32. öiev. Posinina piučenb u pcioiiini. föelje» soBnota L9« m^rc^ fS27, Leto IX. Izhafa w torch, 6etftek fn sobof«. Stane mesečno Din T — ,a jnozemstvo Din 201—. posameeoa ötevisita I tin. RaČun poštiio-čekovnega zavoda štev. 10.666. l ^^¦HJ^ /7 ^^^^B BH MBI BB MB ^B mB^^^^^BL Uredni&tvo in uppaviti&tvoi Celf» Srrossmayerjeva ulica 1 pritličje. Rokopisi se ne vračajo. Clgi!a«i ?ia tarifu. Telefon int. stev. 65. Vinko V. Gaberc: Kans ? (Ex OTiente lux.) (Konec.) Otsnovine Lajstnosti naše duštn nusti in telesnosti sta rahila oheu'tljivost in midikiiižnaj neodliocnast, radii eesar >mo pad dolgoveoiini pqgubnain;! vplivom tujcev pastali na.rod hrez velike poteze iin vdsokciga. cid'ja.. Mi snio cMiieavi ota- parji, ki iazimo ki prihiajanio vedno in pövisad oeki deisetletja, za dmg-iini na- rodi. VsalkemiU' iiovemiu pojavu se sta- liokopitnio lupiraimo in prepuščarno za- devo čami. Sveže, ncxve miisli se bojimo in se je bramiimo, ker baiie — še ni> t-as za to. Čas naj dtela za nas. In tako pri- de, da TuaiS' doigadiki presenecajo in go- nijo fcdo ve katm. Mi pa smio kakor trst v vetru ali liist v vrtirnen. Naisi ljubi prijatelji Itailijani', iVeni- cii, Francoai in Anigleiži nam kažejo pot. kani mjoraimo krenitii. Oni so se spriij&zndli z Ruisijo im vzdiržujejo z njo politične, gtospodarsike hi kul turne sti- ke, mi pa niti miisliti me sanemo na to, saano da se no bii zanierili dobrotni po- fcroviiteljioi in i7jkan/šoe,vajrki Evropi. Ja«no je, da iščejo naši »veliki zavez- niki« v odjnošajiiih z Ruisijo svojo lastn o kamst, dačim nas hujiska)j|o, naj se z njjo ne spriiaiznitnio, dia bi ruis mogli — ko prkle čais, pahn/iH v poguibo. In naši diplarnati ne .spregledajio razmer. kcr je njih-ova politiika slepa. Tafco pride, da mi še danes gwo- rimo o Sovjetskt Rtusiji, kakor da je na svetu sploh še katoa drmga Rnsija. To je dolo naše v tuji miselnast'i vzgojenc vladajoče ^os-pode. Ža'kjistn.o je m cli-- ža^-o, da Se darvos n« vema, ali se iino- rnujjit? xvimx predst^vitülLi prod svoloin Nintchiitch ali Ni/nttsfchitsch, .Spa.lnic(i- vitch ail'i SpaJaiiikowitsoh, Uisunowilsc/i ali OllÄOlinovitch. To j« nom.skn. in franoosika poliitična, ffospocUiTska in. to- lilko bvctJiwüna kulfurna oTientacija,. Sedaj se saim'o pooakajmo, da postane naš najnov-ejši' predstavitelj Peridge ali Penig"; saj ima tuidl 'an^lesko-italijaai- &ka ortentaei'i« — kakor žo vidinio — za nais svoj blagoslov. Nekateri naisi germa,nofranki so hotel i iimieti Painievropo. Neki mtrd nji- mi monk za to, ker povz.rcM.'a njiho- vim mažgiain.am vi.saka adra-va, nilada in praiktiicna miisdi neznoisno fizicne bolp- ditne; drugi pa brez dvoina za to — »weil die Maxk noch immor roll'U. Žc- 1.K sp-raiviti1 E,vropo brez Anglije itl Rusiije pod nermski klobiik — so uto- pija, Pa recimo, da jo Panevropa mo- i goča. No, in ni li potem za nas veldiko j lažja in prej mogocn slaivjanska siner? j Ko se v gospodairstvu tv.orijo suidikati, j koncernii, tnnsiti, bloki in kartell tor ,>o | guibijo mala nienuocjia podjetja in ko v | poddtiiki nastajiajio voliiko moderne "Ivor- be s tern, da se v kaiki^inkoli okvi.nr in v kajkiikoli zveai zdruziijeio mate države po n\ökih jiaöetili, zakaj snv; nn v ta- kih trenutkih vedno le nerni glodalci, ki brez moci čakajo kam jih vvžo silni sovražni vail?! Sprajviino riisk'i je.zik \ sole! Cemu mjujčiti s čisto tujiiani je;:iki mladino ko bi se vemdtar daJo v štiriii letnikiih me- ščanvSike sole, gimna/ije «ili realke z ru- .skifti jeziikom toliko op'-'aviti. da bi bii: visaikoirniui' odprt pot v širni .svet! Nekai fraiucoiskoga., nionisfcofti ali an;{rešk^M jezika pa bi so vsaJcdT) rnvadil v višjih raizr<>diih ali .strotkovnih šolali. V ostii- lem se pa diijaki niti doslej, ko se ncijo leU iin leta tnjo^a jezikfi. tega niso na- luciili. Zna.n jini je le toiiko, d« se v tn- jdnio orieTiitirajio in dfi s svojo iiii.^1- ruoötjo kivariiiio svoj laistni jozik. Da, še v Avistriiji so se Slojvenci n em Seine na- tučiili He na Koroökem, \ Marihoru in Geljais doL'iirn nie sameuno trd.iti, du bi bill kranj/siki ali pirimoirsiki srednjožolci znali ked'aj ^ladko nernskf. In T^ndar jie Ml nčni jezik nemški! D-d bi pa bil kedaj zmal kak realec franco^ki — toga še ni niikdo trddil. SosediOim na ljiibo se pac ne sine ves nas narod pitati z npinškim ali ita- HjaiLskini jezikom. Sa.j od t(vfta bi bMa korist saimo Nemoem in Ita.lijvi.noin, ka- terim bh .mi uosuM.i dentar. dočirti naš Človak v njiJioviii kraii-h do bi nikofi njusol zaiskrzka. ]ji narn.vno.sl sktxlo hi ianeli naši pasčunezniki, ker bi nas (i tmjici; še bolj proplavljali s svojiini algieniti iin u»lruia>eeci in — recimo — korespomdenco, ko se pri nas tako imeniitno izhaja brez naseiga jozika. Slaivjiami smio sami kriivi, da nas ima tuijiii -sviet za drohiž, s katerim po- raiwiaiva sivoje obvezn.osti in plačuje račuine. Da bi si osvojiili Jngoslovoni, Bodigarii, Gebostlosvaki, Poljaiki in TTkra- jinci mißki jeaik vsad toliiiko. da bi med. soboj po doom ace oboeAfifi-., bi nas svet imel skoro drus tnjiini svd.om. hi kako promiea rusiki jezik žo cela diesetlotja in zlasti še zaidinje caisie v da.ljtno Azijo, kako ga go- je v Nemciijii in kak ugled užLva v bliž- nijeim Orjtenhii! Rntsiki' jezik bi mogol, mora pastati in goto\gio posta.no (nlon prvih jt>zikov ma svetu — a pomagati niorajmio vsi in poprdljeti za kolesa, da se poinjaton iijairn z^oditii, da pridemo pod kolesa, ako ne botmio pomaigali. Trdlitev, da jo tuj jezik vsakema: niašeirnjuj 'ciloivokii potreben rad.i napred- ka v vedi in ¦giaspodiarstvm:, je kriva.. Ruisik'i nairiod itmui dames za vsako pa- noigo znaaiasiti ..svou'e knjiiige in razun teh gramaidlno .lierpo knjiiize^qiost. ki se tako lepo prifega naši cfaiši. Oni nasi fcnj/iiže^n.iikii, znaTusitivo-ndki, ekonomi in znirnaJiisti. ki bodo potrebovali m1 kak drug jlezilk, pa so ga bod'o še vrh t<*ga, mčili. Jedra na/roda pa s tujo orienia- ciijo ne .saneano še daJje bvariti. Storiimto \-iend'ar OKlva.žon korak k slavJfMisiki ktvnx^ii/traciji in. pustinio že svoje nizike vidiike! Zakaj hi molrlli svet s kd.'ilnc1 ko moremo stopiti viisoko in se ¦.iivieljaiviti1? Le poskiiÄiimo. w bo- mo videll kaiko se bodo rnziburjali na- si dobnohotni &o,sodi iin prijia.folji in ni- II boino i>zra,zo nrj'iiliovoga o^orcenja — da »no rajznmnoino si\'O.fil] pr;i\in ln-viI a!i__ večerna zar.ja? p RADIČ V SLOVENIJI. V s-vojem »Doimn« objavlja. Stjepa.n Raidi«' s pod- piisom kot »predsedmik hrvatsko i slo- venske seljaičke stranke« porocilo o se- stanlcu, kii se je vršil pod njegovim predsedlstvom zaidnjio nedeljo na I'tuju in na katenesm je bMo slctonjeno začeti z energiiluno «bnovo seljia.ckih organiza- cij HSS v SlovxBffiiji. Lstocaisno objavfja, g. Raidiic vziToike, ki so ga napotili, da. jiemltiie vodstvo seljačke poüitike v Slo- veniji sam v svioje roke. On konstatira, da prihaijajo zaidinijii čas na predsedni- ka HSS nepnestana vpra^anju. zakai seljaioke ongainii/jacijie v Sloveniji tako slai>o ali nic ne delao'io. Osobito velike pritažbe so radi niedeJavnoisti vodstva stranke v Ljiu/bljaju ter ablastnoga od- bora soJjacke stramke v Maritboru. Zato je prisel predisednik HS bo tudi ^klonilo, ustanaviti navo radicevsko gJasilo, ki bo iÄhatjail'o ali v MajriboTiu ali pa v Za- grebu; njeigOAO pilsavo pa bo nadziral sam |)redsiodniik HSS. p ROMUNJJA IN ITALIJA. \ ti- giOvarLski zborniioi v MiüaiKL je imel ored odWicniiim obc'ijnsivam .ramainsk' profit sor Joriga precki^'anje, \r katerem jio go- voriil za. čini tiOSTiejžo sodelovanje mi^d ItaJdu'tO in Roanumijjo. V uia^xIu svojegn, p-i-edaraanja je iiaipra^iJ poklon Miksko- li'iiiij.u, o katerean jo rekel, da je takoj obvestil nustkeg-a veleposJanika, da jo ratifdciral besarabsiko i>ogodbo in da je s tern pokafcal sivoje stalisce. Prcdava- tela je potem rekel\ da je pred im po vojni posetiil skoraj vsaiko vas v Bes- arabiji in se uiveritl, da .si želi probival- stvo le en režim:: vladavino, ki uaj za- gotow mir in delo. Taüce vlade si no žo- le le kmet(jie, ainpak tudi družino ru- sikiih funkciijioTiairjev in intelektualc^ov, ki so modharodno orijontiiraaie. Za Ru- si.i'0 pomonjo, Besaira.i)ijVi no to p^sost K. M. Kako cudjto . > . Trelxi bi biilo, dia na.pravimo rod . . . Debel fa;Tit, z razti'iganiin.i hhrčaini. ki je imel sivoiji sir ok lirlx»! obvnjen k ognjui, je pripcxmiiij] sJiednje besede tja- yendaitt. Ležal jö na desni roki. ]GVo je imel v zeptii, ki mu je vise! skozi I>la,g0 kot kosbelega papiirjia. Lawje so nu, vi. seli kaikoT ;gri\ia preko uma,zanogu vni- tn, in so izgmbljali nekaan v travo. Solnce je zaišlo, rdeoa, zarja jc ^la- la nad hribi in doJ.gi traikavi rdwe Juri so padaJi skozi veje veliikega hrasta, ki je sta.1 »red'i- osanneloga. polja. Tu-intam se jie gibaio vej^vje, trakovi so so l'omili in spreminjiaJi» swoje enakoinerne obli- ke. Veter jie pihail in trawa se je zibala kakor vaJavje. Ležal .som na hrbtu in dolge bilke so me z velikwni vrsicki «Vff<»tail;e po li^ih. V vetru se je gibal Pta*aem in dim se je valil po travi. Zdi ?e mi', da se je iwgubljjaf nokmni v travo "t^ mße1^ ki jie stala nokaj korakov VM9*onaKiplaniavo. hido iwno tadeo, zdi .so mi . . . Nokaj ^JLZ**f *>¦ rf«btl v oblako, ki so bilardecoclzarie. --Zdi se mi. da je bilo raivmo taiko. Menejoz<:blovh.PlH!l>/.,lli|J;1 jo „i- la tako mrzJia im wter Uuü] ' Počasi so «avariK, kakir navad- no, nobedein se m obmii k drugemu če je kaj povedal; kair naprej je gieda] iie_ pTem'icno nekatm1, kam,, sam ni vedel. Dolgi štuident mi je naslonil glavo na nogo iin j^> .iwilaigal siiihlditul na ogonj. Cez nekaji caisa je zagodirnjal. kakor navadnio in jie brskal; po oginiju. Po zrakiu sio brn,eli brožei in U>- maxjii). Držali so se nieskako daloc od ognjias kafcor d*v se ga bojijo. MaliniT som z rofco po zraikiu. itn. .so stegnil. "V liTbet rme je zeblo, mrzla je bila zemlja ini biilke so biilie prosne. Guj komiik, kornaTJa i,mas na gla,- vi. Čudnio zakaj' . . . dalje ga nisem slisal, mrmiral jo. Ce je začel govoi'iti, nii' nikoli skomioail, kar naenkrat se, jo i'Zjgnibi'] njiogav gla« in l"e tiho mrrnra.njo jio biilloi slil&iitii. Čuitil seim,, da me je nekaj skelolo na čelu in mdariil sem po njeni. Ko sean Pogledal, je bilai .sredi dilani ma.jlma krvavct, lisa.. Kaij, si napravil? No, iTibiil semi iga. ZaJcao" si ga nbil? Ubogi kmnar! Student jo iipiTa^ n,a svoje velike roko brado m gl^^j nekaim v mr.d^ kj, jG pocasn ¦v&taja.l iz taJ. GledaJ sem v oblaike in čudno mi jobilo rnekje v prsili tösno. V ždodcu mi je svurala igodiba. Dru^i. so to sli- šali in.' se spammiiJi na jed. Debelub k \hi-\l joke v zopa,, prekriswi.1 jr nogo in zažvižgaf. Tako, le žvižffaij, č« je človek laoen. rad sJlusa. tvioje me,lodijc. Pa si uišesa zaanaši, če ti ni prav! Spet sio bdli tihi. Mehanik je rož- Ijial s k^ujčii, a dolgin je prijazno mi- gal s palcii, ki so mu gledali iz covljcv. SanjaJ je o denaxju in pečenkah (hi.J kemiik, bi se dalo vdtcti v hanko?« Mehanik se jie Simejat. Nieem dal odgovora iai nekaj casa smo molcali. Potem je zaičol student: Moj Bog, ko- naarja uibiije, oe m,u iizpije 1« kapljo krvis drugL nairi pn vso pijojo in mi, naolčinro . . . Da, re, vsaik dan ntun pijejo, jo niotd,roval (ineihiaarik — saj bi ue bil greh, če utkradieim nebaj omega, kar je bilo mojft, kctjr so kraidlfi niieni iji mo- jeimin očetu. Vildi6, le onkrat som kra- del, ker sem biJ 1ax>n in bü sem celo teto zaprt, a dssuigi, kradejo mitjone in — Da, dJa, miehanik, oe si lacen. nio- tfaš u>mireti in ako j'e krag tebo tudi go- ra blebov. Tii nioJčiš. Tiucli koinar jo moral uimreti, ker je bil lačen. In dru- gi iubijad'0 tabo . . . Molci, student, ne spominjaj me laikote! Komik, povoj mi, k.iko se vdro v banko! Ne vein; kako bi mvj vodol kako se vtlre v batnko. kaiere so videl nisem. Slušaj, niapraivi md tako stvar, da stalim vse, kar se mii stavi na. pol! Born, born. Čutil s©m^ da na in j<> dobro, ko sanjaimo o denairju in v ve- sefj.u sem se stegnil. Student, ki mi jo naslanjial na nage glav-o, je zagodrnjal. Preko abraiza. mi. jo nekaj tezlo, cutil sean nokakšno »cegeta.n.j'e, ki se Je pro- naišalo po Hon v nekaJcsni vijugast.i erti. Oblaki so bili sanio ob robn rdeči in študtent je poMio godleJi. — Cc bi bi- lo stotisoč komarjiev1 z mojo krvjo. bii bil tudd rdeč oblak . . . Nisem iraKuanel, aaikaj govori sn- mio o komarjih. Z gJavo sem zadel na kos premaga, ki je moral ležati mod travo. Vzol sem ga in gledal. Pogtejte, črni diaanant!« Da,, craii diamaml - - \e iionwi-l debeluih in se skoraj razjiokal. Braloi, ljfuidje jih mecejo med gnoj. nobeden ne miisJi, da na.« mnogo zimrzuje. da smo s krviarviimii žiulji fcopali pod zem^- Ijo in ... Ah, koliko trpljenja je bilo treba . . . Zaijokal" je. Veter je zapihail. Bilke so se skla- njiale na nais, enakomerno so me bo- žale po lieu in prrtajeno sepetale o na- si bedi. Izginila je zarja, nebo je bilo miodTQi preko njiega. so se podili oblaki. Nekje v bližini je stokail čuk. Njcgov glas je krožiil po ravni. Zeblo me je in niajgnil semi se k ogmjtu, ki je pojoma.l". Zarece oigJ'je je ležalo v pepelu i-n je vz- plamte,vaJo v ve4.ru. Spot s«m se sporn- nil, da nisem jiedel; bilo mi .je to/Jko in obrnü sem se. Priijtetao me je grelo v hrbet in skovikanjo mi j-e sumelo v ušesih. Bilo mi je prijetno; zdelo se ini je da p-rihaja gostija m da slislm hamno- niko. Polno potic je bilo; pesem, take sladka pesem. A tedaj naankrat.. sredi pesmii, sem zai&lišal v polsnu mrmra- na'ie stuidentovoi: Moj Bog, komarja nbi jejto, če jäin sipige kia,pi,jo krvi . . . Potem se je razlila noc, zavila na.s je v svojo niieglo, vse nas uboge in nad niaani, dalec mad mamii f) mi-gljal*» sro- brne in zlate zvezde . . . Mran 2. > \" 4) v a I'M r H A ¦?. 9 obsirniiii in rodovitrnili pokrajin. am- pak miosl na p'otu proti jugu. proti Črn&mni morjiu, tuidi z njeigovo severo- za/padne straaiii. Težnje proti elm daljsi. obali ob Crneni morju niiso imeli ruski dirzaivniki fe pod earjii1., ampak jo imajo tudi sedaij pod «ovjieti.. AM Roimmija niim nißesair proti. teinu, da hi se Rusi- ja posJluževiala Besairabije kot mosta za dosego tiigovin.ski/h stiikov z narod- ob Čmem in. Egejiskeon morjiu in bi to celo rada videla, Besarabska meja jo nb- enem tudi meja latinistva. Bran it i mo- jo otb Prmtu in Dn/je-slni no ponunJM lo branditi Romiuinijo, amipak tudi vse la- tinsko narode. Pmiesur Jorga jo govo- Til potean o ranmiiiiiski politiki in. o po- tTebi naciijionalnega priagrama, ki no bi bi] pad'viizon straiikair.sk bin spre- miembaim. Ladiko se rece, da tak pro- gram že ototoja, ker stojii vsaka ro- raun&ka vlada na staliseu. da se Rom-u- nija ne da kutpiti in da kdor boce so- deloviati z njo, miora biti vest en delavoc itti da jte ne sine izrabrjatii. Italija.naj smatra Roni'iwviijo kot oporisoe za svojo politrko morallne vn materijalne eks- panzijie proti vizfoodu. Uporablja naj Romuinijo kot mast k obširniin trži- šč-em,. lcjer «o kriizaio imterosi bogatiiJi niarodov. kjer pa. je še dovolj inosta za Italiiio. Celjska kronika. c LJUDSKO VSEUČIL1ŠCE. V pondeljek 21. t. m. od'padte rod no pre- davanje. Zato bo prtodaivala \ četrtek 24. t. m. ob oMmlh zveoer v risalnici deiske niescatn'ske sole gospa Minka Go- vekarjieva iz Ljiuibljane o pisatoTjici Z of ki K vedeir-Demetr avicevi. P op is; rla nam bo njeno žiivljenje in literarno do-' lovatnje. Upa/mio, da bo to zanimalo vsa- kogair in da bo wdielozba prav zadovo- Ijim, kajli. potrebixo je, da na Ian on oje sipoznajruo to velliko pisafeljieo. c JUGOSLOVENSKO-ČEHOSLO- iVAŠKA LIGA. Dne 21. t. m. zveeor ob 8. uri se bo vnsil obeni zbor podi-iiznice Jnjga^iloveniskoK^ohjOslovaišike ligi? v (\v- Ijiu \r rdoči) isobi Natrodiniega doma. Na dnevmein rediu «o pojroeilla. funkcijonar- jev, voJitev odbora in razni prodfogi. c NARODNA. ODBRANA V CE- LJTJ «kliicuijie »voj rodmi letni obeni zbor za. pond^ljfk 21. nmrca ob S. zvc- cer v maJo dl^orano Celjiskega doma. Odfcar te važne in porniombne nacijo- naJne in feulfciirne organizacijo prica- kuje, dia se nia(radino meišičainistvo zbora udeleži Pmsi se tiwli udeležbe iz okoli- oe in iiz dnugiih večjili krajev coliskc:!?a dkrožja, v kojiii bi so na.j nstanovilo saimastojine orgainizacije. c IZPREMEMBA NA POŠTI. To dan } sipričevalio o iizpitu, kolokvijiih ltd., pri prasilcih, ki se .skliciujejiO na sorodst\f. ajli vsvaštvo z zapuistniikoiin ali na to, da eo doma iz gornij'Qg.rajisikega ok raja, tu- dJi fnstine,, « kaitorimi dioikay.ejo te svojo trditve (krstni ldi&t, rodbinski izkaz, po- tridilo župnega aili občiiniskega nrada iitd. Tudi je t.rd>a v profengah navosti kako diolgo žo |>ras-ilef štuidira na do- tiicnii šodi ali diotiičnem ziiviodii ii. koli ko cam, bodlo po \"sej priliiki t raj ale. studi'jie; nadalje je trd3a priložiti popis njegovtiili owobnidi razmer lor jiii pos.ve- dočiti z uradno liLstiimio (uboznim spri- čevaJom). Vpaštevajio «e sajno pismenu pirosnjie, oseibna imiten'-enicija je brezpo- gojno iKklj'Liieena. — Za kuralorij usta- nlov trgovca Antama KokiiK:a \ Coljir Dr. Ernest Katan 1. r., predsednik. c GELJSKIM OBRTNIKOM: V sioboto, dne 19. t. nx, na dam Sv. Jožefa obhaljialmo oeljiski in okoliaki obrtniki svoj obrtniski pi'azniik. Ob (xsmib zju- traj bo ]>eta sa-. maša v farni cerkvi sv. Damiijelia, ob desetiih dopoldne pa predjaiviainjjie v mali dvorani Geljskega doma. Zvečer ob osmiib bo v Goljskein domu družaibni v<3eei- s koncertom. So- dieluije .sal'onski orkoster Cefj-skega god- benega dlruštva,. Vstopnimc ni.. Tovaris- obrtnikd! Udeležite se maze, predava- nja im družabniega vooera in pokažite, da se s ponosam zavedato ^vojog.i -al- nu. — Za ObcGsilovenisko obrlno dru- štvo v Geljiu Ivan Rebek. c ESPERANTO. Novii točaj .«e zar- ne v toitiek, dme 22. marca ob sedmih zvočer v kl^ubovii siobi hotel a. Zveswla na Glavmiöin trgu,, kjer se nai vsi> ]irijav- ljeni inttM'Csenti iavolijo zanesljivo zi>rati. Taim se sp.reu"ieana:jo so novi ude- leženci. c IMENOVANJE. V višjo skupi- no je poonakrujien in imenoivan za in- spektorgia g, iniz. Ivam Ma«rek pri grad- beni .siekcijii v Gelju. c KONGERT CPD. Ci^jisko iievsko društvo je nameravalo prirediti vSvoj konoert dne 2, aij>rida,. Ker pa bo v aipiiki več drugin glasbonib priredi.tcv je pireistavillo svoj kanoort na dan 7. majja* na kar dnuiga dirustva in obein- stA^o že dianes opazarjiaimio. Koncert bo v veliki dvorajai Gelj'skeigia doma.. c NEMŠKA LIGA DRUŠTVA NA- RODOV V SLOVENIJI. »GilTier Zei- tung« pofroča», da nameravajo Neinci x Slovieniji osiniovati poselmo Ligo Dru- štva nairodav zia SlovenijtO. Pravila, ki so pasnetta po piraivnlih enake organi- zacijle češkili Nemoev, so bild. te dni predložena vielikiemu žuipamu \ Mari- boru. L\i>t dastaviija., da je to nov do- kaz za diosledao delavno politiko Nem- cev v Sloven iy'ii. Da se jim le še liooeT c PBiOGLASITEV ZA MRTVE. — Okrožno sodiišoe jie uivedlo post op an je da se proiglaisita za mrtva Jmiipx Ju- hjaxt in njegov brat Franc Juhart iz Spodu Gnui&ovja:. Prvi je odšef I1. 1895. kot drvajr v Bosno, od koder se ni več virnfil, drugi pa je odrinid leta 1914. na ittaliijan.sko bojišče in je prišel poznejo v italijamisko vjietnilstvo. od kod.er se je zatdnjiiič oiglasil 1. movembra 1918. c S PRSTI V STROJU. Dne 15. i. m. se je v Wftstenavi tovarni ponesre- čil defaivec M^irtiiii Regorsek z Ljiibeč- ne. Stroji mu je prec^j poskodoval dva. prsta desne rok©. Ponessseöeni je bil od:- peljan v boln.ico. c NEOPRAVIČEN INKASANT. Aretiiran je bil Josip P. iz Pods redo pri Brežieah, prißtojien v oüximo Gelje- okoliea, saanßki delavee pri tvrdki Ka- lan radii poneverlx^ 240 Din. Sprojel jo od noke stranke znesok za pripoljano kuTJa.vo, ni ga pa pozneje odd.a! blagaj- ni. Ker pa ni hotej priiznati dejanja ter se siwni, da je dal napaifine podatke, je bil odidan okrajni sodniji. c NA MEDVED0V0 KOŽO JE ZAPRAVLJAL drußtveni diemir Fr. X, bivvši öfaa profitovoljmeiga gasilnega drustva v Gaborju. Pobiral je drustve- m> pi'ii.s]>o\'ko im članuriiiuj in na.bral okrqg 6(XK) Din. BLaigajiniku pa ni va- ročiil celega zneska,. tenm-ee si jo pri- držal za^e 2307 Din 75 par. Kakor sann trdi ni imel naanena oškodovati diniištva. Hotel je povrniti poneverjeni znesek, ker je bi'I trdmo iHcrjeii, da bo zaidel v rararediii loteriliii vecjo vsolo. Ker pa jie ta Mir obogaten,ia preeej dA'omillji^e vredniosti, se bo J. pokoritl za svoje dejaaiiie tri tedine \- jeci. Mod tern eatsom bo premušljoval o sreei, ki ni'u ni biilia m.ii'a; moigoče so ga tudi nsimili Eoiiniina in mu vržo \ n.-ircif-jo zazeljetii'o bogatst\ <). Sokolstvo s DAN TREZNOSTI. V boju proti uzivanji: opoiril» pijae. ki slabi ivaš narod tolpsino in .m-iotno. doloi:iio jo jujgoslotvuiksiko Sokol.-lvo ted en od '6. do 10. aprila. 1927 kot čns, v katerern se mora v v«a(kem drustvu vrP.il:- preda- vainije, ki bo poj-isnjevaio velik pomen trezneiga žkJljenja,. KultiM'no-prosvotni odisek: «oikol'sikega dnustva \p Colju zbira potreben materijal z;i tako predavanje, ki se bo v/ršiiLo za clanstvo, narašraj in deco. s 60-LETNICA POLJSKICGA So- KOLSTVA. Dne 27. t. m. potečo 60 lot. kar je biilo uistatnovljeno pol.hko Sokol- stvo. PoJjsko SokoLstw- se krepko ra;z- vija ter je z jiiit^aslovafniskiim Sukol^kiiin Savezoin in Oeštko Soikolsko Zvozo združeaio v magiočeii Svaz Slovauskili sokotekih društeiv,. V viseh našib dru- štvih bo temGlliito predavanje seznani- lo našo olaiiBtvo o pomanm te indi za nais velevažme öbletnice. s SAVEZN1 J'HEDNJASK! T.lv- ČAJ öllainic v Zaigiiebu se ie koneal duo 27. febnuarja. Udek-žito se je tecaja 2<5 članilc, med njim^ 4 Slovenke in med temi 3 clainike sokolskeigr drusiva \' Geljiu. Predinja-cJce, ki so obi^kovale te- caij', so se vimiiLe v drušhia širom naše prostorne domiövioie, dia tu širijo zna- njei, ki &a si ga v tecajn prido'bile. Do- ber v])liiv tečaja se bo v driustvih gotovc kmaJlu pokajzal. s POKRAJINSKI ZLET JUGO- SL0V. S0K0LSKEGA SAVEZA m domovine. š OBCNI ZBOR VODNIKOVE DRUŽBE bo dine 2. aprila ob 8. uri zvočer v prost or iih Zveze kiiftu'rnih diruštev, Ljimbljiamia« Kaizinio II. nadwtr. Dnevni red: parocik» odiborat, dolocitnv letnine za Mo 1927. in 1928.. račumski zaikljtuiček za leto 1926., proračun za leto 1927., Tuadamefitne volitve. sarno- stqjini ]>rediliogi in slueajnast»; K om- nemn zboru se vabijjo vsi clan1. druy.r>o. š ENOTNA ORGANTZACTJA .HJ- GOSLOVENSKEGA UČilTKLJSTVA. V Beogradu je bife m.inali tedon plo- nama seja glaivne,ga odbora LJL. Med najvaižnejftinii tookami dnevnogo. reda je bi.lo poroeifo o enotni oirgnnizaciji visegiii iioitdJLstvia naise krailjevine. Raz- pravljali so zlaMi o «projemu brvat- skih izven UJU stiojewih učiteljskib or- gaiLLÄaxflj. Vsi provoriwiiki, ki so s€ ude- ležilL žiivaibme debate o tern predmetu, «o nagla6ali niuijino potrebo enotno viei- teljake organizacidip. Š POTNE PRTSTOJBTNE OKROŽ- NIH ZDRAVNIKOV. Da se dosežo enotmoist gle.de potmiih priistojbin- za ta- lc.a službena pota okrožnili zdravnikov v l'jublljiansiki in mairibarski oblasti, prl kateriib gi-e odskodniina na račun sa,- niöupraviiiib teitos, sta velika župana Jjimbljianfiike in maxiiborske oJ>last: diolo- čiila tele potne piristojibinie: kiloin-etriii-a. po 0 Din za km in dnevnica po 50 Dim- če se je poraibiT ves dan; eo se je pora- biilo pol dneva, pa 25 Din. Razdalja, za katero se sme zabtevati potne pristoj- bine, mora smasaii najmianJ 2 km. š VELIKONOČN0 DARTLO NA- ŠI DEGI. Grski podmladek Rdeccga križa je poslal našini maJlčkom, članom ! podimkdka RdeičeKa kjiž^i koi vel'iko- naeno dairiilo več zaboje\' smliega gj'ozd- jta. Grazdije je zložeano v zavojčkib po 100 d.o 200 grainiöv. Ti zaivoji se raz- ddc za v-eliikonooiK-) jwaiznike mod imj- sJrcm.-išiM.Mišio deco. š IZREDNI POPUSTI v zdravi- lilšču Toplice Dol>rna pri Gelju. Sozija se pričaiie 15. aprila. Vsi državni usluž- benci, čaistniki, sveöeiniki, penzionisti. vojni imvalidii im viseb navcdenili ne- preski-hlijejiL svojkmi, nadalie svojoi ))o- nirfiib in padliih vojakov, vojne sirote in rnski iiwaliidi) plačajo za 20-dne.viio zdiravljenije pa/v&alno vsoto l.OOn ]ji!K vsi drujgi pa 1.280 Diln in dobi vsak za to: 1. enkratnio vožnjo iiz Cv]y<\ v l)o- brno itn na'zaj; 2. za 20 dn,i stanovadije; 3. za 20 dni dobro hrano (štirikrat na dan); 4. 20 kopeli v ba.'Z.eaiu ali kabini; 5. dsvakiratiio zidravivisko proiskavo. Ta ugodniast se laibkio uporabljia od 15. aprila do zakljiuicno 10. junija.. Vse dr,uige cone raizviidlne so iz prospekta, kga uipratxna paslje na željo brozplačno. s NAM SKOFT PKOTI PRETI- RANI ŽENSKI MODI. Na stirajov^kili oerik'vaJi so nalepljeaii sledeci lejiaki: »ŽeiiLsdce, priistopaijiač k spovedi ali k obhaijiiliu, ne ismejo biti dekoltirane. ro- kavi pa naj bado v.saj- do kotniolca. K ri- la diekliic morajo segati v^aj do kolon, silcer ne bodo pripaiočene k sv. zakra- nuentam.« Med sa;raije\'skiimi verniki je. vzbudila ta odredba spFošno pozornost. Smatra'jo jo za pricetek ofo.nzi^o kato- lilškib skofav proti pr-otirani ženski modi. š ŠPiJONSKA AFERA V BE0- GRADU. Beograijiska policLia jo prusla na ,s,lod Aeliiki «]iiiiiaiw4ki aferL. ki je do- lovala v koriist Ita.lijo in M.adžarskc As era koniipromitira vocje število oseb. Podrobnosti še nLso popoluoma ugo- tovljeme, wnckw' pa so že znano noky- tere osebe. BTO-posts je zo zobenaibolj^a! š GOLJUFLJA S ClEKOM. To dn.i je noki premeten goljuf potegnil Po.s^)- jliltnico v Nai'odinein diomu x Mariboru. Prezentira.L je dobro fakificiran rek tvrdke Baiuimain v Št. Irju. Ker je tvrd- ka s Pasojiiliiiico v poslavnih /A(v,ah in so bill podpißi iva prvi paglcri pravilni. je Potsojiilnioa brez oklevanja Lz.pla.cahi zniesek 60.000 Dim ter o tern pismono obvastila ;g. Baamnia'.na.. Ta. seveda o vsem tern ni niiöesiair vedlel. Izkazalo se je, da jie Potsojilnica naisedla premeto- nemn golii'lufai. reidiuiciramiomu b:inom>- mtu uradniku Lilpiču iz Zagroba, ki, jo braz slediu. izginili. š VAŽEN 0P0MIN vam daji- mifmiüök'v kmbiinjii, da kupujte kavo in niajdomiostko v zrnih. Patem namreo ve- ste, kaj kuihiaite. Ce kupite pravo Žiko, jio dol>iite saaiuo v zrnili. Tako se prepri- čaite,, da je Žiika iz rii, ki ustvarja res zdr^ije in niioc. Gospodarslvo. g: Statistlka avtonomnih doklad. FinanČna delecacija ob]avlja, da izide v Uradnem üstu §t. 30 z dne 18. marca t. I. statistika avtonomnih doklad k direktnim davkom za leto 1926- Iz te statistike so razvidni posameznim av- tonomnim zastopom za leto 1926 odo- breni odstotki in na podlagi teh pred- Disani zneski doklad. Avtonomne doklade se odmerjajo na podlagi čistega predpisa dokladam podvrženih direktnih d'^vknv brez vsakih drž^vnih pribitkov. Za leto 1926 ie znaSala za vso Slovenijo odmerna osnova za avtonomne doklade (čisti državni davek) 174 milijonov dinarjev, celokupen predpis doklad od te osnove pa 43'5 miliionov dinariev. Skupno z naknad- njmi predpisi za prei§nia leta je v letu 1926 zna§la odmerna osnova 17 354.500 Din in je bilo v tern letu predpisanih doklad vsega skupa) 45 541.300 dinars. Š PTUTSKT PROMET V DALMA- C1J1 M'GK^c» f^bruarja je prispdo v vSp'it HV18 uujlcev, ad toh 1406 iz Jugo- sbuvijo, 102 ilÄ Ttalllil^ 63 M Avstrije. 25 -,/,' Noineij'P- 9 iz Amerike, po 8 iz Ru- si'j,e, cpwkoslavaske in Madižaivike, po 3 \7. Anglijio vn Norveäke, po 2 Lz Grške in Bi'lgijo t'?r I iiz Romunijie. Za velüko- no'n" prazniko jo zo priglasonih mno- go inozeim-ev.__________ Ljudska prosveta. 1 Narodne pesmi prlmorsWh Sio- vencev. Skladatelj Emil AdamiC pri- nravlja zbirko pesmi, ki jih pojejo Slovenci na Primorskem in v Istri. _ btev. 32. > N 0 V A i;<) ti A « Stran 3. Kriza nažih gledališč. V umet niSkern oddelku prosvetnega mini- strstva sestavljajo že delj časa načrt, kako bi se dala odstraniti akutna kriza naših gledališč. Načrt bo kmalu izdelan in prosvetni minister namerava zastaviti vse sile, da ga izvede. Ker kinematografi zelo vplivajo na poset gledališč so začeli v prosvetnem mi- nistrstvu razmišljati o ornejitvi njiho- vega delovanja. I Solska izobrszba v Rusijl. Ru- sija je dežela, kjer tvori analfabetizem poseben problem. Redka naseljenost in prostrane pokrajine onemogočujejo redni Solski pouk. Sovjetske oblasti so radi tega uvedle posebne potovalne Sole, ki potujejo iz pokrajine v pokra- jino ter poučuieo staro in mlado v pisanju in čitanju. A tudi te potovalne Sole niso rodile zaželjenega tispeha. Centralni prosvetni svet je sedaj skle- nil, da ustanovi na vseh važnejših mestih v Sibiriji in na Daljnem vzhodu Ijudske Sole. Pouk bo ra/delien tako, da se ga bodo lahko udeležili tudi pripadniki piemen, ki se zadržujejo le nekaj mesecev na istem kraju. Solo bodo posečali otroci in odrasli. Sovjetska vlada je v to svrho izdala posebne knjige, spisane v narečjih 42 piemen. Strokovniaki pričakujejo da se jim bo na ta način posrečilo vsaj deloma odpraviti analfabetstvo v širokih ljudskih slojih Razgled po svetu. T TRIDESET ŠOLARJEV ZGÜ- RELO. V KaTaviičkaviii pim Moskvi jo ,v soboto dopdklne med paukam na ta- miošnji asnavm.i soli noniajclama izbruh- nü požar. Og>enj se je širil take na^lo. da se je več otrok sm>rtno p-ono.s.rečilo. 30 šolairjev jle našso »sanort v plameniih. r V RUSIJI SE PRIPRAYLJA- JO NA PLINSKO VOJNO. V spodnj,: abomdei je izjaiviil vojini minister Evans v odgovoru na interpeiacijo, da so po informiacijiaih. vlaide uistamovili sovjeti mnago tvarnic za strupene plino all pa jiih še giraidie. V teh tvomicah se i'zdo- toijejo strapeni plind v agromnih mno- žiin&h. Ni dvama, da se v Rusiji bolj kot v kateriikoli dirugi ckžaivi na svetu pripjra\'ljaijio na pltiirusko vojno. r 19 zlatih porok zakoncev, ki štejejo skupno 2767 let. V Shiltonu na AngleSkem je te dni praznovalo 19 zakonskih parov zlato poroko. Možje so v vseh 19 primerih čevljarji, leta zakoncev in njihovih družic pa napravijo čedno vsotico 2767. Earl Shilton je industrijsko ostrožje, kjer Žive večinoma čevljarji in strojarji ter šteje 5000 prebivalcev. «Bog je obda- roval te ljudi s posebno visoko sta- rostjo in zakonsko potrpežljivostjo. 60 kandidatov za krvnlka. Praški krvnik je bil nedavno vpokojen in njegovo mesto je bilo razpisano. Za poklic krvnika je dosedaj vložilo 59 oseb, med njimi tudi en svečenik in celo neka Ženska, ki v svoji proSnji pripominja, da je žena danes zasto- pana že v vseh poklicih in zato pač ni ovire, da ne bi bila tudi med krvniki. r Strahote potresa na Japonskem. I* poročila namestnika japonskega notranjega ministra, ki je posetil ozem- Ija, kjer je divjal potres, izhaja, da zna§a stevj|o žrtev 3274 mrtvih i.: / n«arVenih- 84 odstotkov poslopii je popolnoma ali deloma uničenih, Z7Jvb9 tvorn'c- Skoda se cemna lOm.lionov funtov Po otresu je pnzadetih 26 kraiev r ReKord v dolgosti brk Te dni je Nemec: Georg Gabler DOstavil nov rekord. On ima najdaljge brke, in sicer na vsako stran od nosu po 32 in pol centimetra. Razen izredne dolžine tmajo njegovi brki to posebnost, da stoje vodoravno. Gabler je star 67 let. i Brki so mu že domalega osiveli. r Dve mladi babici. V Zedinjenih Jržavah sta dve mlaai babici, ki sta «-tari 29 let. Lovraine Re illy iz Holy- woorfa se je poročila s 13 leti. Po < nem letu je rodila hčerko, ki se je takisto v starosti 13 let poroČila in tudi že rodila sina. ki je star sedaj 9 mesecev. Beulah Graham iz Oak- land» se ie tudi pnbližno v istih letih ornoz'la in ima tudi že sedaj vnuka, ki \? sr*r Stiri m^sece. Kino. MESTNl KINO. Petek 18. mar- ca: »Lov za uzitkonu. Sest pretre.slji- vi'h dejiatnj 0 ženii, ki »se je borila za svojio sreco ... V gla;viiiiJi vlogah Co- rinne Griffith in Kenneth Harlan. — Sobota 19. im ned'elja 20. marca: »lle- volucija«. VeliicaiSitna drama iz zadnji» ruiske revolucijie, V glavnili vlogaii Jacques Catelain in Emmy Lynn. - ParwlteUjek 21., torek 22. in sreda 23. marca: »Plamen laze . . .« Pretresljiva nodW'mska drama v 6 dejiamjih. V gla,v- 11 ill vliogaJi Hennif Porten in H. A. va.j Batea- mika dr. 1. Rahtejeva, Beograd, Ko- sovska 43. Najboljsa med najboljšimi je INDIAN PASTA En sam poskus. stalna uporaba ! Km. Lilek. Hoiirv Fordov «.Mednarodni Zidu. vPredavanje na celjskem Ljudskem vseučilišču.) (Dalje.) /TdavHiki protakaliL vsebujejo stiri A ^ V prvem «« Prikaže židov- 7T sod;ba o ČJoveški naravi; v drugem delu se poroca, kar s© je Zu vse storilo a lzvisitev židovBkeffa natrta; v tret- ^ J!-llajde P^enie 0 mntodah, ki se imaJÖ upotrebljavati za daljno iavr- sevaiye nacrta; v štrtem so naštojojo dozdanji uispeln od 1905__lS^O Po židovHki ^odbi je fito^ka na- raiva prostaska, posJJa .— seVcda no- židov&ka narava. Iz v.sake besode \' tej sodbi ti zveni Horacijo\ izrek: ()di pro- fanaim vufffuis. »Mi moramo znatic, pi- se Židi, »da j« vec ljudi z zlobnimi laist- noßtmi kakor z dobrimi. Zate^adelj bo- des več mspehov najšel z zastraSimjeni in s silo kakor z akadem&kiru dakaz;- vanjem. Vsak človek teži po oblasti, vsttkdo bi zelel po»tati diktat or in mn\o je njiilh, kiibi se obotaivljali sivojega dru- ga žrtvovati, samo da dosezejo »svoj ciilj. Prosto ij'udistvo se da voditi od niakih strasti, na,viad, predaj in po po- draaenj'u njiiihioivili caivstev.; sklono je stra;nkairstviu,, ki se protilv.i vsaki višji «kiLpnostis, öe se tudi postavi na celo paiinetetn in koriBten temeHj. Ce hačeš izdclati kak snuotren načrt, moraš upo- > števati nizkoist, p-rejvrtljiiv.ost in nestal- nost nuase. Naši: uispehi so se nan) olak- salii, ker srni'o pri maišiih zvezali z tiiM.sa- nii /iinii^am raiounali s sebiicnostjo. po- željivoistjo im nezaisittjivo pohoto čJove- škega roda. V vseli casiitli so jemali narodi ka- kor pajtodinci bcsiede za cime, pa so T^d- ko kedaj paiziilii na toi, da^-li so se oblju- be tud'i izpolnide. Piiema tej človeški sliaibasti bcnt'einio mi asnovati varfjir« Uistanow, kd bod'o o-ciigledjno kazale svo- 30 yDjetcust za maporedeik.« V 11. pi'otokialu se here: A'ever- niiki so kakor ovčjia čredia,. Ničesar rue bodio ^iidli, če jiilm obecaimos da jim ho- čeano vrndjti njiun oihv/ite svobošrine. ko bodo pi"om«^ani so^iražniki inira. Nksmo and iaunndii ma.š program \- to svrho, (ki dlösiezerno po strans-kih pot ill, kar nia&i! raisi n\ .mogioc-e doseci po rav- niili potiihi? Ali ne ,skmvainw> nevernikom narabiio strain TLaiäega programa?« Kako s,e »odi v protoikolih 0 čla- niilli taljnihi orgamdizacij? »Navadno so puhli streimiltji^ci, poželdivi karijere, sploii ljimdjie brea zinačaga,, ki najrajise •stopijo \ tajna (liuistva. Nam bo lahka Yodiiiti taiksne Ijuidi) Jin z nijiihovo pripo- niočjio spraviiti v tek eel meha-iuzeni naisega n(acrta,. To verjia pawboj za in- ternaoijonailne »Praste zidare«. Never- niki1 stopijjol v»lage« vz raidoviednosti ali ¦iiz uipanja, da se bodlo kiot njeni clani povzdiginiHi. Mi jinn priisikrbimo zaže- Ijend poloÄaj in izrabimo tako njähovo sainioobmiani'ü. Neverniik,i so tudi pri- pravljenii, dia zrtviujiej'o svioje nacrte za osebni popuJiarnii uspeh, nasi Ijixije pa za.iLiqujiej:o taiksne uispehe. (le h.ö6es ra.»d!reti. kakšno nežidov- ßiko diruižbo ali diruštvo, vrži vanj ne vsaimo etno töejo, ampak vse pol no idej, dia se nie zanimiad'O, saimo za eno stvar, ampka za raiz.Miöne si;vari.. Ce hočeš ob- vlaidati javiLo innen je, moraš ga z raz- pravljainjem 0 na/lLčniih nasprotnih miiZiOU'lh tako zniešati, da se nevernik \- podi/tienetm lalbiiriintii celo zgubi in (Ja priido komiocnq do prepriiöanja. da je imibobjše» če n.ilnia sploh nobenej^a rnnwnjia o poliiticiiiih. stvarch. ML TW? iwoein.o pri^mainiia za naäa dela, ampaik za naše besede. Da pomi- limio nemiirnje glave neverniikov. boino spravili na razpraivJijaaije nove prable- me, ki merijjio mavideznto na povzdi@o naTodnega blagastanja — na g NOVA DOB A« Stev. 32. Za pomlad in polefje! Velika zaloga finega augleKk^ga. Müga. Modna krojačnica fljaks ZabukOŠek, Mi Hmeljarna Žalec Žalec 17. III. 1927. Vabilo k izrediii glovni skupscini ki se bo vršila v roedeljo, dne 27. mavca 4927 ob 2. uri pap. v gostilni g. PR. ROBLEKA v Žalcu po sledečem dnevnem redu : 1. Poslovno poročilo. 2. Valorizacija nepremičnin in inventarja v srrnslu zakona z dne 26. VIII. 1926. 3. Sprememba pravil. 4. Stavbeni program. 5. Zvišanie zadružnega kapitala. 6. Slučajnosti. Ako bi izredna gl. skupščina ob določeni uri ne bila sklepČna, se bo ista vršila navedeni dan ob 3. uri pop. pri vsakem številu navzočih zadružnikov. Wač«?lstvo. Pruo intpko vinarskß iiw i CelU CanKarjeva ul. st. 11 priporoča svoja ixv^stna namizua Her odb^ama soHtimentna VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. ^p( 1^** Vzorci na razpolago ! Novo za gospode in dame došlo razno angleško in češko bla&o /.a obleke, plašče ter kostime v izredno veliki izbiri in v najmockrnejših barvah v manufakturni in rnodni tr^ovini M»oš Pšeničnik, Celje, Kralja Drü C S mP* Cene nizk«! ' Pcstrex^a solidna'J Tomi avfomobil se proda za Din 32.000'—. Eiektrično razsvetljen,dva rezervna gumija.Naslov: Stanislav Bosnar, po§ta Desinič. Hrv. AWtii frboveljsbi in iiseiidrDSiliriiilnitio^olitiiilja in dostavlja na dorn v mesfa (ll .......___________ in iMci Franio Jo&t, Celje, Aieksamirova ul. 4 Gospod srednje starosti, čedne zunanjosti, z večjim kapitalom, pristopi kot dru- žabnik k gnspodični event, vdovi, ki ima kakršnokoli trgovino, ali posodi denar ;n vstopi v službo. Dopise pod »Družabnik« na upravo lista Tri zadnje modne novosti! Žametni klobuk, elegantna oyratna ob- robka iz nojevih peres in fina cvetica za natik v potjubni modnt barvi od navadne do naifmejše izdelave kupite po najbolj ugodni ceni pri 46 Wl»ry Smolniker, modistinja, 38s Celje, palača Prwe hrw. fitedionlce Otroshi miM dobro ohranjen, na pro>Ui; Ni^o/ v upravi list;- mizarsivo, Oljo, Gosposka ulica 9 se priporoča za splošna mizarska dela kakor tudi popravila- starega pohištva (airik). Istotam je naprodaj nova pisalna iniza. Tudi Vi starši se radujte ker je i/.žel novi bogato ilustrirani katalog (cenik) največje trgovske in odpremne hiše v državi, ki se pošlje vsakomur na zahtevo h^er.ßla wo. Vse, kar Vam treba, dohite po tem modernem poštnem odpremnem oddelku te ogromne eksportne hiSe. Geslo tega podjetja se glasi : Moderno, dobro in poceni blago —• ~^^mm^m^r velika izbira in nizke cene. Mnoga priznanja od vseh strani države potrjujejo nenadkriljiv cenenost, naikulantnejšo postrežbo in najbolj dovršen modni okus. Na skladišču: Konfekcija zh dame, gonpode in deco, klobuk', p^rilo, pt-eurofle Jti xastorji, »flirobwa blago, radio, galaittcrijja, hi&ne in kuhing»ke potrebs6lne, j*atrfumertja i«d. Zaftö vs»k ku-pujtü bjt> «lajpoccjjjio pri n»jveč3i ^gowsScfi odpremni hiši W ZctO^efcftll» Specijalni radio ceniki na zahtevo zastonj. ! Yazno za poljedelce! 3~3 Najboljši češki semenski oves in vsa druga semena se dobe pH Gustav StigsT, Celje Gramofoni in plošče iz tovaniG Edison Bell-l>eii- Kala Llc5., His Master's Voice in „Columbia" se dobijo proti gotovini in po zelo ugod- nih obrokih v glavnem zastopstvu vljudno opozarjamo na v Vodnik«wi Mli«i fit. 3 (poleg bolniške blagajne) novo otvorjeni IW*" zat5li*i*žiai fjc»i'z:^Br»sl«:i salon *^PB| ki izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela prvovrstno in vsestransko konkurenčno, — fako stane na primer britje na ^bonentsko izkaznico Din 2'50, brez iste Din 3*—. striženje las za ž'?nske kakor moške ob delavnikih razen ob sobotah Din 5'—, pranjo glave za moške Din 7'-' za ženske s kratkimi lasmi Din 8- —, z dolgimi Din 10"-, ondu- liranje, tudi frizure, Din 81—, dolgih las Din TJ#— itd. itd. — Poleg konkurenčnih cen nudi zadružni frizerski salon še to ugodnost, da zaposlenemu osobju ne dovoljuje / sprejetnati nobenih napitnin. Vodstwo radruinega frizerskegu salon» Sploäne go»po*»arske xadruge „Delavski dorn" v Celju. Dei«], nabira] in Popolnoms vamo nalozüe denarne prihranke pri varčuj v miadosti, "Š1 stavbeni in kreditni zadrugi z omei. zavezo v Gaberju pri Celju dayr^bo* jj jfäSk. ^^i|^^ BB i^QUi BH ^B J^B^H u I^^^^^^h Obrestuje t»ranilrae föi ®/g\ vloge po \J ' v VeCjc stalnc vloge po dogovoru najugodneje. Jarastvo za vloge uad 25,000.000 Din. Marljivost, treznost in varCnost so pred- pogoj nravnosti! Pri naložbi jrneBka do 5O Din se dobi nabiraSmik na dom- Iz malega raste veliko! Pisarna v Celju, Prešemova ulica 6.