99 številka. „EDINOST" izhajn po trikrst na todfn t inatili ir-danjih ob topklh, Aetvtklh in tobotlkh. /jutranjo izilmijo izhaja ob uri rjatraj, reformi p« ob uri retfer. — Obojno izdanje ttan«: » Jeden m«»ec . f. — .HO, izven Avitrij* f. 1.40 «» tri ripik . . . 2.flo ... *.— Zft pol l«ta , . „ h,— mam K__ M V« I*t0 . . „ 10 — ... 1«.— Nt naročbe brez priložene naročnine se ne Jemlje ailr. Posamićee itevilke m dobivajo t pro* dajalnic&h tobaka v Iratn po 3 nvč„ v Gorici po M nvč. Sobotno večerno irdanje v Irutu M n«.. v Gorici O n«. (Večerno 1 met a nje.) V Trstu, v soboto dne 18. avgusta 1894. Tečaj XIX. EDINOST Glasilo slovenskega političnega druitva O^lim a« rakune po tarifu t petitu; za nsilove x duholimi frkami m« plačuje jiroMnr. kolikor ob»<»(fa i »radnih rrstic. 1'o.Una osmrtmea In j»rnez»li»nle, Ju. niači nglu«i itd. «e nčuimju pn poginili!. V«i dopisi naj »n poiiljajo uredništvu : ulica CrtMOrmu it. 13. Vsako pi»mo mora Liti frankovano, k«r nefrankorana p« ne »prej >majo. Rokopisi »o ne »raJaj«. Naročnino, reklamacijo in oglasa sprejema HpravniilfO ulica Caaorma lit. Odprte reklamacijo 10 prosto pnltnine. Primorsko. ,r •<«j* m*ff Boj za slovensko šolo. (Konec). KoMČn« opaske in rekapitulacija razlogov sa ustanovitev slovenskih Aol v mostu. Osvetlili ter utemeljili smo v predstojećih izvajanjih potrebo ustanovljenja slovenske mestne šote v Trstu z vseli stališč ter smo dokazali: 1.) da je strogo ločiti mesto tržaško od okolice po mejah, ustanovljenih z deželno postavo z dne 1. aprila 1882. (dež. zak. št. 8 ex. 1885.), ne le v političnem, administrativnem in sodnijskem obziru, nego tudi v iol-skem obziru ter da ni res, da ustvarja Trst z okolico faktično eno samo šolsko občino ; 3.) da toraj ni res, da so smatrati šole v Barkovljah, v Rojanu na Katinari in v Skednju kakor mestne šole; 3.) da so ljudske oziroma meščanske šole v obsegu „pomerija* mesta tržaškega organizovane kakor meščanske šole z osemletno redno Šolsko dolžnostjo, a okoličanske iole kakor iole na deidi se šestletno redno šolsko dolžnostjo in z nadaljevalnimi kmetijskimi tečaji, da jih mestni slovenski Šolski otroci niti ne morejo obiskovati, ker bi ne mogli 7.m° in 8.mo šolsko leto pohajati nobene slovenske šole in ker je zistem vzgoje različen v mestu, kjer se ozira bolj na trgovinske in obrtnijske potrebe, in različen v okolici, v kateri so šole ustrojene z ozirom na kmetijske potrebe, kakor prave sole na deželi ter da obstoji, ako ne po zakonu pa sty faktično, razdelitev občine tržaške najmanj v dva šolska okraja z različno organizacijo šolstva; 4.) da sam slavni magistrat nazivlja šole v obsegu „pomerija* .mestne šole' (scuole di cittiV), a šole izven „pomerija* deželne šole (scuole di campagna); 5.) da imf\jo mestne šole svojega okrajnega šolskega nadzornika, a okoličanske zopet svojega; 6.) da ima vsaka šola v občini tržaški strogo odločen teritorij, torej faktično svoj šolski okraj ter da ne smejo otroci iz enega Šolskega okraja prestopati v šole druzega šolskega okraja brez posebnega dovoljenja šolske oblasti; 7.) da velja za Trst, ki nima še deželnega Šolskega zakona, še vedno politična šolska ustava glede ustanovljenja novih šol ter da bi se morala ustanoviti na podlagi tega zakona v soglasju s členom 19. državnih osnovnih zakonov, za Slovence v mestu tržaškem brezpogojno slovenska šola, ne gledć ua to, da tudi državni šolski zakon z dne 14. in^ja 1869. jim ne more odrekati te pravice; 8.) da zahteva ustanovljenja slovenske šole v mestu tržaškem tudi pravičnost in politična morila, ker se ne more zahtevati od slovenskih mestnih otrok, da hodijo z uevar- PODLISTEK. Pravo zagodel si v svet! (Elegija.) Na klinu se nizkem omika. Skupaj vozeč ae i menoj ia visi lokavike t [Gorico, Pravil ni reano ai reč, kakSno človefitvo, da je; Silno učeno ae zdi v vseh strokah velike [umetnijo; Doati napredka povaod, sladke svobodo na i |zbir. Vendar po svotu je aploh na klinu ie niz- J kom omika; Vojaka ostudna avedok, mojih besed je dokaz. Tudi po drugih straneh je zlega v ljudeh ie od [vraga; V mnogo kaznilnico glej, podlecev silno [druhal! nostjo za zdravje in življenje v skoraj eno uro oddaljene okoličanske šole, in ker nI razloga, da bi sp ravnalo v tržaški občini drugače se slovenskimi otroci, kakor z italijanskimi, za katere poslednje so ustanovljene italijanske šoto ne-le v mestu, nego tudi v okolici, akoravno je iz okolice v mesto ravno tako daleč kakor iz' mesta v okolico; 9.) da, ako bi ne govorila za slovenske šole že zakon in pravičnost, morali lii vse« jedno ustanoviti slovensko ljudsko šolo v mestu iz praktičnega razloga, ker ni prostora v okoličanskih šolah sploh in posebno še v šolah v Barkovljali, v liojanu, v Skednju in na Vrdeli, niti za okoličanske otroke, še manj pa za ogromno število slovenskih mestnih otrok. Konečna protnja. Visoko c. k. ministerstvo za bogočastje in uk! Že 10 let bore se Slovenci tržaški za slovenske mestne šole (prva prošnja uložena je bila 22. septembra 1884.), želeči pribaviti svoji deci v današnjem boju za življenje prepotrebno omiko v materinem jeziku, ki je in mora biti edina podlaga izobražbi v ljudskih šolah po državnem zakonu in po najviših načelih pedagogike. Do danes bil je ta boj brez vspeha in brezupno morali bi se udati Slovenci v Trstu nemili usodi, ako bi ne bili globoko prepričani o zakonitosti svojih znhtev in o pravičnosti najviše šolske oblasti v državi, Prepričani smo, da bode to visoko c. k. ministerstvo vestno uvažilo naša predstoječa izvajanja ter se oziralo blagohotno na zanemarjeno slovensko šolstvo v Trstu, v kar je opravičeno temveč, ker se je v zadnji sesiji državnega zbora stavila in vsprejela resolucija, s katero se je priporočalo šolstvo na Primorskem posebni pozornosti tega visocega c. k. ininisterstva. Ugodivši našim prošnjam, dokaže se, da se v Avstriji še vedno izvaja načelo: »Ju-sti tia regnorum fundamentum-, ter utrdi se še boy, ako je to sploh mogoče, znana in nikoli oporekana udauost slovenskega življa ob Adrtfi do vladajoče prejasne cesarske hiše in do celokupne avstrijske države. Prosimo torej mi podpisani Josip Vodo-pivec, Ivan Besednjak, Anton Kljun in Josip Perhavec v svojem in v imenu soprosilcev za slovenske šole v Trstu po svojem, pooblastilom pod ./5 izkazanem pooblaščencu, dru. Gustavu Gregorinu, visoko c. k. ministerstvo za bogočastje in uk naj blagovoli, preme-uivši izpodbijani odlok visocega c. k. nume-stištva v Trstu, naložiti slavni mestni občini tržaški, da ustanovi na svoje stroške brez odloga v središču mesta tržaškega, in sicer v bližini trga „Piasza della Legna*, na kateri kraj so se zedinili zastopniki vseh slovenskih stariSev o priliki komisijonalnili po- Sili so črni nam cvet, iz krajov večerno kulture; Duh framaionstva strupen, skrivne oblasti [poflast. Zlo ateizma jo to : povodenj svetovnega užalja; Zblaznjoncav slepih pojav, aamoumorov [razplod. Da je za uiore nam smrt častitljiva, vredna [spomina, Ust ne otvarjam o tem, misel mi bega drugam. Polno orožja je sdaj, vojakov kot listja in trave; Četnika, redarja uzrei, kamor ti zmigno oko. Vojska požira denar, močij gromoglasnih mi- | lijonoT ; Uboitvo in žalost sejofi, vselej z nemilo roko. Večna sramota ti svet! nam podlo si človo- | kovanje ; Pro&lost kričeča je nam v živem spominu [Ae zdaj. Človek. božanski obraz, nedolžnemu žizenj |ugondblja ; izvedovanj, popolno ljudsko šolo z osmimi šolskimi tečaji, oziroma osemrazredno meščansko šolo z učnim jezikom slovenskim. Za Josipa Vodopivea, Ivana Besednjaka, Antona Kljuna in Jakoba Perhavca Dr. Gustav Grcgorin. Kamenje za kruh! Kito neniAkl DuiirI je otsl, Porar.il vriii Mudima' Kdo Turku ljuto mod Je vrol, [.'hranil vas Tataru Janku KtruttiL. Slovani, bivajoči v sedanjih obojestranskih polovicah državo, kojima vlada hsbs-tmrika dinastija, bili so od nekdaj nepremično udani presvetli cesarski hiši. Ko je že vrolo povsodi — ko niti Dunaj, srediičo države, ni vcČ miroval, bili so Slovani jedini, ki so se svojo krvjo branili svojega ljubljenega vladarja in so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje ca obstoj avstrijske države. Reči smemo, da so v onih kritičnih časih Slovani reiiti državo. Id kaj vidimo sedaj P Vidimo, da naa najbolj sovraži uprav tista nemikoliberalna stranka, katera ae s posebnim naglasom ponaia pred svetom kot jedina, ki vzdržuje državo — die staatserhaltendc Par-toi. Uprav ta atranka, ki ima ie danes veliko moč v državi, trudi se v potu avojega obraza, da bi zbila rakev, v katero naj bi položili ono in isto avstrijsko Slovanstvo, ki je po svoji nepremični udanosti in avestobi in po avojem junaitvu relilo ono in iato državo, kojo liočo sedaj „vzdržati* imenovana stranka, ako smemo verjeti nje besedam. Tem besedam jo seveda težko verovati, ako sodimo po — dejanjih te atranke. Ta »državna* atranka pač no migne niti a jodnim maiincom, da bi relila ob tiiejah pogub« Ijajoči se zvesti živelj slovenski. Britka čut« stva obhajajo nas Slovane v tem pogledu, kadar-koli se spominjamo žalostnih odnoiajev v Koroftki, v Istri in v Trstu i okolico vred. Res, ako mislimo na vse to in eosebno, ako mislimo na dvojno mero, katera ju v rabi pri raznih naiih „državnikih*, moramo pač vsklikati: Vračajo nam kamenje za kruh ! A no le v obrambo države, ampak tudi v obrambo avstrijskih Nemoev samih prelivali so svojo kri avstrijski Slovani. In kar niso storili avstrijski Slovani, storili ao v tem pogledu — Rusi. Prosimo : to ao a g o d o v i n* s k a d o j a t v a, katerih ne more utajiti nikdo! Avstrijskim Slovanom so res zajamčene pravico na podlagi — jednakopravnosti, le žal, da so le na papirju vse te pravico in jednakopravnost s drugimi narodnostmi l Kaj čemo : Nemci so vajeni le ukazovati, in iato hočejo ukazovati ie danes tudi nam — njih dobrotnikom. Ako ai Slovenci priborimo najneznat-nojio mrvico v narodnem pogledu, že jo po konei vse to pravicoljubno ucm&ko časopisje, da kriči v avet, o krivicah, ki se dogajajo Vojska nam kruti je bos, pekla nagnjusna [premoč. Grda oholost je vsrok in presamosvojost na f^vetu, Da se nedolžnega zganja v boj — z ne-[dolžnim v pogin. V stare Arene prizor nam kaže prepodlo nasilje; Rob se jo z robom boril, krutim gledal« |cem v naslast. Jedno edino mladenič ima življenje na svetu; 3 silo mu vzame ga črt —v boju Morani odda. Nade bliičale so mu, po potu drugačnem do | sreče: Naj mu življeuje sladi v družbi nelcaljeni mir. Zblddi osoda račun mladunču v razcvetonej dobi; Domu odtrgan loži v zemlji sovražnih Ijudij. Kteri bi pametnik dal odsekat si glavo v [samenjo, Da bi cel svet pridobil F Žisonj nad drugo [je vso ! Nemcem — o „bedriingto Lage des deutschcn VolkesV ; Mestni zastoj Ljubljanski so je slednjič vendar ujunaČil toliko, da ai jo postavnim potom iivojeval pravico do samoslovenskih napisov. Veseli smo bili tega tembolj, ker nem je predobro znana žalostna istina, da v Ljubljani je do sedaj kar mrgolelo neroAkih, nemško«slovenskih in slovensko-nemikih privatnih napisov. Proti tej skromni in po analogiji v drugih mestih mečano narodnosti — Celje, Maribor, Trst, (Jolovoc — povsem opravičeni pridobitvi, dvignilo so jo kakor jeden mož vse „ratirano" Nemiho. Temu poslednjemu se je pridružilo tudi vojaftko povtdjnifttvo v Ljubljani, izrekši se proti slovenskim napisom na eraričnih poslopjih. A tu vpra&amn : zakaj se no postopa jednako tudi v Trstu P Ali velja tudi tu „dvojna mera* ¥ Tudi v Trstu in po Istri se držo dvojne more, toda na kvar vladajočim Nemcem samim 1 DA: ti Nemci, ki toli sUbno čuvajo nemstvo med Slovenci, ti Neme se ne zmenijo za to, da velja na nuiUtm magistratu ncmlčina kot „tuj jezik* in niA jim ni do tega, da je celd pri naiih sodiičih italijan-ičina na prvem mestu. Nemičina je v Avstriji .vojaiki jezik* ia v tem pogledu so jej morajo klanjati vso nenemike narodnosti. DA, tako jo v vsej Avstriji, samo v Trstu menda ni tako, ker tu ae mora nemičina umikati pred italijaničino. Temu jo najbolji dokaz okolnost, da naii slo-venski novinci morajo v Trstu prisegati v --italijanskem jezikut Zvesti in hrabri ao slovenski sinovi in avesti bi ostali tudi tedaj, ako bi jim sploh niti ne bi trebalo prisogati. Ali če že mora biti prisega, dajto, pustite jim, da prisežejo v jeziku, kojega razumejo ! I borni slovenski narod zasluži pač po svoji zvestobi in lju* bežni do cesarsko hiie, da bi smol prisegati svojemu vladarju v svojem materinem jeziku. Krivično bi ae nam zdelo, ako bi morali naii prisegati v nemikom jeziku, ali koliko bolj neupravičeno je, ako morajo prisegati v italijanščini, ko venda.' ni italijanščina niti „državni* — saj po obstoječih zakonih v Avstriji niti nimamo državnoga josika —, niti vojaiki jeaik, ampak je le občevalni jezik male peiČice avstrijskih podanikov. Prod teti ao nekateri naši novinoi le nekako poluglaano izrekli željo, da bi ao jim dovolilo priseči v slovenskem jeziku---- toda motčimo o tem, kakor so morali molčati takrat naii novinci! In tako bi lahko pripovedovali dalje o razliki, ki ae dela p^vsodi med Slovenci in Neslovenci. DA, rea je razlika, in pa io kaka! ! Pomislimo le, kako je bilo za časa bo« senske okupacijo 1 Koliko „mladih junakov* je tedaj smukuilo preko meje v blaženo Vrža na tigra so lov, boj straien mej njima |*e vpali; Trgata koso mesa, tla rudečč so krvi. ( 'udno v zverjadi ni to; a človek kot krona (st varjenju, Mora! prisiljen je v smrt! zgraža se meni | na tem. Vojska je bila in bo, le naj so no peha zverinsko; Javno naj sodi vos svet: pravdo pravični | vdobi. Strasti zdivjanih vihar, naj vtihne.to tirja olika; Zgino Gonobe prevlast, narodom mAra in | strah. Nam jo Slovanom ljubo, da z Ijudntvom prav [vsakim živimo Mirno, v soglasju povsod, zlato prijaznosti raj. Samo zapomni si vsak, da sveto se geslo [uveljavi : l'raithi enaka za vse; *) bil bi božanski | podvig I ■il« domovine, da ae skupno udeležimo bi-rodnega praznika. Videti je bilo same vesele obraze — in kako ne, eaj nas je dovela skopaj ona blažilna mod ljubavi do domovine!! Ko na* je odpeljal vlak, zamaknjeno iea gledala lepo slovensko domovino. Da, rea : lopa ai zemlja slovenska! Vej kot trdega srca nora biti oni, ki te ne ljubi t DA, ne sramujem ae : tekle so mi solse radosti, videči, da se vondar prohuja moj ljubljeni narod. Vaprejem na kolodvoru Novomeškem je bil veličasten, a vse mesto v zastavah. Tudi petje v frančiškanski cerkvi je bilo veličastno, sosobno je vsacega ganila pesem „Ciril-Metod". Pa sv, maši smo se podali v lepi „Na-rodni dom", kjer se je vršilo zborovanje. Tudi vsega ib jrovanja ne bodem opisovala, ampak dotok niti ae hočem le onih toček, ki zadevajo nai ženBki spol. — Zares ganljivo je bilo poročilo tajnika, velečastitega g. Žlogarja, ko je polagal na arce materam, kako naj vzgajajo stojo deco.j Malokatero' oko je ostalo suho. DA, drage Slovenke, utisnite ai globoko v srce zlate besede, koje je iarekel blagi gospod 1 Ko te je pa prečastiti prvomestnik Tomo Zupan ppominjal pokojne Marije Murnikove, ginjene nismo bile samo žensko, marveč tudi možki. Kdo bi se ne aolsil sa blago ieno, katera nam bi bila te mnogo koristila, dajo ni kruta smrt istrgala is naie srede P Marije Murnikove ni već med nami, ali nje duh plava nad nami ženskami, vspodbu jajoč nas k Titrnjnosti. DA, blaga Marija, ki gledaš sedaj na nas doli is nebeških višav: prosi za nas, da bi te posnemale vse Slovenke, ter, da bi ljubile svojo domovino tako, kakor si jo ljubila Ti! Tvoj vzgled nam poraja obilen sad, o tem sem se prepričala. Videla som na svoje oči, da si zapustila vrlo učenke. Bog nam daj veliko takih žen t Po sborovanju smo se podali v krasno odičeno dvorano gospoda Tučeka. Tu je bil skupni obed. Ne treba praviti, da so se vrstile napitnice, a moj namen ni, da bi govorila o istih. Vendar moram nekaj grajati o tej priliki, kar je gronilo veselje meni in vsem mojim vrstnicam. Možje so bili namreč po-sabili, da niso sami, ampak da imajo med seboj rahločutno žensko. Poiabili so, da je družba sv. Cirila in Metoda jedino društvo, v katerem se more gibati tudi ženska, kjer posablja svoje britkosti, kjer se moremo veseliti vsi bres rnzlike stanu. Družba svetega Cirila in Me-toda je družba ljubezni in v s m i-ljenja, a kjer kraljuje ljubezen, ne ime •e urivati sovraitvo; tu ni smeti kaliti veselja. Vem, da se to ni zgodilo iz hudobije, ampak iz neprevidnosti, in zato se nadejam, da pri prihodnji skupičiui puste možje na strani vse osebno mržnje ter da se bodo veselili a nami ženskami v edinosti in domoviuski ljubesni. In sveta brata bosta rosila svoj sveti blagoslov na nas zspuščone Slovence in na naie zanemarjeno doco. Vsakoršnja mržnja isgini izmed nas; družba sv. Cirila in Metoda bodi ognjišče, pri katerem se bodemo ogrevali v ljubezni — sa vero, dom in cesarja I Politiške vesti. Dopolnilni volitvi na Koro&kem. Konservativci na Koroškem so dosegli pri volitvah volilnih mož toli lepih vspehov, da nemški listi Že računajo s eventuvalnostjo, da preide jeden od obeh državnoaborskih mandatov, ki sta oddati, sedaj v konservativne roke. Izjemno stanje v Pragi. Danes se je vršil na Dunaju ministerski avet. Posvetovali so se med drugim o razveljavi j enju izjemnega stanja v Pragi. Dne 12. septembra bode leto, odkar je Taaffova vlada proglasila isjemno stanje in sajedno zaustavila delovanje porotnih sodišč, Škofovska konferencija na Oger-skeni Kakor se govori, snidejo se vendar ogerski ikofje v posvetovanje o položaju, nastavšem po vsprejemu sakona o oivilni poroki. — Ogerski konservativci hočejo tudi zasnovati novo „ogersko ljudsko stranko", kateri bi bilo geslo; .Bog, kralj in narod". Tej stranki bode v prvi vrsti naloga, storiti vse mogoče, da se razveljavijo zakoni, nasprotujoči postavi božji. — Dunajski židovski listi se seveda rogajo tem naporom konservativnih mož, kateri poslednji bi hoteli, da bi se ogerski konservativoi vendar enkrat vzdramili is letargije. Ali to roganje ne bi smelo plašiti nikogar, kajti vspeh je konservativcem gotov, ako bi hoteli — a le v tem slučaju ! — popolniti svoje geslo s določilom : i n j e d-naka pravica vsem narodnostim. Če pa bodo konservativci hoteli vstrajati na oskosrčnem, krivičnem in nasilnem stališču ogerskega Šovinizma, potem seveda jim jo prerokovati že danes, da se jim isjalovč vsi njih napori. Rnski in srbski dvor. Ker so srbske „Male Novine' poročale, da se je vodja srbskih radikalcev in bivfii poslanik v Peter* burgu obvezal delati na to, da se odstrani dinastija Obrenovičev ter da potem sasede srbski prestol kakov ruski princ, isjavlja sedaj g. Pašič, da je vse to grda denuncijacija, proračunjena v to, da bi na jedni strani kalila prijateljske odnoiaje med ruskim in arbakim dvorom in na drugi strani med srb* skim prestolom in radikalno stranko. Bolgarska in Rusija. Z ozirom na vest, da namerujejo Bolgari poslati v Peter* burg posebno deputacijo, katera naj bi po-speftila spravo med obema državama, isjav-ljajo najvplivnejši ruski listi, da o taki spravi ni mogoče govoriti, dokler bode sahtevala Bolgarska, da ao priposna princ Ferdinand. .Plemenitost" srbskega kralja- Te dni le je satrjevulo, da kralj Aloksander povodom svojega 181etnega rojstnega dnć po-milosti vse politiike „hudodelce", v prvi vrsti Čebinjca in njega tovariše, ki ao obtoženi nekake zarote proti življenju kraljevem. No, dasi se je bil kralj po slovečem državnem prevratu že proglasil polnoletnim, dosegel je z 181etom tudi po ustavnem srbskem zakonu svojo polnoletnost; da dokaže svojo „dvo* stroko" polnoletnost in neodvisnost, odredil je, da se Čebinjac in družba isročijo kasen-skemu sodiiču v Belemgr&du. To se jo sgo-dilo včeraj. Mar mladi kralj ni sares „plemenit" ? 40 anarhistov so aaprli te dni v Be-rolinu. Večina med njimi pa so navadni slo« Činoi, kateri reklamujejo za-se pravico krasti, kjer jim je drago. Tako je tudi drugod, kajti gotovo je, da mnogi teh (idejalistov* in „bo-riteljev sa jednake pravioe" niso drusega nego lopovi, ki iskorižčajo zaslepljenost svojih tovariftev, da lepo Žive — bres dela. Tem junakom sluii vse anarhistiško gibanje v to, da svoja zločinstva skrivajo pod politiške protvese. PoniiloSčenje v Italiji. Italijanski kralj kraljestvo! A naši mladeniči in mladi možje prekoračili so tedaj mejo —toda ne ob Soči, ampak ob Kostanjevici in pri Brodu — korakajoč veselo v boj za slavo svojega vladarja in svoje države! Ko je obiskalo Njegovo Veličanstvo, nai presvitli cesar belo Ljubljano in Kranjsko sploh, povodom 5001etnice združenja s Habsburško dinastijo, videti je bilo, kako brezpogojno zaupa Njegovo Veličanstvo svojemu udanemu narodu slovenskemu. Presvitli cesar »•prehajal se je zjutraj na vse zgodaj po .Zvezdi" sam in brez .spremstva". Ali je bilo tako mogoče povsodi drugod in vsikdartP Bahati ljubljanski nemSkutarji hoteli so tudi takrat potiskati svojo nemščino na prvo mesto, hoteli so biti prvi se svojim pevskim zborom, v katerem jo moralo peti mnogoštevilno slovenskih dijakov. Izved&i o tem, odredilo je Njegovo Veličanstvo, da naj Slovenci pojo prvi. Ali ni ta čin ljubljenega nami ga vladarja najlepAi dokaz, kako se motijo oni nemški gospodje, ki med Slovenci vsiljujejo svojo nemSčino? In ko je sapel tedij naš zbor prekrasno, nalaftč v ta namen zloženo pesem, in zvlasti besede: .Osreči mili car, osreči — Ta narod srčno te ljubeči*, tedaj se je prepričalo Njegovo Vi l čanstvo vnovič, da ima pred seboj narod „steno ga ljubeči." „Hrast se omaja in hrib — Zvestoba Slovenca ne gane" — tako je bilo čitati tednj na nekem slaveloku v Ljubljani. Nai narod je vreden teh besed: bil je in bode v n i k d a r udan državi avstrijski in habsburški dinastiji. Ako pomislimo torej, dA je lojalnost slovenskega naroda notoriška istina, in ako pomislimo nadalje, da so bili Slovani tinti, po kutorih povprašuje pesnik: „Kdo nomSki Dunaj jo otel, Porazil Vam Madjara ? Kdo Turku ljuto moč jo vzel, Ubranil Vas Tatara V potem nam stopa živo pred oči nehvaležnost naših Nemcev, ki nam ponujajo kamen moato kruha: ki zatirajo mili materini jezik ljudjstvu slovenskemu I Slovani so prelivali kri sa državo, Slovani bo bili močan lid v obrambo zapadne kulture pred napadi divjih azijatskih druhali, Slovani so bili po takem dobrotniki vsej zapadni Evropi, a v plačilo nas psujejo oblastni Nemci z .destruktivnimi elementi", nas uvajajo kot puntarje in nam kratijo naša na-rrvna ndrodna prava, kjer in kadar lo morejo. Kamenje namesto kruha! DOPISI. Is Sežane, dne 15. avgusta 1894. [Izv. dop.] Danes, gospod urednik, Vam moram pa poročati nekaj veselpga, da ne porečete, da le jadikujem vse leto. Bila sem na Dolenjskem ! In želela sem videti lepo Dolenjsko ter prepričati se o nje zavednosti. Iz Sežano nas je odšlo 6 oseb: trije možki in tri ženske. Vidite, da jo Sežana ros navodna ! No pričakujte pa, da Vam bodem opisovala potovanje n:ri tuli volk. Zdrav, volk, da si mi zdrav! Dam ti njega srce, dam. NA, tu ti je! Ali je imaš, ali je imaš? Sti ni zobe t Jej, brat volk, jej ! Oh, tudi on posdravil th doile mile geste ia prijatelje slovenskega iolstvs, imenoma pa veleč. gosp. dri. poti. dra. A. Gregorčiča. Zboro-valce je potem najprvo posdravil g. Tomai J a g v imenu učiteljskega druitva ia Gori-iki okraj, potem pa vladni zastopnik baron W in kler t imena vlade. O preosnovi učnih knjig ata govorila nadučitelj Peter M e d-veičok in nadučitelj M. Ne rat. O njiju govorih ae je vnela jako iivahna rasprava. Gosp. Iv. Bano je govoril o podpiranju učiteljskih udov in sirot, g. Peter M ed-v • 16 e k pa je priporočal konvikt, ki naj bi ae ustanovil v Gorici. Vsi predlogi ao ae iiroiili upavnemu odboru. Po občnem »boru ae je nadaljevala aeja delegacije, v kateri ao ae poavetovali o itdavanju knjižnice aa mladine, kateri posel previame »Goriika tiskarna*. Na to ao ae vriile volitve. Odbori in odseki so ostali stari in tudi g. predsednik R i b n i k a r moral se je udati soglasni ielji svojih tovariiev ter ostati na čelu „Zavete". Zvečer je bil koncert v čitalnioi, po kon-eertu pa sabava na vrtu hotela Suda. „Soča", pravi, da ti vid«d tu v duhu — sdrnieno Slovenijo. Vse sborovanje vriilo se je veiečastno in dostojno savednega slovenskega učiteljstva. I mi kličemo danes: slava naiemu učitelj« ■tvu! Učitelji so nala nada io nai up, kajti njim je isročena naia bodočnost, naia mladina. Popravak, v denainjem sjutranjem it-danju vrinila se je v članak „Boj ia slovensko iolo* sopet sicer mala ali doksj vaina pomota. V odstavku IV. al. 1., ki govori o slovenski ioli v Barkovljah, je rečeno v sadnji in predsadnji vrsti, da bi bilo prostor* k većem sa 100 otrok, a glasiti bi se ■oral ta stavek : „k večem Se sa 10 otrok.* „Priitnoit* italijanskega vina. Triaiki babjek, tudi ,11 Piccolo" svan, vtika svoj nos, kakor je inano, v vsako stvar. Te dni •e je bil lotil, baje ker ni imel drugega gradiva, oel6 svojih „rojakov is kraljestva* in svaril trlsiko občinstvo pred cenim vinom ia S oilije, čei, da je ponarejeno, sastrupljeno in kdo vć kaj ie vae, kajti drugače ne bi ae moglo prodajati po 16 nvč. liter. Na to filipiko ae je oglaail v danainjem „II Piccolo* nek „Sieilijan, gostilničar in trgovec*, ki priznava s neverojetno ravnodušnostjo, kak6 more prodajati aieiljako „priatno* vino prav lahko po omenjeni [oeni, ne da bi bilo vino laradi tega popafieno tak6, da bi bilo Škodljivo sdravju. S itevilkami namreč dokasuje ta poitenjak, da ai napravi is 10 hektov si-oiljskega vina na najjednostavnejfti način 20 htktov s tem, da primeša vinu 10 hektov — nsbreiinske vode! Ta pa zdravju gotovo ne ikodi. „Vino* ali „voda" — kakor se ie hoče, ker je vsakega pol — ima vedno ie V alkohola in prebrisani gostilničar sa-•luii pri tej a ianici okroglih 14 gld. in to v dveh dneh, ker se ljudje kar pulijo sa to vino. Kdor sna, ta sna; le ikoda, da je ta poitenjak s svojo odkritosrčnostjo oposoril tudi mnogoitevilne tekmece na svojo „manipulacijo". Odbor „0b6noga dolavokoga Izobraževalnega, pravAvarstvoaoga In podpornoga druitva* nasnanja svojim udom, da se je dru« itvo sačasno preselilo v ulico Donota hit. 1. II. nadstropje. Posivlja zajedno vse slovenske delavoe, da pridno priatopajo k temu, sa delavski stan selo važnemu druitvu, kateremu je uameu poučevsti delavce v vseh me je ujedel tu, tu, hudo, hudo, in poloiivii roko na srce, udari dekle v jok, joka britko, kakor otroci. Nem stoji Marko, glava mu je omahnila na praa, zagorelo obličje se mu ispremeni od neismerne toge, a trepalnice mu porosć solze. — Kdo je tu P zakliče glas s ceste. Uskok se osre, Jurij poskoči, kot da ga je strela zadela. — Uject Ujec! Glej svojega Jurija I Is pekla prihaja v pekel. Raziirivii roke in opotekajo ae omahne mladenič v naročje ujoa Gubca, kateri je prihitel na dvoriiče, postal, dobelo gledal in vzkliknivii od radosti in žalosti pritisnil mladeniča na svoja prsa in vzdihnil: — Oh Juriji Sin moj! Dragi moj sini Odkod te nosi Bog? Jurij vzravna glavo. — Za pet ran Jezuaovih, ne praSajte, odgovorite, ali je to Jana, moja Jana P (Dalje prih.) strokah naobraibe, varovati iste v pravnih slučajih ter jih podpirati v slučaja potrebe. Druitvo se je postavilo v novejem času na narodno podlago in odstranjonu je vse ono, kar n*s je do sedaj odganjalo od tega druitva. Zajedno pa prosimo vse rodoljube, da nas blagohotno podpirajo vaeatranski, da bodemo mogli vstrejati ter reiiti naloženo si teiko nalogo. Nadalje oposarjamo, da se smejo po vsem Primorskem ustvarjati podružnice naiemu druitva. — Gg. odborniki pa so naproieni, da se vdeleie seje dno 20. t. m., ker ao jako vaine atvari na dnevnem redu. Začetek seje bode ob 8. uri svečer. Darilo. Cesarski namestnik vites E i n a 1-d i n i je podaril povodom rojstnega dne Nj. Vel. cesarja sakladu „Marija-Valerija* dru« itva „Unione Operaia* avoto 200 gld. Za druibo Sv. Cirila In Metoda podaril je g. dr. Premerstein, notar v Tolminu, 1 krono, kot zaslužek sa neko informacijo pri sodiiču. — Nabrali so mladi Hrvati in Slovenci 2 gld. 63 nvč. Nti 'II Piccolo" se sna prostaviti po robu, kadar hoče. Dasi sicer babje nravi, je vendar včasih prav odločen, ravnajoč se po načelu: ali vse, ali pa nič! Želj* po italijanskem vseučiliiču mu je sedaj rasgrela iivce ter mu nadihnila nesnaeko „korajio*: vse, ali pa nič I Ker je naia vlada imenovala g. Pacchionija, doaedaj profesorja na vseučiliiču v Camerino, profesorjem in predavateljem rimskega prava na vseučiliiču v Ino-mostu, pokasala je naia baba vladi — namesto da bi bila hvaležna — svoje no bai lepe čeljusti. Kriči namreč poznanim hripa-vim svojim glasom: Kaj to, to ui nič, mi hočemo svojo popolno italijansko vseučiliiče! Taka velikoduinost — tako kriči — ni nič vredna, to so le drobtinice od bogato obložene mise, pri kateri so sedeli — drugi! Te drobtinice morajo le podvojiti energijo Italijanov, da dosežejo to, kar jim je zajamčeno po sakonu. — Glejte jih, kako se pridno sklioujejo na dri. osnovno sakone, kadar jim to tako kaže, a kako drsno teptajo iste zakone se svojimi petami, ksdar bi jih bilo treba vsvrševati drugim na korist! Kitko pa je se slovenskimi iolami v Trstu P I Ali ne sagotovljajo drž. osnovni sakoni (§. 19 !) tržaškim Slovencem pravico do osnovnih iol gotovo ie popred, nego pa vam italijansko vseučiliiče P1 Ako veljajo ti sakoni za vas — aa nas pa tudi! Torej gospoda: najprvo trebs, da vi sami izvršujete sakon nasproti drugim, potem pridite ie le se ishte-ve, da morajo drugi isvrievati sakon za vaal Dotlej pa molčite in — sramujte se I Z NabrailM se nam piie: Dne 19. t. m. zvečer bode v Nabreiini na trgu pri g. Tancetu na prostem skupni obed (banktt) v proslavo rojstnega dne Njegovega Veličanstva, naiega cesarja Franca Josipa I. Pri banketu sodeluje is prijasnosti pevsko druitvo „Nabreiina" ter svira godba is Tr-SiČa koncertne točke. Ob jednem se omenjeni dan tukaj praznuje shod sv. Roka. It Barko se nam piie: Dne 26. t. m. blagoslovi se jako krasen, 160 cm. visok kip Devico Marije sa tuksjino cerkev sv. Kan-oijaua. Naročen je is Bavarskega od tvrdke M*yer, kojega so preskrbeli tukajšnji vrli mladeniči in mladenke. Mesto da bi zapravljali denar po pivnioah in plesiičih, obrnili ao ga v boljii in imenitnejii namen. Čast jim ! Blagoalovljenje bode istega dne ob 9. uri sjutraj. Pri slovesnosti bode mnogo duhovnikov is okolice in gotovo obilo l|udslva, ker enake slovesnosti so redke. Bog živi mls-deuče in mladenke barike in Mati Božja izprosi jim obilo milosti pri Vsemogočnem! Kolara V Pragi? »Corresp. Buveau* javlja včerajšnjega duč iz Prage to-le lakouično vest: „Službono je konstatovano, da se je tu pojavila azijatska kolera." Zanimiva pravda. Naii čč. čitatelji se izvestno ie spominjajo is naiih poročil, da je dne 10. min. m. italijanski parnik „Co-lumbia* v Črnem morju trčil ob ruski parnik „Vladimir", vsled česar se je bil potopil „Vladimir* in o tem je poginilo mnogo oseb. Med utopljenci bila sta dva novoporočena, koju sta bila zavarovana pri n«ki ruski zavarovalnici na ta način, da dobi zavarovalnino dotični, kateri proživi drugega zakonskega ; nko bi pa uturl še drugi zakonski del, predrto jo bila izplačana zavarovalnina, potom dobijo dotično zavarovano svoto dediči pozneje umrlega zakonskega. V omonjenem slučaju pa sta se potopila oba zakonska; zavaroval- nino sshtevajo zatorej dediči pi možu, kakor tudi dediči po ženi. K*r pa nobena atranka ne more dokazati, da-li je žena ali mož, boreča ae a valovi, živel nekoliko trenotkov več, predno je poginil — in to jo v tem slučaju odločujoče važnosti ! — spravili so obojestranski dediči stvar pred aodiičit, o-jemu bode tedaj razsoditi, kateri zakonskih utopljencev je iivel dalje časa P Koiutovanja. Is Budimpeite poročajo, da je sklonil tamoinji „Jokey Club*, da ne dovoli grofu EezterhAzyju udeležiti ae prihodnjih konjskih dirk, ker je nadel jednemu svojih konj — imć „Koiut* ! Straino! „Jo-key Club" imenuje to „profanacijo (!) imena nedosežnega patrijota" ter je grozno razburjen proti ubogenM grelniku Eizterlnizjrju. — Naj pomialijo občutni Madjari, koliko — na konj! — ampak psov nosi nič manj slavno ime „Bismarck* in vendar ie ni pri-ilo nikomur ns um, da bi to proglasil kot „profanacijo". Pojavlja se menda stari „Ko. iutov delirij". Res se Essterhazijev „Kossuth'' ni udeležil dirk. Poakuien tamomor. Sinoč okolo 8. ure svečer se je na javnem vrtu na velikem trgu zastrupil 25letni natakar Viktor Magrini. Prisotni ljudje, videvii da jo mladeniču zlo, pozvali so zdravnika iz idravniike postaje, v tem pa je nek stražar že odpeljal Magrinija na zdravniiko postajo, kjer pa seveda ni dobil zdravnika, kajti isti je pohitel tje, kamor so ga bili poklicali. Stražar je torej odpeljal svojega „bolnika* v bolniinico, kjer so natakarju isprali želodec in ga spravili isven nevarnosti. Vsrok poskuienemu samomoru je baje, kakor ža nnvadno, nesrečna ljubezen. Nenadna smrt. 86letni dninar Anton Stiebel, stanujoč v ulici Giulia hšt. 1, je priiel včeraj v mestno bolniinico, ker se jo počutil s o. Komaj ao ga vsprejeli v savod, umrl je vsled k&pi. Sodnljsko. Tukajinje sodiičo jo obsodilo včeraj 18letncga kroinjarja Ivana Boschiana is Trsta sarndi tatvine na 6 mesecev in 17-letnega težaka Pranja Budo zaradi aokrivnjo pri tatvini na 3 mesece ječo. Dno 31. decembra min. leta je bil Boschian ukradel v neki žganjariji gosp. Petru N. zlato naprsno iglo, kojo jo isroČil Budi, da jo zastavi. Dobila sta 8 gld., koje sta zapravila. Zastav-Ijavni listek sta vrnila okradenemu. — IG-letni gimnazijski dijak Josip Kalokira iz Lovrane je obrojen na 2 meseca ječe, ker je dne 22., 25. in 27. junija t. I. v Lovrani ukradel trgovcu Leopoldu Franiju 19 gld. — 1 Kletni potepuh Roman S. is Trsta je dobil saradi upora proti etraiarjem dva tedna strogega zapora. Policijsko. Perici Ivani Markuža, stanujoči pri Sv. Ivanu hšt. 640. odnesel je po noči na včeraj nesnat tat perila, vrednega nad 30 gld. Uboga perica bi bila morala včeraj rasnesti dotično perilo raznim svojim strankam v mestu ; ker je pa omot izginil brus sledu, prijavila je drsno tatvino policijskemu komisarijatu v ulici Souasa, koje bržkone najde drsnega tatu. — Po noči na včeraj ao prijeli stražarji v ulici Sette Fontane 44lotnega, težaka I. Depaseja, ker je pijan razgrajal tako, da je motil ponočni mir. Ko ga je nadzornik polic, stražarjev opomnil, da naj molči, opsoval je njega in ie stražarja, koja sta bila s nadzornikom. Spravili so ga s velikim trudom v sapor, — Včeraj so zaprli 77letnega brezposelnega Jakoba M. is Solkana, ker je v ulici BhIvh-dere nadlegoval ljudi s prosjačenjum. Bratje Sokoli! Vdeležite se polnoštevilno ju-trajžnje veselice „Delavskega podpornega društva" v Mondo nuovo v društveni opravi. Na zdar! ODBOK. Najnovejše vesti. Gradac 18. Iz kompetentne strani oporoka se odločno, da se je pojavila kolera v Celju. Prag 18. Na predvečer cesarjevega rojstnega dne ni bilo običajno vojuške serenede in aicor z ozirom na izjemno stanjo. Vzlic tomu pa so so zbirali rokodelski pomočniki in vajenci, ki so so ^a takoj razšli na po/.iv redarjev. Zaprli so pot iuob radi upornosti, od keterih pa so 2 tikoj izpustili. Praga 17. (ob 10. uri zvečer ) Ulice so prazno. Beligrad 18. Trgovinski minister Ivanovi« in pravosodni minister Avdunovič sta od- stopila — D» sedaj se je vlada baje izognila splošni ministerski krizi ; N kolajevič menda ostane Ae nadalje ministarski pied-sednik kljubu temu, da ni poseben prijatelj Milanu. Peterburg 18. Večina tukajšnjih listov napada Koburiana in njegu vlado saradi tega, ker ni bil pomiloičen Karavelov. „Sviet* «menja, da se o sedmi obletnici Koburžsnovi maje bolgarski prestol, Sredec 18. „Borba* kritiku je postopanje Koburžanovo, da jo pomilnstil 24."» navadnih hudodelcev, a Kuravelova no, koji u>.iva sploine simpatije in kojega je smatrati že kot mučenika. Trgovinske brzojavke. Badlmptita Pieniea za jasen 6 49 — "t> Oves jesen 572 —5 74 tU za jeten 507 — ,V09. Pienica nova ml 78 kil. f. B-ftO—ft-55, od 73 kil. f. H 55 — 6 rt0, od 80 kil. f. tt-SO-tl-dS od 81 kil. t. 8 «5-6-70, od «2 kil. fnr 6-70—rt 75. lei'mun «20 - 8 40; prono ft-70— «,— Trg v ubčn inlafon. Ponudbe pieniou srednje, mlini rt«ner«irani. Prodalo se je 20.000 mot. nt., 5 nč. ceneje. Koruza tudi 2—4 nč, oves In ri .r» nvf. cenejo. Vreme: lepo. Praga. Neratinirani nladkor za aTjjn«t f. 15.25 nora roba za december f. 14 30, stalno, Havrt. Kava Santos |(ood avera^o za avgust 96-76, za december 85 50. Hamburg. 8anto*good avorajfe za av^int 78 50, septembor 75—, december fl8 50, trg jako miren. '«• IS. avgusta Državni dolg v m«. danes včeraj papirju . . . . 98-55 9H-40 • » v srebru , . , . 98-55 98 40 Avstrijska renta v zlatu . . . 122.5» 122 5(1 ■ ' v kronah . . . »7-70 97*70 Kreditne akcije ...... . 364 10 3B2 50 London 10 Lst. ■ » « . 124 45 124-45 Napoleoni . , ...... . »88'/, , 9 88 100 murk . . . 61- rti-oav. 100 italj. lir . ...... . 44-40 44 40 Trina oena. (Cens is razumejo na debelo In s carino vred.) Ona oil for. do for. Sava Mocca ....... 100 K. -.— —.— Cejlon Plant. fina . • , 18'.?.- 184,- , Perl......180.— Iftl,— Java Malang .... „ Iftl.— 106.- Portorloeo . ..... „ 17U | 178.- Guatetnala..........„ |60._1 101.— 8an Domingo • . , . „ 15fl._ 158,— Malabar Plant..........„ 171._ 172.- „ nalive. ... „ __I«!!.— Laguajrra Plant. ... „ 1G9.— 170.— „ nativo. ... „ 151__15»,— Santos najtlni.,1 ... , 157 _ 159,— n srednjo fini . • » 15o._ 152.— „ srednji .... „ 148__14«.— » ordinar .... p 185,— 130,— lilo oprani ..... „ 103,— 1H4.— „ najfiniji .... „ 150,— 157.- „ srednji..........„ 117,— 149.— Sladkor Centrifuga! 1. vrsto . KIO K. »2.— 32. ConcasRĆ..........„ 3.'t. - 55.25 v glavah..........„ 35.75 311.76 razkosani..........„ 3.r>.50 35.75 ftli italijanski flnl .... 100 K. 19.- 19 nO B srednji ... „ 18 .50 18.75 Japan fini AAA ... . „ 17.— 17.25 * nrednji..........„ 15.60 15.75 llaugoon eztra..........„ 13 25 — .— I............„ 12.25 II..............9,— —. — PatrelsJ luski v sodih ... n 18.^5 —• — v zabojih od 2» kil 5.85 — Olj« Italijanko najfinoji . . 100 K. 59 — fll. , srednjefino . , 53. - 55. - bombažno, amerik. ... n 84.— 38.— dalmatinsko..............il.V - -.— Limoni Meslnski .....laboj 7,— 8.- Pomaranči n ........... —,_ —._ Mandeljni Dalmatinski ... 100 K. —.-- -.— . Hari..............8«.- (8,- Pinjoll........... -.- — SoiUl Dalmatinski...... 8.50 — .— « Puljeftki ...... , —.— —,— Smokva Puljuško..... , . Or»ko v vencih . . „ —.— — Sultanlas ........ „ 54.— 58,- Vamparll.......... aa.— 24- Clvab«........... Poltnovks srednje velikosti f M 311,- —.— i, voliko .... jstare„ 82.- —.- , male.....\ „--—. -- SlSBlkl v volikih sodih . . —.- — »»'/,, . • • 2.50 Somail pridelki. Flkol: Koks.........100 K. -.- -,— Mumloloni...... n 11.50 12,— svetlorudeii...... . —. - —.— temnorudeči..... „ —,— — .— kimnrčck....... „ —.— —.— bohinjski........ 11.50 12,- beli veliki ...... „ —.— —.— . tnali....... „ —. — -. - teleni, dolgi..... , —.— —,— „ okrogli .... , ttieianl, hrvatski .... „ —.— — •— „ Štajerski .... „ —,— —.— K&llo fino Štajersko..... „ 84. 90.— Ječmen št. 10........ „ «.85 —. „ 9........ „ «75 -. „ 8........ „ 11.25 - — Zelje kranjsko........ „ Bspa „ ....... . —-- —.— Krompir, štajerski . ■ . . . M —. --- Proto, kranjsko....... „ 8.50 -.— Leia, kranjska........ „ —.- —.- Špoh ugerski........ „ 53. 54. Malt ogerska........ „ 54.— 60'— Kava. Od našega poslednji-ga poroiila sem se tukajšnji položaj ni jirav nlć spremenil. K>t je v ]m-sleduji čas prispelo le jako malo liin'g:i blaga, se jo nuše skladišče izdatno znižalo, tombelj, ker je bilo po teh vrstili dosti povpraševanje, a li n) braziljske vrsti h1 > |i')V»em razprodane. — 1'arnik „Modula", l<»-joga j rioukujouio in kakih S 10 -lilij, prim ■>•■ ii. ni novo, pr.ruiio pobran* blago, katero je tudi sIhIjo in drobuiii zr:i. tinili vrst pa ne dovede prav nič, iVna toj kavi bode visoka, kor se plafuje r.i 4 -ti f. dražje, nego kava, kojo sedaj ukreuje v Hnuiliji in katero dobimo koncem septembra meseca. Tako se nadejamo, da bodemo imeli tedaj povoljnejše cene, a tudi boljše vr»li. — V Braziliji se vzdržujejo dusti vi.-ioke cene kljubu temu, da se letos mnogo izvaža in tu zaradi tega, ker potrubuje Severna Amerika mnogo kave. Sladkor. Pit«? imamo -e malo,.ker so malone vse tovarne razprodale svoj izdelek, fše nekoliko mark RE in I.ZK imamo po f. 31' t do za cele vagone. — 7. ostalimi vrstami je jako malo prometa. I>anašnje ceno so: sladkor v glavah v vreoah t'. 3« do 3H'/4 j Concasse II vrsti f. 35 no 35' i: sladkor v kockah v zabojih f. 3.V t do 3«. Se ie ne zna nifesar gotovega o obnovljenju „kartela"; zaradi tega manjkajo z jedne strani ponudbe popolnoma, in z druge strani ni povpraševanja. 7.a Pile — transito določili so f. ]«'/, do lfi' j; — sedaj, ker je užitninski davek z odbitkom (skontom) f. 18' „ mi.-iliino, da dobimo novi 1'ik1 po f. 30' t brei kartela, a po f. 32 do 33 a kartelom. UiiS. Italijanski se draži, a povpraševanje po njem je manj-e; danes se uvažajo najslabšo vrsti po 18' 4. Japonski se drži vedno čvrsto, a utegne se o svoji priliki še podražiti in tako slediti italijanski, toda najverojetnejse je, da se podraži vsled vojne med Ki taje m in Japonsko, — l'o angleškem je vedno dosti povpraševanja, ker so conc povoljne. Južno sadje. Dobili smo prve dalmatinske nove rožiče, ki so povsem lepi, ter se prodali po f. 8' t do 8' Letošnji pridelek rožiče* v Dalmaciji je slab. popolnoma dober pa je v Italiji, toda te dobimo še-le v 2 do 3 tednih. Poslednjim bodo vsekakor boljše cene, kakor dalmatinskim, vziniajoč v pošt.ev carino. Malenkostno novega grozdja „Sultanina", koje je prispelo, ni našlo kupcev, ker je predrago — okolo 47 gld. s carino vred. Prihodnji teden bi morale dospeti prve smokve v vencih, za katere zahtevajo danes f. 15' ,. V l.ri do 20 dneh dobimo nove mandeljne. Cena za blago s carino vred bode okolo 68 gld. Trgovina, Moka in otrobi. Moka. Tržile je vedno Ao mirno, prometa jo tnalo. Od dne do dne ponujajo prodajalci večjih olajhičav, katere pa, namesto, da bi vspodbnjalo kupce, jih le plaftijo. Poslednji dež jo, kakor so k a ž", dobro vplival nu žetov pAenice in vsled tega je puntal promet z moko A« uilač-nejSi. — Ogerski mlini itnnjo te-lo cene: «t. O od f. 12-20 do 13 - ; ftt. 1 od f. 1170 do 12 65 ; &t. 2 od f. 1120 do 11*80; št. 3 od t. 10 40 do 11-20, At. 4 od f. 10 — do 10-70; At. 5 od f. 9-00 do 10 50; At. 6 od f. b GO do 9 70; 7 od f. 7 20 do 8-20; At. 8 od f. 5'60 do G'45, kaltor jo i.o dotična vrst. Otrobi. Početkom tega tedna je suSa nekoliko povzdignila cene otrobom, posebno jo l)il [ odrttžil „Ec< nonio* svoj izdotek, kajti zahteval je f. 4 25 z vrečo vred. Ko jo bil padel dež, občutile so to tudi cene otrobom, kajti »Reonomo* je znižal svojo zahtt-.vo tanoj na f. -1 10. Tokom tedna so je prodajal ta izdelek po f. .T85 do 4'10 kviuttil 7. vrečo vred, TržiAoe se zaključilo mirno. Drobni otrobi. Kor narava 7po» raba, je tudi povpraševanje živahnejše, torej jt> bil v tem tednu promet Ae precej živahen, posebno kar se dostaje lovantiiiHkcga izdelka in to toliko giedo gotovega blaga, kolikor proti poznejši oddaji. Cene so bile po f. 3 60 do 3'80 kvintal z vrečo vr^d, kakorAne so ie bilo vrsti. Tudi „Economu" jo prodal še precej svojega izdolkn, posobno v inozemstvo, Znhteva f. 4*15 z vrečo vred. — Žudnji tr • notelc doznamo, da so je pšenica podražil za 0 nč., kar priča, da na Ogrskem ni deževalo Ao nadalje ter da se bojijo šo vedn zn žetev, katera bode menda le srednja. Slanina in mast. Od poslednjega poročila Bcm podražila se je mast zn 1 for. kvintal. Cono bo : zo sode po 200 kg. f. 54-50 do 55*— in za sode po 80 do 90 kg. for. 55-50 do 5G-— Slanina je nespremenjena. — Oori omenjene ceno veljajo za skladišče v Trstu. (iroved. Od 9. do 15. t. m. prodalo se jo v TrBtu 325 volov in 24 krav klavno živino in sicer — volov iz Kranjske, 253 iz Hrvatske,—iz Istre, 6G iz Dalmacije in G domačih. Plačevali so se: voli iz Kranjske pb f. —'— do —.—; voli iz Hrvatske po f, 42.— do 43.— ; iz Istro po f. —.— do —.—; iz Dalmacijo po f. 42-— do 43.— in domači po f. 45-— do 40.—; domače kravu po f. 43"— do 44*— in kravo iz Kranjske po f. —.— do —•— kvintal mrtve vage. Selio ili slama. Seno I. vrsto prodajalo se je v tem tednu po f, 3.40, II vr. po f. 2.40, slama I. vr. po f. 2.90 in II. vr. po f. 2'30 kvintal. Surovo inaslo, jajca in kokoši. Kranjsko surovo maslo prodajalo so je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 94 do 98 nč., v part, od 30 do 50 kg. po 92 do 94 nč., furlansko surovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 1-04 do f. 1.10 in v part. od 30 do 50 kg. po f. 1.04 do 1'0G kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.00 do 1.08 kilogram. Jajca na dobelo po f. 2 25 do 2.50 sto komadov. Kokoši po 90 nvč. do 1-30 komad, piščeta po 80 nč. do f. 1*60 par. Krompir, navadni, na debelo po 2.25 do 3.—. „R. M.* SVOJI K SVOJIM! Gostilna „AlPAntieo Moro" ulica Sol i ta rio 12, (po domače pri nl*rvaekoi>CHu) priporoča pravi kraški teran is Hotna a I. vrstu po 40, //. po tiH in belo vipavsko po Mi nč. liter, fzboren „l{irn(hif/u v steklenicah. — Dobra kuhinja in po ceni Je veilno na razpolago. — DrŠcČ se (/rula: „llojak k rojaku", priporoča se podpisani ta Ml obisk. Anton Vodopivec, gostilničar. Gostilna Ivana Trevna ^"r 29. se priporoča fdovenukemu občinntvu v obilen obi*k. Točijo ae zmirom Izvrstna istrska in okoličan-ska Tina po najnižji ceni. Točna postrežba z gor-kimi iu mrzlimi jedrni. 2 -52 Ivan floholak vla Benvenuto »Trstu lwwll UCUOIec : -me Marijicrhkr kapljice žilodrr. — Steklenica 20 kr., II Hteklenio ] gld. 3 tuct. 4 gld. 80 kr. Odra jalne ali čistilne krogljire čistijo želodec pri zabasanjl, skažonom žolodci. — Škatulja 21 kr., jeden zavojček s (i škatuljami velja I gld. 6 kr. Za prsa: Planinski zeliščni ali prsni 8 i rop za udraSčeno in otroke ; raztvarja sli/, in lajKa holočino, n. pr. pri kaAIji. —■ Str klonica r « kr., 0 steklenic 2 gld. 50 kr. DC Za tr$(ai\j e: Protihski cret (Giehtgoist) lajfia in pregnnjo bolečine v krl7.ii, nogah in rokah. — Steklenica 50 kr„ 6 stoklonic 2 gld. 2.1 kr. Vsa ta naStota in vsa druga zdravilna sredstva ho dobivajo v lekarni Ubalda pl. Trnkoczy ja v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s prvo pošto razpoSiljnjo. „CANTINA ISTRIANA Vla Tlvarnela, bllzo postaje julno železnice. Prodaja najboljša istrska vina po 3S kr. in kraški „Auborski" teran po 44 kr. litor; pivo i« tovarno „Steinfcld" po 38 kr. liter. Kuhinja prvo vruto. — Kosilu po 29 kr. — Slavnomu občinstvu v mestu iu na dožoli priporoča ho uljudao podpisani za mnogobrojni obisk. Josip Može. Tvornica glasovirjev Henrik Breiuitz v Trstu, Via Nuova it. 13 ^^jT^^pijaoino? a meri k. »iatotua n»lll'wj' Protlajejo aol na m®Be6ne obroko izplaćljivo v troh lotih tor dajfijo v 8 gld. na raoaoc naprej. najeui od C. kr. dvorna lekarna Irana Hizzana VIA CAVANA V TRSTU. Podpisani nnzntinja si. občinstvu, da jo prevzel go:i omenjeno lokamo od dedičev pok. Menedetta VIaeh-Miniu»sijn, priporočajoč se najtoplejo in ob-Ijubljujoč natančno postrežbo •/. umorjenimi cenami. Članom „Delalnkega podpornega društva pa naznnnja šo posebej, da inu jo odbor istegu dovolil »prejemati recopto od njih v slučaju, ulco njim taksno društvena zdravnika predpiSota. Za ilučujno loknrnko jiotrebo so priporoča 101-8O Ivnn HflKraii. Jak. Klemene TRST Via S. Anton i o »ti. priporoča čaatitini svojim odjemnikom in slavnemu občinstvu svojo veliko ftkladiščo blaga za prihodnjo »pomlad in polotje, to jo blngo za moške in gospe, porkalj, Hviluato rute raznih vrst s fratizami nli broz njih, srajce za turisto, nJilger"-porilo, bombažno in volnene jopice, možko in tenske bele in barvano Brajee, možko ovratnike, bogato zalogo /.avratnio na izboro, dužnike in Holnčniko, perilo, platno, musolin, koto« niiio, bombažno, barvane tkanim1, ki so morajo prati, bombažno si.koo za možko, rokovioo iz švod-nkega sukanca in svilo za možko in gospo, rokovioe iz Hukanca po švedski šegi, tvarine za obrobljenih v bogati izberi, posebnosti za žonnkn šolska ročuo dola, Vsprojomajo hc naročila v vsoli toli prodmotja tor ho zagotavlja točna in vestna postrežba. Gostilna „Alla Citta di Vienna" Piazza Gasoruia h. št. 2, (zruvon Tiskarno Dolenc) toči (eriui I. vrsti iz prvih klotij iz Kazolj in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino nproti in za domačo vporabo. — G r a š k o pivo, izvrstna kuhinja (italijanska in nomška) po jako umostnih cenah. — Priporoča so si. občinstvu (101) Ant. Itrovedanl. škropilnice in ž?epljalke Inilnlpja Živi« Vsake trste stroji za kmerijatvo in obrtništvo, motori (gonitelni stroji) na par in s petrolijem, pumpe (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij i i. železa, bakra, platna, kavčuka (gume), in pipe, vse kar se potrebuje pri strojih', med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke Schivitz &. Comp. 1 (Živic in družb.) v Trata, ulio« Zonta s. Omenjena škropilnice se pošiljajo na vsako pošto avstro-ogrske monarhije, franco, po 10 gld. komad. Kuizdna protinova tekočina Mnogo let preaktiSeno, boleati litpfinjoče domače sredstvo. Krep-čajoče drgn nje prod in po daljših vožnjah. Cena '/, steklenice 1 gl a. v., '/» steklenice CO kr. n. v. Glavna mlogai Okr. lekarna v Korneuburgu pri Dunaju, G I. Dnbira «« v vseh lekarnah. i'a/.iti jo ni^vjntlh^m' zrmmko. zalitevajiaj ne Izrečno Kwi/ilna protinova tekočina. | SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča Enrico qm. Carlo Gortan via Canarma 4, Trst (naspr. pivarnl Pilien) DROGERIJA na debela in drobno G. B. ANGELI T R S T Čorso, Piazza delle Legna 1. Odlikovana tovarna čoplčev. Velika zaloga oljnatih Jbe.rr, lastni iidelek. Lak za kočije /, Angleškega, it Francijo, Nomčije itd. Velika zaloga finih bar* (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parlcoto in pode. Mineralne vode iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanjo trt. 104—ss Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN UNIE« it Antverpena direktno 1 Nev M & PbiladelAJo konceaijonovatia 6rta, od o. kr avstrijske vlade. Na vpraSanja odgovarja todno : kon-oesijonovani zaatop 50 — 1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringerga8$e 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt - Bureau & comtaercielnr Correapon-dent der k. k. Oestorr. Staatababaon in Innibruck. Vsi stroji za kmetijstvo. Posebnosti, katere je dobiti le pri tvrdki Ig. Heller. Stiskalnice /a seno, »lamo in atiakalnice za nakladanje različnih zisteinov, hidravlike Htlaknlniee. Diferencijalne vinske stiskalnice, aparati za mlenje oliv, kria»ntema itd. nove Škropilnice proti peronospori iz vrste Verinorel. Samotvorn« peronospora škropilnice v bakru in h sesal ko na zračuo tlačilko. Aparati za vgrevanje vina, štedllni aparati za kuhanje, aparati za obiranje grozdja, aparati za suienje sadja in sočivja, za rob-kanje turščlce, mlini za člšienje žita, mlini za ilto. Vlito ielezo surovo ali pripravljeno za vsakovrstne stroje po najnižjih conah, pri najucodnojSili pogojih, oddaja proti ga ranciji in na pogkusnjo 20 -30 IG. HELLER, DUNAJ, 2 2 Pratoatrasse N. 49. Bogato iliislrovani 192 stranij obsezujofii katalogi v italijansko-nomBkem in hrvutsko-noinSkom jeriku na rnhtovanjo takoj in zastonj. Iščejo se prekupol. Prjd nakupvanem ponarejanj ae svari Lastnik politično druitvo »Edinost" — btlavatelj iu odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiske Tiskarna Dolenc v Trstu.