s cesto za Duplje zaradi neprimerne hitrosti na mokri in spolzki cesti zapeljal na levo stran ceste in silovito trčil v osebni avtomobil Antona Praprotnika iz Tržiča, ki je pripeljal pravilno po svoji desni strani iz nasprotne strani. V nesreči sta bila oba voznika hudo ranjena, prav tako pa tudi trije sopotniki v avtomobilu Zorana Vikala. Škode na avtomobilih je za 400.000 din. VOZNIK UMRL Jesenice — V torek, 11. oktobra, nekaj pred 16. uro se je na magistralni cesti na Hrušici pripetila huda prometna nezgoda, v kateri je na kraju nesreče umrl voznik osebnega avtomobila Dija Jakovljevič (roj. 1952). Na ovinkasti cesti je zaradi neprimerne hitrosti Jakovljevič za-vozil na levo stran ceste, kjer je trčil v osebni avtomobil Antona Kopitarja s Hrušice. V trčenju je voznik Jakovljevič takoj umrl, v avtomobilu Kopitarja pa je bila ranjena Marija Vidic. Škode na avtomobilih je za 300.000 din. HOTEL PREHITEVATI Kranj — Na magistralni cesti med Drulovko in Jeprco se je v torek, 11. oktobra, ob 18.20 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Mila-din Bukala (roj. 1962) iz Kranja je hotel prehitevati, prav tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal nek drug avtomobil. Voznik Bukala je sunkovito zavil nazaj na svojo stran, pri tem pa je njegov avtomobil zaneslo, zapeljal je v levo s ceste v jarek, se prevrnil in obstal na kolesih. V nesreči je bil voznik lažje ranjen, prav tako tudi trije sopotniki, medtem ko je bil sopotnik Feriz Bilanovič huje ranjen in so ga prepeljali v Klinični center. PREHITEVAL V »ŠKARJE« Kranj — V sredo, 12. oktobra, nekaj po 9. uri se je na regionalni cesti med Kranjem in Sp. Brnikom pripetila prometna nezgoda zaradi prehitevanja v »škarje«. Voznik tovornega avtomobila Janez Smolej iz Tržiča je v desnem preglednem ovinku nameraval prehiteti tovornjak pred sabo kljub temu, da mu je ta dajal znak, da ni varno. Iz nasprotne smeri je namreč vozil osebni avtomobil, voznik Marjan Rozman iz Komende, ki se" je vozniku Smoleju umikal v desno s ceste, pri tem pa ga je vrglo nazaj na cestišče, da je trčil v bočni del Smolejevega avtomobila. V nesreči je bil voznik Rozman ranjen. L. M. NEURJE na Gorenjskem ' Hudo neurje v torek, 11. oktobra, okoli 12. ure zvečer na Gorenjskem razen prekinitve električnega toka ni napravilo velike škode. Zaradi močnega vetra je bil za dobro uro preložen polet Jatovega letala na letališču Brnik. V Radovljici in na Bledu je voda zalila nekaj kleti. V Kranju je strela udarila v trafo postajo na sejmišču. Še največja škoda je nastala v skladišču Alpine v Žireh. Zaradi hudega naliva so se zamašile odtočne cevi na strehi, zato je voda vdrla v skladišče gotovih izdelkov, kjer je bilo 230 tisoč parov čevljev. Ocenjujejo, da se je zmočila okoli tretjina vskladiščenih čevljev. Škodo so že začeli odpravljati tako, da čevlje sušijo, ocenjujejo pa, da je že se-f daj škode za okoli 1,5 milijona novih din. Izobraževanje krajanov Hrastje—Prebačevo — Da bi zagotovili večjo požarno varnost, je gasilsko društvo Hrastje—Prebačevo kupilo 40 ročnih gasilnih aparatov. Obenem so člani društva pregledali požarno varnost na gospodarskih in stanovanjskih objektih v krajevni skupnosti in tako določili, kdo bo dobil nove ročne gasilne aparate. Kdor je prejel aparat, je sam plačal 1200 dinarjev, ostalo pa je prispevalo društvo. Za vse prejemnike naprav je društvo pripravilo seminar, združen s prikazom praktičnega gašenja. Udeleženci seminarja so predlagali, da bi v mesecu varstva pred požari društvo organiziralo predavanje o taktiki gašenja stanovanj, gospodinjskih aparatov, traktorjev in osebnih avtomobilov z ročnimi gasilnimi aparati. Tako je na območju, ki ga pokriva GD Prebačevo—Hrastje, če 108 ročnih gasilnih aparatov, kar pomeni, da ima gasilne aparate že nad polovica gospodinjstev. To je brez dvoma velik uspeh gasilcev, za katere dejavnost so ljudje voljni prispevati sredstva in tako povečati svojo varnost tudi na tem področju. M. G. Z znanjem do umnega j kmetovanja —, Kranj — Z ukinitvijo kmetijske šole v Poljčah je nastala vrzel v slovenskem kmetijskem šolstvu, ki so jo najbolj občutili prav mladi z~Gorenjske. V tem času so se malo odločali za kmetijske poklice; če pa so se, so morali na šolanje drugam, običajno na Grm pri Novem mestu. Z uvedbo usmerjenega izobraževanja v slovensko srednje šolstvo je Gorenjska ponovno dobila kmetijsko šolo s prostori v sedanji Srednji mle- . karski in kmetijski šoli v Čirčah pri Kranju. Prvo leto se je na kmetijsko smer vpisalo 33 učencev z Gorenjske in iz ljubljanskih občin, lani 51 in letos 68. O pomenu izobraževanja za kmetijske poklice ne kaže izgubljati besed. Velja le poudariti, da je kmetovanje v zadnjih dveh desetletjih postalo zahtevno opravilo, ki tako kot gorenjska industrija potrebuje izšolane delavce in strokovnjake. Na mladih je bodočnost našega kmetijstva in le znanje daje upanje, da bomo čez desetletje (ali še prej) tudi v slovenskih hlevih namolzli od vsake krave kaj več kot (poprečno) 2100 litrov mleka, pridelali na hektaru več kot 13 ton krompirja, tri tone pšenice .. . Prepustimo besedo mladim, bodočim kmetijskim tehnikom in kmetijcem. Majda Hribar z Jereke, dijakinja prvega letnika: »Doma imamo kmetijo z desetimi govedi v hlevu. Ko bosta ata in mama opešala, bo moralo njuno breme prevzeti eno od deklet. Kmetija je premajhna, da bi dajala dovolj dohodka. Del zaslužka bo treba poiskati tudi v drugi dejavnosti Bolj kot živinoreja me veseli gojenje cvetlic. Če bodo možnosti, se bom po končani šoli zaposlila na eni od vrtnarij, kasneje bi morda poskusila tudi na svoje. Bohinj je turistično središče in a okrasitev hotelov in njihove okolice potrebuje veliko cvetja in zelenja, za prehrano gostov pa tudi nemalo zelenjave.« Tomaž Čufer iz Sebenj pri Bledu, dijak prvega letnika: »Čeprav nimamo doma kmetije, me je oče — gozdar — navdušil za delo v hlevu, na polju in vrtu. Velikokrat sva skupaj pomagala kmetom v Radovni. Ko sem se odločil za kmetijsko šolo, so me nekateri zbadali, češ, kmet boš postal. Je mar to manjvreden poklic ali kaj? Bolj bi ga morali spoštovati. Kot da ne bi vedeli, da je prvo hrana in šele potem vse ostalo. Če mi učenje ne bo delalo težav, bom nadaljeval šolanje na višji ali visoki šoli. Dober sadjar bi rad postal. Zaposlil pa bi se najraje v Poljčah, kjer imajo velik sadovnjak. Nenazadnje, za leto ali dve bi odšel tudi v Vojvodino. Zanima me, kako deluje namakalni sistem, o katerem berem in slišim.« Matjaž Kumer iz škofje Loke. dijak drugega letnika: S?- sem nameraval v veterinarsko šolo, vendar se je izakazlo, da bi v škofjeloški občini težko dobil zaposlitev. Čeprav nimamo doma kmetije, sem se že seznanil s kmečkimi deli. Oče dela v kmetijstvu — pospeševalec je v škofjeloški zadrugi — poleg tega \e'.;v pomagamo na kmetiji starega očeta v Hotavljah. Bil pa sem tudi že na praksi na posestvu v Hrastjah in Šenčurju, septembra pa še na delovišču Sorsko polje, kjer sem pomagal pri siliranju k in krmljenju krav in pita Včasih je bil kmet predvsem čni delavec, danes mora ogro vedeti o kmetijski mehanizacij škropivih in gnojilih, se: krmnih obrokov, spravilu me . .. Nobenega dvoma ni, w renjska, čeprav industrijsko razvita pokrajina, potrebuje tudi kmetijsko šolo.« C. Zaplotnik Cerkljani v priljubljeni oddaji Cerklje — Sinoči je odpotovala v krajevno skupnost Majur pri Svetb-zarevu v Srbiji skoraj 100-članska delegacija krajevne skupnosti Cerklje, ki bo do nedelje, 16. oktobra, gost krajanov Majurja. Cerkljani bodo sodelovali v priljubljeni oddaji televizije Beograd »Znanje-imanje«, ki jo beograjska televizijska hiša pripravlja že 12 let. Oddaja bo na sporedu vseh jugoslovanskih televizijskih študijev in sicer v nedeljo, 16. oktobra med 12. in 14. uro. V številčni delegaciji krajevne skupnosti Cerklje so pevci moškega pevskega zbora KUD Davorin Jenko, ki jih vodi Jože Močnik, Kfvav-ški kvintet s pevcema Jano Petek in Miranom Potočnikom, folkloristi iz Nemilj in Podblice, cerkljanski športniki, kmetje in zastopniki krajevne skupnosti Cerklje ter skupščina občine Kranj. Oddaja beograjske televizije v glavnem posega na področje kmetijstva, pesmi, plesa in športa. V njenem okviru bo tudi kviz o sodobni kmetijski mehanizaciji. Gospodinje Krvavca bodo ob tej pit ložnosti gostiteljem prikazale tui svoja ročna dela. Sodelavci beefraj; ske televizije so 4. julija letos z«**-neli v Cerkljah in okolici ta nju 20-minutni film. Delegacija Cerkelj bo na poti v Majur obiskala Hišo cvetja in skupaj z delagacijo Majurja položila ve nec na grob tovariša Tita. Pot Cerkljanov na oddajo je obm-gočila tudi skupščina občine Kras; skupaj z nekaterimi organizacij združenega dela. »Vsekakor o -lovanje v oddaji veliko prizna:-.;e jo gleda okrog pet milijonov te'.-, zijskih gledalcev. j. Kuhar Lubnikarji pozor! Tradicionalni piknik Lubnik^ jev bo v soboto, 22. oktobra ob 1'. uri v domu na Lubniku. ČbjMM izkaznice prinesite s seboj. eizkus j a v i.i Vaja NNNP v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske — Vsv- do, 5. oktobra, popoldne so v Ljubljanski banki — Temeljni banki Gc-renjske v Kranju izvedli vajo v okviru akcije NNNP, s katero so prviv-'rili ukrepanje delavcev banke v primeru požara. V vaji so sode/oraJt splošna ekipa civilne zaščite, narodne zaščite, gasilska ekipa in ekipa prve pomoči. Vaja je pokazala, da so delavci banke dobro usposobljeni za ukrepanje in reševanje v primeru požara, saj so v izredno kratkem času izpraznili prostore in »pogasili« požar. — Takšna preverja-nja usposobljenosti bodo v prihodnje tudi v drugih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v posameznih gorenjskih občinah, ker letos skupne zaključne akcije NNNP ne bo v nobeni gc ski občini. — A. Ž.