26. štev.
V Kranju, dne '28. junija 1907.
VIII. leto.
Političen in gospodarskj list.
--
Izhaja vsak« soboto xv«6ai*
in stan« ta Kranj 4 K, po polti za celo leto 4 K, za pol leta 'i K, za druge države stane 560 K. Posamezna številka po 10 Tin. — Na naroćbe brez istodobne vpošiljatve naročnin« s« ne ozira. — Uredništvo in upravniatvo je na pristavi gosp. K. Floriana v «Zvezdi*.
Mesečna priloga
In - - rali se računajo za celo stran U) K, za pol strani 80 K za r>trt itnrii 20 K. Inierati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila 11nje za petit-vri to 10 vin., ce se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravnjšlvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo.
Politični del.
S E3
□ □□□□
Dajte nas toč šolske Izobrazbe!
(Dopis iz radovljiškega okraja.)
V svojem prestolnem govoru je cesar po-vdarjal, da bo vlada skrbela za ustanovitev novih strokovnih sol. Gotovo ni noben narod glede strokovnega šolstva tako na slabem kakor smo mi Slovenci. Za Koćevarje se pač skrbi, da imajo vsega Šolstva dovolj, toda pri nas je za vsako obrtno - nadaljevalno šolo treba desetletnega boja, da se doseže. Človek bi niti ne verjel, da se v radovljiškem okraju, kjer je sicer ljudsko šolstvo dobro razvito, v najvažnejših industrijskih krajih, kakor na Jesenicah, v Kropi, na Dovjem ne nahaja nobena obrtno - nadaljevalna, kaj Sele kaka višja strokovna šola, katero bi gotovo krvavo potrebovali.
Okraj, ki plačuje do 300.000 K direktnega davka, kjer indirektni davki rastejo skokoma, omenjamo samo, da se je lansko leto prodalo samo tobaka v okraju za okroglih 350.000 K — bi vendar zaslužil, da se ga država in dežela malo bolj spominjata, kar se tiče nadaljne Šolske izobrazbe.
Nikjer na Kranjskem ni industrija tako razvita, kakor v tem okraju, trgovina ima gotovo vse pogoje radi ugodnih zvez, da se visoko povzdigne, kmetijstvo, zlasti živinoreja ima tu najugodnejša tla, in vendar nimamo ne enega učilišča, kjer bi
se mogli malo bolj izobraziti, da bi nali sinovi ne ostali le navadni delavci in težaki v tovarnah, da bi se mogli naši kmetski sinovi malo povtdigniti nad patriarhaličnim gospodarstvom.
Kmetijska šola na Grmu nam nič ne koristi, ker je ustvarjena za vse druge kraje in ji je glavni namen pospeševati vinarstvo. Mi hočemo Solo, ki bo prilagojena našim razmeram, v kateri se bo zlasti tudi poučevalo umno planinarstvo, ker v živinoreji je glavna moč kmeta v radovljiškem okraju.
Mi zahtevamo meščansko golo v Radovljici, kjer so vsi pogoji za to, da se bo lahko in mirno razvijala, nam dajte strokovnih Sol za Jesenice in Kropo, potem se bomo mogli ubraniti, da nam ne odjedo tujci vsega kruha na domači zemlji.
Vedno bolj se oglašajo osebe za potni list v — Ameriko. Kuga, ki izkuša uničiti Dolenjsko, zanesla se je že med nas. Dobri delavci, obrtniki, kmetje, samo mlade moči, si hodijo iskat bruha onostran morja, v naSe tovarne pa prihaja vedno več tujcev, ker so bolj izooraženi in lažje žive med nami, naSo zemljo pokupujejo tudi tujci.
Poslanci, ki ste nam obetali vse, ko ste se potegovali za poslanstvo, ozrite se tudi nekoliko na zanemarjeno strokovno šolstvo pri nas. Z roženkrancem na Brezjah si Se nihče ni izprosil kruha zase, k večjemu za ondotne frančiškane; mi potrebujemo Sol, da bomo mogli konkurirati uspeSno s tujci, ki prihajajo k nam.
Snu|mo ljudske knjižnice In Javne čitalnice I
Šele pred nekoliko meseci so se ustanovile v nekaterih večjih gorenjskih krajih javne ljudske knjižnice in že sedaj lahko poročamo o prav lepih ucj "1 r Trtinjski gori, Radovljici, Kranju in Škc.j,--***** •« je gotovo tekom letošnje zime iz takih knjižnic izposodilo do 5000 knjig, ki so pa zopet večkrat romale v druge in tretje roke, da lahko rečemo, da je bralo preteklo zimo posamezne knjige do 20.000 ljudi. Gotovo ne brez koristi, ker se povsod pazi, da se izdajajo knjige res leposlovne aH znanstvene vrednosti.
Zanimivo je opazovati, kako želja po čitanju vedno bolj prevzema širje mase. Najprej so prihajale večinoma osebe, ki so zapustile pred kratkim ljudsko Solo, katerim Se branje najlažje gre izpod rok, Toda krog se je vedno Siril, objel je tudi starejše ljudi.
S primeroma neznatnim kapitalom so se ustanovile te knjižnice. Nekoliko novoletnih daril, prispevki par denarnih zavodov in nekaj zasebnikov, knjige deloma prevzete od prejšnjih čitalnic, deloma podarjene od drugih književnih podjetij — to je bil začetek knjižnjice. Mala vstopnina — po navadi 20 vinarjev — in dva vinarja za vsako izposojeno knjigo, pa je rastel prvotni kapital, tako da se morejo sproti kupovati nanovo izišle dobre slovenske knjige.
Snovanje takih knjižnic je toraj jako enostavno, in poživljamo vse količkaj uplivne osebe v posameznih občinah,  da prično s knjižnicami.
PODLISTEK.
Višnjeve bukvice.
Rusinski spisal Vasyl St#f»nyk.
Oni - le Tone, ki tamkaj na vaSkem koritu pijan vriska, je bil vse svoje Življenje nesrečen. Vse mu je uSlo iz rok, nič se mu ni posrečilo. Če je kupil kravo, poginila mu je, če je kupil prašiča, dobil je rdečico. In to vedno.
Ko mu je pa umrla žena in kmalu nato še oba dečka, postal je Tone naenkrat ves drugačen. Pil je in pil in pil; zapil je svoj kos polja, zapil svoj vrt, in sedaj je prodal še svojo bajto. Prodal je svojo hišo, vzel pri županu višnjeve službene bukvice in sedaj se hoče vdinjati, poiskati si kje kako službo.
Sedaj sedi tam pijan in računa, da sliši vsa vas, za koliko in komu je prodal svoje polje, komu svoj vrt in komu svojo hišo.
•Prodano in konec je! Ni več moja, in s tem je končano I Ne moja! O ko bi vstal sedaj moj ded iz groba l Štiri vole, vaša milost, gladke kakor polž, Štiriindvajset oralov zemlje in gospodarsko poslopje, kakršnega ni bilo v vasi. Vse je imel. In njegov vnuk — tu glejte!»
Pokazal je vasi višnjeve bukvice.
c O, jaz pijem in bom pil. Za svoj denar pijem, nihče nima pravice na tem. In o n mi je rekel: Ničvrednež, svoje polje si zapili Pečat pritisne pa zmerja. Ne, videl sem že boljše župane t
Ko bi ti le tako lahko umrl, ljudje, kakor jaz sedaj lahko živimi
•Z doma grem pač sedaj, za zmeraj — poljubil sem prag in grem. Ni več moj, in s tem je končano. Kakor psa me prepodite iz tuje hiše l Prosto vam je — prosim I Bila je moja, in sedaj je tuja last. Ven grem, in gozd šumi, nagovarja me s človeškimi besedami: vrni se domov, Tone, vrni se, ljubi moj!>
Z obema pestmi se tolče ob prsi, da odmeva v vasi.
• Glejte, tu se me je lotilo tako hrepenenje, da se Bog usmilil Nazaj pojdem in noter v izbo. Jaz sedim tu, sedim in grem ven — ni moja, kaj naj rečem tam, če ni moja ...
Da bi le moji sovražniki tako lahko poginili, kakor mi je bilo lahko zapustiti svoj dom I
«Ven grem, toda ne. zopet me je obsenčilo. Zelen mah poganja iz strehe, čas bi že bil, da se koča pokrije s slamo. Pustimo to, — ne bora te jaz pokrival naprej, moja ljuba. Kamenje ... — in ko bi bil kamen, moral bi razpočiti od same žalosti.*
Pri teh besedah udari Tone z obema rokama na zemljo, kakor bi bilo trdo kamenje.
Konec prih.
Gorenjska v Valvazorju.
Ehranau (Ajmanov grad). Konee.
Vendar se pričenja sedaj polagoma bolje nemško in bolje kranjsko govoriti, da bo sčasoma vendar prenehala taka zmešana govorica.
Toda kako in kdaj, odkod in po kom so bili ti Nemci privedeni v deželo, sporoča manuskript
ali lastnoročni zapisnik Škofa Tomaža iz Ljubljane s temi-le latinskimi vrsticami: Anno 1283 Ericho, Episcopus Frisingenius, traduzit colonias, ex valle Pusterthal, in viciniam Locopolis et ibi constituit pagos Feuchting & Zeyrn, ubi adhuc hodle germa niča m linguam calient Coloni, tamelsi f lepra -vatam. (Leta 1283 je Ericho, škof brižinski, pripeljal naselbine iz bisterske doline [na Tirolskem] v okolico Škofje Loke in tam ustanovil kraje Bitnje in Soro, kjer še sedaj naselniki razumejo nemški, čeprav pokvarjeni jezik) To je pisal imenovani škof leta 1609. Isto se nahaja sedaj tudi v škofjeloškem arhivu.
Da se vrnemo k gradu, omenjamo, da še pred malo leti na tem kraju ni stalo nobeno poslopje, da je grad čisto nanovo sezidal gospod Franc Matija baron Lampfrizham, ko je bil poveljnik škofovsko - brižinske graščine Škofja Loka, umrl je pred nekaj leti.
Lična stavba je to, ima znotraj prav pripravno lego in lepe sobe, tudi izvrstno žitnico takoj poleg gradu; ravnotako izvrstno pristavo, zidano na nemški način, krasne velike umetne vrte, ludi lep in zelo velik zelenjadni in sadni vrt. Prav dobro bi se pri tem podala tekoča voda ali vodomet, toda tega ni in pomagati si je treba z dvema vodnjakoma ali cisternama.
Sedaj je grad lastnina gospe Marije Jakobe vdove baronovke Lampfrizham, rojene Daxberg.
Brdo.
Pet milj od Ljubljane in eno miljo od Kranja stoji na Gorenjskem grad in graščina Brdo na
Pravila sa to radovoljno preskrbi društvo 'Akademija* ali «ProsTtta».
Se laije je ustanavljati male javne čitalnice. V vsaki občini je gotovo par oseb, ki so naročene na kak dnevnik, druge zopet na tednike. Treba si j<< izbrati le en prostor, kjer bi se moglo parkrtt na teden mirno citati. Oni, ki so le prebrali svoje liste, naj jih od »topijo tej Čitalnici. Lahko se tuli pobira kaka vstopnina (2 vinarja) od obiskovalcev Čitalnice, kar se porabi za tekoče potrebe: snaženje prostorov, morebitno najemi« \no, •vkak časopis. Gotovo je pa vtč oseb, ki radovoljno odstopijo kako sobico v svoji hiti za čitalnične namene. Da se vzdržuje red v čitalnici, bi moral skrbeti za to izvoljeni odbornik, najbolje kak učitelj. Za časa počitnic hi dijaki lahko prav mnogo storili za čitalnico. Ti naj bi bili tudi nekaki posredovalci med naročniki listov in drugim čitajočim občinstvom, ki nima toliko, da bi si posamezno z lahkoto moglo naročati na časopise.
Le izobrazba more naAe ljudstvo povzdigniti tudi v gospodarskem oziru. Zato skrbimo, da se ljudstvo izobrazi!
Poučni listek.
OUUUD
/rs
Domovinska pravica.
Kdor ima v kaki občini domovinsko pravico, smo bivati nemoten v tej občini in sme zahtevati preskrbo od občine, če obuboža. Taka domovinska pravica temelji: 1. na rojstvo, 2. na zakonu (ženitvi alt možitvi), 3. nastopu kake javne službe, 4. izrecnem sprejemu v občinsko zvezo.
1. Zakonski otroci so pristojni v občino, v katero je bil pristojen oče ob času njihovega rojstva, nezakonski otroci pa dobe domovinsko pravico, katero ima mati ob času poroda.
2. Z omožitvijo dobi žena domovinsko pravico svojega moža, in sicer tudi, če bi mož ali pa dotična občina ne bila zadovoljna s tem. Ako mož spremeni domovinstvo, spremeni jo tudi žena, dokler ni ločena od moža. Istotako so take spremembe očetovega domovinstva deležni tudi zakonski in vzakonjeni otroci, ako se niso polnoletni. Ce se pa omoži mati kakega nezakonskega otroka, ohrani nezakonski otrok staro domovinsko pravico.
3. Stalno nastavljeni državni uradniki in služabniki, istotako občinski uradniki, uradniki okrajnih zastopov, javni učitelji, duhovniki in notarji, če so nastavljeni stalno, zadobe z dnevom, ko nastopijo svoj urad, domovinsko pravico v oni občini, v kateri jim je odkazan njihov stalni uradni sedež.
4. Po postavi z dne 5. decembra 18%, St. 222 drž. zak., ne sme izrecnega sprejema v domovinsko zvezo občina bivališča odreci tistemu avstrijskemu državljanu, kateri je po za d o bij en i samo-pravnosti skozi deset let, preden jo prosil za domovinsko pravico, prostovoljno in nepretrgoma bival v občini ter ni obtoževal preskrbe ubogih.
Taka proSnja za sprejem v občinsko zvezo bi se n. pr. glasila:
Občinskemu odboru    na Jesenicah. Podpisani prosi za sprejem v občinsko zvezo jeseniško in opira svojo prošnjo na te-le razloge:
1. J« rojen L 1861. kakor dokazuje priloženi krstni list A, torej polnoleten že pred 12 leti;
2. Biva se, kakor kale potrdilo županstva B, nad 10 let v jeseniški občim nepretrgoma in prostovoljno ;
3. Is priloženega domovinskega lista občine Kropa C je raivideti, da je pod pisane* avstrijski državljan.
ker niti podpisanec, niti njegova rodbina do-sedaj ni dobivala nobene uhožne podpore, prosim, da občinski odbor sprejme mene z mojo ženo in mojim nedolctniin sinom Jurijem v jeseniško občinsko
ZVezo. Itrez kulka.
Na Savi, dne 20. junija 1907.
Janez Kapns,
tovarniški mojster.
Občinski odbor mora vsaj v šestih mesecih skleniti, ali se prosilec sprejme v občinsko zvezo. Ce tega ne stori, dobi pravico gl' i sprejetja okrajno glavarstvo, kamor so tudi lahko pritoži, komur je kaka občina prošnjo za sprejem v občinsko zvezo zavrnila.
□ □□□□
Narodno gospodarstvo.*)
1. Potrebe.
Človek ima potrebe, dokler živi. Te potrebe ga silijo, da začne misliti na to, kako bi jih zadovoljil. Ako je lačen, mora skrbeti, da potolaži lakoto, ako je v mrzli zimi na planem, išče, da bi prišel v toplo zavetje. Potrebe so pa različne. Vsakdo mora jesti, ako hoče ohraniti svoje življenje, tudi obleka in stanovanje je potrebna za človeka v naših krajih. Take potrebe, ki so za življenje neobhodno potrebne, imenujemo naravne potrebe (eksistenčne). Pa celo pri teh naravnih potrebah vidimo, da so različne v različnih dobah in na različnih krajih zemlje. Obleka n. pr. je v vročjji krajih notranje Afrike že <luksu3», kakor morda pri nas svilena obleka mesto volnene.
Z razvijajočo se omiko rastejo tudi potrebe, ki niso tako za življenje neobhodno potrebne, temveč le bolj oslajajo življenje. Take potrebe imenujemo kulturne potrebe. Človek se vzgoji v teh potrebah, postale so mu večalimanj svojstvene. Ako mora bogat Američan večkrat potovati v Evropo radi izpremembe življenja, je že vrhunec kulturnih potreb. Tudi lazenje po visokih gorah je postalo kulturna potreba.
Naravne in kulturne potrebe se pa morajo razvijati enakomerno. Ako kaka delavka po cele dni pije le kavo, da more ob nedeljah obleči lepše krilo in svilen robec, imenujemo to nespamet, ako učenjak tisočake daje za knjige, sam pa hodi umazan ali celo raztrgan, imenujemo to pretiravanje kulturnih potreb.
Navadne naravne potrebe se ponavljajo neprestano, dočim kulturne potrebe lahko počivajo več let in se slednjič pojavijo z elementarno silo. Zgodi se pa tudi, da postane človeku to, kar je poprej smatral za potrebo, zoprno. Bogataš, ki je
*) Pod tem naslovom priceijamo priobčevati izbrana poglavja o dandanes nad vse važni narodno-gospodarski vedi. Izkušiili bomo pisali kolikor mogoče umljivo, obenem pa splošno zanimivo in se bomo pri tem ozirali na vsa praktična narodno -gospedaraka vprašanja, ki zanimajo sedanjost.
preživel v razkošju in velikomestnih zabavah već let, se rad naseli v kakem mirnem kraju, da ne •lisi dosti od mestnega življenja.
2. Dobrine.
Sredstva aH stvari zunanjega sveta, t katerimi svojh potrebe zadovoljim, imenujemo d o b r i ne ((iut) in ono delovanje, ki redno meri na to, da si priskrbi takih srrdstev-dobrtn, se zove gospodarstvo.
Vseh stvari zunanjega sveta ne moremo imenovati dobrine (linter), ker niso vse sposobne, da bi zadovoljevale človečke potrebe. Golazen kakor kuščarji v naših krajih niso dobrine, pač pa v onih krajih, kjer taiste jedo
Istotako se zahteva od dobrine, da je dosegljiva, tla se more podvreči človeški oblasti. Nebesna telesa se no morejo smatrati za dobrine, dalje moramo vedeti, da so stvari sposobne za zadovoljitev naših potreb, sicer so za nas brez pomena. Klektrika je Sele s preteklim stoletjem postala dobrina. Besedo dobrina lahko torej označimo po tem, kar smo navedli zgoraj natančneje.
Dobrine so ona v človeški oblasti se nahajajoča sreda tva, k ator a j e človek spoznal za sposobna, da mu zadovolje p etre be.
Nekatere stvari se nahajajo v taki množini, da človeku ni potreba nič skrbeti zato, da bi mu jih zmanjkalo. Take stvari so n. pr. srak, voda, pragozdi za obmejne stanovalce i. t. d. Imenujemo jih tudi svobodne ali proste dobrine. Ker so vsakomur na razpolago, druge dobrine pa, katere se nahajajo lo v omejeni in nezadostni množini z ozirom na sedanje in dogledne bodoče potrebščine, pa zovemo gospodarske dobrine.
V prihodnjem bomo govorili le o tej vrsti dobrin.
3. Vrednost.
Vsaka dobrina nima enakih svojstev, da bi zadovoljile naše potrebe, nekatero dobrine cenimo v tem oziru viSje, druge zopet manj.
Oni pomen, katerega ima kaka stvar za nas glede na zadovoljitev naših potreb, imenujemo vrednost stvari. Vrednost ni nobena lastnost dobrine, temveč le odnošaj stvari nasproti potrebi. Po svoji naravi je vrednost nekaj imaterijalnega in podvržena raznim izpremembam.
Vzroka vrednosti dobrine sta pa korist dobrine, t. j. ona zmožnost, katero ima, da se moro pozabiti za človeške potrebe ter težavo, katera je spojena s pridobitvijo dobrin, ki se nahajajo v stvarstvu le v omejeni množini.
V gospodarstvu rabimo stvari (dobrine) ali v ta namen, da jih takoj potrošimo (jed) ali pa zato, da si zanje nabavimo drugih stvari ali doher (denar): zato govorimo tudi o porab ni vrednosti ter o menjalni ali o prometni vrednosti.
4. Gospodarstvo.
Gospodarstvo skrbi za to, da človek dobiva dovolj dobrin, ki so mu potrebne za udovoljitev svojih potreb. Ko bi dobrine kar ležale v naravi, bi se nam ne trebalo brigati za drugo, kakor da jih pobiramo in morda še shranimo zase.
Narava pa v največ slučajih zahteva od nas Se več. Mi moramo stvari predelavati, ako jih hočemo napraviti užitne, moramo jim premeniti obliko, oziroma s pomočjo produkcijskih dobrin naprav-ljamo užitne dobrine. To postopanje zovemo produkcijo ali izdelovanje dobrin. Vsaka produkcija pa zahteva zopet, da se porabijo produkcijske do-
ravnem in zelo prijaznem polju, ob malem in prav prijazno tekočem potočku, od katerega ne teče daleč tudi Kokra.
Kranjski jezik je imenoval ta kraj poprej Brdo, kar pomenja tak kraj, kjer ne stoje pravi gozdovi, temveč le grmovje in grmičevje. Leta 1600 dne 110. julija je cesar Maksimilijan Prvi graščino Turen ob Kokri prodal gospodu Jorgen von Egk, vice-domu na Kranjskem. Nato je gospod «von Egk» z ozirom na to, da je stari grad Turen popolnoma razpadel in opustil, na tem kraju grad napravil za bivališče in ga imenoval po svojem imenu.
Leta 1579 je gospodoval na tem gradu gospod Adam baron von Egk, h komur se je zatekel iz Kranja pregnani protestantski pridigar Jernej Knafel in tukaj pridigoval. Sedaj sta tu dva gospodarja, kojih vsak poseduje en del, in sicer gospod Jurij Žiga, grof in gospod GallenberSki, deželni oskrbnik kranjski i. t. d, ki ima sedaj ono polovico v post sli, ki je pred tem pripadala grofu Schrotten-baSkemu, in Janez Gothard baron von Egh, ki ima drugo polovico.
Blizu tega gradu stoje prav lepi in prijazni gozdovi, ki hranijo marsikako divjačino. Tudi sadje nosnega drevja je tu v izobilju.
Zioraba las.
Po raznih virih nabral J. H.
Marsikdo čitateljev bode pod tem zaglavjem pričakoval naskoka proti današnjim frizuram in po-nareji las našega ženstva, kar pa ravno ni namen teh vrstic, ti a si ravno je odsvetovati to dostikrat smešno slabost. Ce opazujemo damski svet, nosi ta sedaj domalega večalimanj ponarejene lase.
Naše opazovanje naj tedaj ima smoter prepričati, da naSe ženstvo svoj dozdevni ponos s ponarejenimi lasmi nikakor ne sme prištevati k modi preteklega stoletja, ker je ta navada v rabi že nad 2000 let. Lasje so neobhodno potrebni in tvorijo glavi prepotreben, da, neizogiben kinč. Ce jih manjka ali če moda pomnoženje istih zahteva, je bilo in je še danes v navadi, da se pomanjkljaj nadomesti s tujimi. 2c pred par tisoč leti so znali izdelavati cofe, kite in lasulje. Lasulja ali baroka je ena najstarejših kosmetičnih iznajdb, katere porodek se ne more zgodovinsko konstatirati.
V Egiptu so rabili Se 1500 let pred Kristusom možje, gospe kakor tudi otroci boljših stanov baroke, katere so pa obenem služile za pokrivalo in jih varovale pred pokočimi solnčnimi žarki; kajti takrat je bila postava čisto briti glavo. Nekateri nosili so jih celo po več, eno na drugi. Staroegipčanske lasulje (baroke) se vidijo Se dandanes v muzejih Londona in Berolina. Različni klasični avtorji pripovedujejo, da so že staroorien-talski samosilniki: medijski, perzijski in partijski kralji nosili lasulje.  V Babilonu so morali mlade-
niči in dekleta pred poroko svoje lastne lase v svetišču narodnega boga Bela pokloniti; sklepati je tedaj lahko, da so se poročili v lasuljah. Aristotel poroča, da je kralj Karcev, Mavzolej po imenu, v svrho povečanja svojega zaklada upeljal na lasuljo nekak monopol. On je namreč v sosednjih državah pokupil las, kolikor jih je dobiti zamogel, in dal izdelali v lasulje, potem pa svojim podložnikom pod smrtno kaznijo zapovedal popolne obritje glav. Z lasuljami dobro preskrbljena kraljevu skladišča so se nato odprla; lasulje pa proti visok' coni v jako kratkem času popolnoma razprodale. Ko so mu nekateri očitali, da striže svoje podložnike kot ovce, se jo smejal, in kako tudi ne, saj si jo po tej zvijači pridobil neizmerno bogastvo. Tudi v starem veku se že Čita o lasuljah.
Perzijske gospe so ljubilo dolge in lepe kite. One so pripenjalo na isto še tuje; če teh ni bilo, zadostovalo so tudi zidane. Grki, kateri so Egipčane pač radi posnemali, so nosili, kakor stari zgodovinarji poročajo, tuje lase na svoji glavi. Kavno • tako so opažali stari Kartaženi ponarejene lase pri svojih ženah.
Pri Rimljanih so nosili duhovniki nek privilegiran lasin kinč. Za Rimljane jo bila velika važnost umetno nadomestiti naravne manjkajoče lase, za-toraj so bile lasulje pri gospeh in tnožkih zelo v navadi. Visoke lasnate kopico rimskih gospa poznejšega časa se brez pomoči tujih las sploh niso mogle razpravljati. Znano je, da je bil Cezar vsled svojih redkih las večkrat sramoten, zatorej je pri senatu zaprosil in dobil dovoljenje namesto lasuljo nositi lovorov venec. Za njegovih naslednikov je bila
I. priloU „Gortn|cu" ti 26 \z 1907.1.
brin« In ?.ihteva tudi •!« in. Gospodarsko pa je samo tako postopanje, će je produkt vsaj toliko vreden kakor produkcijske dobrine in delavna sila, ki sta te rabila ta izdelek.
Skupno vrednost produkcijskih do-brin in dela, ki je potrebno, da se napravi novo dobro, zovemo stroške dobrine.
Vrednost, katero imajo dobrine, ki so nastale s produkcijo, imenujemo donos. Ta donos ima pa ali večjo vrednost, kakor so jo imele one dobrine, katere smo porabili pri produkciji z vrednostjo dela vred ali pa tudi ne. O čistem donosu govorimo le v prvem slučaju.
Dohodke imenujemo svoto onih vrednosti, katere sme gospodareč človek porabiti, ne da bi pri tem trpel njegov »metek. V navadnem življenju si mislimo pri dohodkih vedno nekaj stalnega in ponavljajočega, v narodno-gospodarskem oziru to ni potreba. Vedno pa govorimo o dohodkih le z ozirom na subjekt, kateremu pripadajo, dočim je donos v zvezi s predmetom, kateri ga daje.
Produkcija pa ni samo proizvajanje dobrin, temveč tudi vzdrževanje istih, namen produkcije je pa konsumpcija ali trošenje.
čim več se proizvaja, temveč se lahko troAi. Iz tega vidimo, da sta produkcija in konsumpcija v vzajemni zvezi. Vse gospodarstvo obstoji v teh dveh, oziroma treh činiteljih in bi gospodarstvo lahko tudi označili tako, da je to ono po nekem načrtu se vrSeče delovanje, ki meri na to, da neprestano proizvaja, vzdržuje in trosi gospodarske dobrine.
< le gospodarstvo služi le potrebam posameznika, imenuje se posamezno gospodarstvo, če pa isto obsega več oseb, govorimo o splošnem gospodarstvu. Nekako splošno gospodarstvo je tudi državno gospodarstvo, ki služi potrebam skupine Ijvdi, ki so združeni v državno celoto. Temu gospodarstvu podobno je gospodarstvo občin, okrajev, dežel. Taka gospodarstva se imenujejo tudi prisilna, ker se ne ustanove prostovoljno, temveč po neki oblasti.
Narodno gospodarstvo pa imenujemo skupino onih naredb in naprav, ki zadevajo gospodarstva naroda, ki so združena po prometu. Diljc prih
Hotelsko društvo »Triglav" v Bohinja.
Pred kratkim smo objavili inserat hotelske družbe «Triglav*, ki se je osnovala v Ljubljani. Iz oklica in podpisov na njem smemo soditi, da ni ravno mala zasluga deželne zveze za tujski promet, da se je ustanovilo to velevažno podjetje, ki je velevažno ne samo v narodnem, ampak tudi v narodno-gospodarskem oziru za vse Slovence. Z veseljem opazujemo vrlo delovanje tega društva, ki deluje Šele dve leti, pa sme s ponosom zreti na svoje uspehe. Da ti uspehi niso ravno majhni, pričajo izbruhi nemških listov, ki od časa bivanja angleških časnikarjev na Kranjskem polnijo predale nemško-nacijonalnih listov. Že samo suho to dejstvo nam priča, kako veliko, našemu narodu prekoristno delo so storili ustanovitelji «zveze*. Najbolj karakteristična je ta jeza radi tega, ker .zveza* ne zasleduje nobene politike. Nje edini namen je pospeševati tujski promet po naših lepih pokrajinah in s tem koristiti deželi v gospodarskem oziru. Cilji zveze so tako idealni, da je neodpustno, da
sc cela dežela na en ali na drug način ne oklene te korporacije ter pospe* u je nje prekoristno delovanje.
Toda vrniti se hočemo k hotelski družbi •Triglav», ki lahko postane za nase kraje nov vir dohodkov. Ker je društvo ravnokar razposlalo po Gorenjskem poseben oklic s priloženo izjavo in lično sliko poslopij, ki so že društvena but, imo namenili pregovoriti nekaj besed o tem velevažnem podjetju.
Kakor hitro so se bližale nove železniške proge svojemu svršetku, se je raznesel glas, da so te začeli snovati razni sindikati za gradnjo hotelov ob novi železniški progi. Da so bili < lani teh sindikatov tujci, je obsebi umevno, ker Slovenci imamo že to lepo lastnost, da držimo roke križem, ko tujec posnema smetano z našega mleka, in Sele, ko je že prepozno, ko začnemo lizati posneto mleko, se hudujemo in tarnamo, da je tujec posnel mleko, nam pa je ostala sirotka. Koliko prelepih prilik smo že zamudili na ta način, koliko narodnega premoženja je žo preSlo v roke tujcev in to le vslcd nase brezbrižnosti. Hvaležni moramo torej biti vrlim možem, ki so sprožili idejo hotelske družbe cTri-glav*. A ne samo hvaležnost, ampak tudi podpore smo jim dolžni, kajti tako lepo zasnovano velevažno podjetje mora podpirati, kdor le more. In če bi bilo treba tudi *aj žrtvovati, bi se tega ne smeli strašiti. Ko je pa vso podjetje zasnovano na tako redni podlagi, pa ni nobene nevarnosti radi kake izgube. Sveta dolžnost vsakega rodoljuba je z vsemi močmi delovati na to, da se pokupi čim večje Število deležev, kajti brez denarja tudi najbolj požrtvovalni odbor ne more delovati.
Po naSem skromnem mnenju so v prvi vrsti poklicani naši denarni zavodi, da podpro novo družbo v kolikor mogoče visoki meri, osobito ker bode denar plodonosno naložen. Število tujcev, ki prihajajo na letovišče, bo v naSi deželi vsako leto večje in če si jih hočemo ohraniti ter doseči, da bo Sel o naSi deželi dober glas po svetu, moramo tujcem nuditi vse to, kar dobe v drugih deželah. A dosedaj smo bili v tem oziru slabo oskrbljeni. Cim več tujcev bo prihajalo v deželo, tem bolj bosta cveteli trgovina in obrt. Zato so tudi trgovci in obrtniki poklicani, da po svojih močili pospešujejo namero novega društva. Ustanovitev hotelske družbe je lahko epohalnega pomena za naSo deželo glede tujskega prometa.
Po našem skromnem mnenju pa naj bi se pritegnili vsi Slovenci, tudi izvenkranjski, ideja naj postane last celokupnega slovenskega naroda. Toliko se nam je za sedaj zdelo potrebno omeniti, ker smo to smatrali za svojo časnikarsko dolžnost.
Tedenski sejem t Kranju dne 24. junija t. L
Prignalo se je — konj, 63 glav goveje živine, 4 teleta, 190 domaČih prašičev in — ovac. — Pšenica po K 9*—, proso po K 6*50, rž po K 7 50 oves po K 8—, ajda po K 9.25, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K 2'— za 50 kg.
Dobavni razpisi. C. kr. oskrbnistvo postno ekonomije na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da si potom javne ponudbe nabavi za leto 1908 in 1909 razne predmete, kakor: platneno, bombažno sukneno, volneno blago, dvonitnik (cvilih), vrvarsko, milarsko blago, žeblje. Pismene ponudbe je vložiti najkasneje do 13. ju-
lasulja sedaj spoštovana, kmalu pa ostro prepovedana. Ko so Rimljani z Germani prišli v tesnejšo dotiko ter videli, da imajo nemške gospe rumenkaste lase, je bila ta barva naenkrat obče moderna, in rumenkasti lasje (cofi) najbolj cvetoča trgovina; zlasti so ljubile rimske dame velike in male natike nemških las. Te iz Nemčije dobljene lase kupovale so seveda vsled visoke cene le bogatejše Rimljanke, ubožnejše so pa to moderno barvo svojim naravnim lasem umetnim potom pridobivale. Avtoriteta pesnikov, kateri so opevali svojim bogovom rumenkaste lase, je skoro gotovo kolikor toliko k tej brezmiselni poželjivosti pripomogla, ter so na ta način napravljali trgovcem s lasmi nevede jako dobro reklamo. Razvidno je tedaj, kako se je naravna barva las prezirala; predstavljajmo si, kako nepristojen je bil natik rumenkastih nemških las med črnimi lasmi rujavih južnih obrazov. Plotma, soproga nekega imperatorja, seje odlikovala zlasti v tem, ker je nosila jako visok natik.
Od cesarja Caracala poroča Herodian, da se je za časa bivanja na Donavi zlasti prizadeval Nemcem prikupiti ter da je nemško oblačilo oblekel in nataknil lasuljo, kakršno so nosili Nemci. Rimski pesniki in satirikerji so napadali precej ostro zlorabo, zlasti nošo tujih las, istotako tudi cerkveni očetje.
2e v drugem stoletju po Kr. rojstvu je prepovedal Klemen iz Aleksandrije nošo tujih las ter o Črtal to nošo kot neko brezbožnost, rekoč: «Komu položi blagoslavljajoč duhovnik roke.» Ne položi jih lepi okrašeni ženski, temveč le tujim lasem in po teh tedaj neki tuji glavi 1» Menil je namreč žensko pri poroki. Tertulian, kateri je živel v 3. stoletju, je ožigosal v svoji pridigi <de cultu femi-narum* zlasti visoke lasulje. V letu 692 je bila v carigradski sinodi celo neka prepoved na zelo luk-
suriozno razširjeno lišpanje glave izdana, toda popolnoma brezuspešno. Zgodovinsko je dokazano, da je Klodvil, nasilni francoski kralj, prišel h krstu v parfimirani lasulji tako, da ga je pobožni Remigv v sveti jezi na ta svetovni lišp prisilil isto odložiti. V 12. in 13. stoletju so si ženske svoje naravne lase z zidanimi pomnoževale, nekatere pa, Se celo visoke kraljice rabile so jih tudi, od mrtecev. Eti enne de Bourbon, letopisec tedanjega časa, pripo veduje od cesarja Friderika rdečeoradca, da je on, ko je videl pri svoji soprogi ponarejene lase, isto vzel, poklical svoje viteze in dvorjanike ter jim ukazal iste vreči v ogenj, češ, da bodo vohali neprijeten duh, rekoč: Jaz hočem imeti živo ženo, a ne mrtve I
Na Angleškem je v začetku 12. stoletja kralj Henrik I. prepovedal lasulje, istotako se je jezil na Francoskem v 13. stoletju neki Aleksander pl. Ha-bes. Čeravno je tudi cerkev tozadevno izdajala prepoved za prepovedjo, kljub temu se je v 12. sto letju škof Bernard po svoji veliki lasulji odlikoval. No, duhovniki Se dandanes jako neradi poslušajo svoje predstojne oblasti. Cerkvena stolica, papež Aleksander III. je prepovedal opetovano ta priljubljeni lišp.
V začetku 16. stoletja izdelovale so se lasulje (bolje nekaki bati) v Norimbergu, kakršne so bile takrat moderne. Konec prih.
Uganki.
Kaj je sv. zakon? — Pokora.
Kaj so Brezje? — Korito za krmljenje ljudi, ki ne sejejo in ne žanjejo, pa le hočejo najbolje živeti.
Uja 1907 12 ore dopoldne pri gori oskrbnistvo. Razglas, obsegajoč natančnejše pogoje in zaznamek predmetov, katere je dobaviti, it v pitami trgovske in obrtniške .bornice v Ljubljani na vpogled.
fieeilfaafe kea) bo leta 1907 v Postojni dne 26. avgusta, v Domžalah dne 27. avgusta, v Kranju dne 21, avgusta, v Škofljici dne 30. avgusta, v Ribnici dne 31. avgusta, v Trebnjem dne 3. septembra, v št. Jerneju dne 4. septembra, v Lescah dne 6. septembra in na Boh. Bistrici dne 7. septembra. Ker se v vseh postajali razdeli skupno le 93 državnih daril, torej v vsakem premo val ne m kraju povprek le 10 daril državne podpore, je želeti, da v svrho podpiranja domače konjereje tudi občine in denarni zavodi k temu prispevajo ter konjerejskemu odseku v Ljubljani za premovanje konj domačih konjerejcev ali konjerejcev sosednih občin nakažejo. — Samostojni konjerejtki odsek c. k. kmetijske družbe kranjske Ljubljani.
Orand hotel Triglav na Bohinjski Bistrici, ki se slovesno otvori v nedeljo 30. junija, bo zlasti izletnikom k Bohinjskemu jezeru in na Cmo prst ter sploh v Bohinj prav dobro doSel. Priporočamo tn hotel, ki je v domačih rokah, tudi vsem leto-vi.sčnrjem, ker se dobe lepe sobe in krasna stanovanja. Restavracijo je prevzel dobroznani rettav-rater iz Ljubljane g. Avguštin Zajec, ki bo po zmernih cenah prav dobro postregel obiskujoči m gostom. Novi hotel sc priporoča zlasti večjim družbam in društvom in, kakor čujemo, bosta že prvi teden imeli učiteljsko društvo za radovljiški okraj in društvo »Pravnik* svoja občna zbora v tem hotelu.
Letina. Strokovnjaki sodijo, da bo monarhija letos pridelala okoli 50—53 milijonov metrskih stotov pšenice. Seveda je razlika med lansko letino, skoro 70 mili j. met stotov, precej velika. Bližajoča se žetev in zaioge lanske letine bodo zadostovale potrebam monarhije. Le, ako bi letošnja žetev ne prinesla svojih 40 milj. met. stotov, bi morah* žito od drugod dovažati.
Vipavska letina utegne biti letos na Vipavskem po sedanjem zarodu soditi tako bogata, kakor že ni bila od leta 1875. Trte imajo toliko zaroda, da bo ljudem primanjkovalo posode, ako vse dozori in ne pride kaka vremenska nezgoda. Bog daj, da bi imeli kmetje-trpini zopet onkrat eno dobro vinsko letino.
Dobavni razpis. C. kr. trgovsko ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo že avizirana ponudbena razprava za dobavo večjih množin hrastovih in bukovih pragov in kosov hrastovega lesa za leti 1907 in 1908 vršila dne 7. avgusta t. 1. ob 12. uri opoldne na trgovski boni v Bruslju.
DOpiSh   B   H E3
□ □□□□
Iz kranjske okolico. Dobrot klerikalnih poslancev še vedno ne občuti kmet, čeravno iste bridko izkuša v vsakdanjem življenju. Omeniti hočem le ta slučaj, ki jasno dokazuje, kako skrb imajo naši poslanci za nas kmetovalce in naše koristi. Svetoval bi gosp. Jarcu, ki je spremljal po shodih Cočovega Franceta pred volitvami in povzdigoval zasluge klerikalnih poslancev med nevednim ljudstvom v deveta nebesa, naj bi se prilično podal v bližnje vasi, skozi katere bode peljala železnica Kranj-Tržič in naj se prepriča, kake dobrote so doletele prizadete posestnike, ki so morali svet za to odstopiti. Tarnanje Blejcev in Bohinjcev radi prenizke ocenitve odstopljenega zemljišča, je že potihnilo, ker že nekaj časa vozijo vlaki po novi progi, tembolj se pa čujejo dandanes pritožbe od posestnikov v vaseh, skozi katere bode speljana železnica in le srečni se čutijo isti posestniki, katerih zemljišče se ni dotaknil železniški tir. Naravnost se čuje glas od prizadetih, da so osleparjeni radi prenizke ocenitve odstopljenega zemljišča in poslopij, katerega bodejo morali dati za prenizko ceno. Obsebi je umevno, da bi danes ne bilo mogoče izvršiti kake nove železniške proge brez prevelikih stroškov ra odkup zemljišča, to bi <»e ne dal razlastiti potreben svet, katero podjetje je obče koristno za napredek, temveč pri razlastitvi zemljišč bi se morale postavno določiti primerne cene, da ljudstvo pri tem ne trpi škodo. Dragi sotrpin, ti tarnaš in tožiš, da se tebi godi krivica s tem, da si prisiljen odstopiti in razkosati pustiti zemljišče za nizko ceno, ne premisliš pa, odkod da to zlo izhaja? In po krivem sodiš nedolžnega, da ti povzroča zlo, toraj zasleduj provzročitelja, od katerega zlo pride nad tebe, in obsojaj tistega!? Po treznem premišljevanju moraš priti do prepričanja, da si si sam spletel bič in istega dal njim v roke, da tebe z menoj vred, ki nisem pomagal plesti biča, tepo ž njim! Na prvi hip se tebi ta moja trditev, dragi sokmotovaloc, vidi neresnična in gledal me bodeš nezaupljivo, ker sera razupit kot nepokorna ovca, toda če ti stvar dobro premisliš, se prepričaš, da je ta trditev resnična in naslednja nej to v tem potrdi. Ne vem, je li »Domoljub, prinesel yest, da te je v zadnjem zasedanju državnega zbora sklenila postava od poslancev
(seveda od klerikalnih), dt se duhovščini zvišajo plače in so v to dovolili milijone, h katerim bodel moral tudi ti prispevati; toraj imaš dokazano dobroto, katero so ti naklonili od duhovščine priporočani in od kmetovalcev voljeni poslanci. Nasprotno to pa bili ravno isti poslanci pri zasedanju državnega zbora navzoči, ko se je postavno določilo, da s« more s pomočjo te postave svet, kateri se bode rabil ta lo«alno železnico Kranj-Trtič. tebi za nizko reno razlastiti. Tukaj ima.*, dragi sokmetovalec, drugi dokaz dobrote, ki se nam izkazuje. Ravno pri sklepanju takih razlastilnih postav bi morali pok.sati nafti kmetski zastopniki pravega moža, da imajo resnično voljo kmetu pomagati. To se pa ni zgodilo, potegnili so se le za korist duhovščine, tvoje koristi pa pustili na stran in to nam daje dokaz, da so od duhovščine priporočani poslanci sužrji fa'ovža. ne pa pravi zastopniki kmetskih koristil Če pa hočejo poslanci,od duhovščine priporočani in od kmetovalcev izvoljeni razveljaviti to trditev, naj pa dr. Šuštersič, ker se v 119 št «Slo-vtnca» ftirokouati pri prihodnjem drž. zasedanju predlnga. naj se polovica duhovščine dovoljenih milijonov porabi za odpis davka revnim zadolženim kmetom, kateri imajo veliko hujši boj za obstanek, kakor najbolj revni duhovnik.
Vzgoja in šola.
ž njimi ondi po ves dan, ondi kuhajo, jedo itd. Prirejajo se tudi daljša potovanja za otroke. Učinek teh potovanj je očividen. Zdrava barva, dobra volja, to se opaža pri otrocih po takih izletih in potovanjih.
Delajmo tudi mi tako! Geslo ljudske in srednje šole bodi: ven v naravo, kedar le mogoče. Teb* vadba in mladinske igre naj bi se vršile kar največ pod milim nebom. Poleg tega pa treba marljivo prirejati poučno-zabavne izlete. Skrbimo, da bo naša mladina telesno dobro razvita; ako bo krepko nje delo, čil, svež, krepak budi njen duh.
□ □□□□
1%
Mladinske Igre.
Slavni laški fiziolog Angelo Mosso toži: «Ako pride dandanes dečkom na misel, da bi bili žogo po cestah in trgih, so takoj stražniki ta njimi kakor za podivjanimi psi.» Po pravici. Obžalovati moramo mladino po velikih mestih, ker ji je tako redko dana prilika, da bi se prosto gibala in igrala. Ker se pa tudi po manjših mestih in krajih vse premalo gleda na to, da bi mladina šolska in predšolska, kar največ časa prebila v prosti naravi, pod milim nebom, zato priobčujemo tukaj nekaj črtic o važnosti kretanja na prostem in o prevelikem pomenu mladinskih iger.
Narodi, ki še prosto žive v božji naravi, skrbijo v prvi vrsti za telesno vzgojo. Tako tudi kulturni narodi. Rimljan je trdil, da le v zdravem, gibčnem telesu biva zdrava duša. Znano je, kako marljivo so gojili Grki, med njimi zlasti Špartanci, telovadbo in dosegli vrhunec telesne gibčnosti in lepote.
Koncem srednjega veka, v dobi renesance, se je poživil staroklasiški duh Grkov in Rimljanov, obenem so začeli tudi povdarjati veliko važnost čvrste telesne vzgoja Mladina je sedaj ob ugodnem času po mestih na javnih prostorih kegljala, metala Žogo itd. Ko je minila zlata doba renesance, je pojenjalo tudi zanimanje za telesne vaje in igre na prostem. Vendar so veliki pedagogi (vzgoieslovci) sedemnajstega in osemnajstega stoletja, kakor Ko-menski, John Locke, Rousseau in Basedo w povdar jali potrebo telovadbe v prosti naravi.
Začetkom devetnajstega stoletja so začeli z velikim navdušenjem gojiti telovadbo Nemci. Med Slovani so bili pa Cehi prvi, ki so spoznali neprecenljivo vrednost telesne vzgoje; vstala sta med njimi Tyrš in Fugoer in začela sistematično gojiti telovadbo v sokolskih društvih.
Najbolj pa potrebuje telesnega kretanja šolska mladina. Z žalostjo opažamo, da ima današnja mladina večkrat že v ljudski šoli pokvarjene živce, da je nervozna. Zato zahtevajo zadnji čas zdravniki, vzgojrslovci, fiziologi in dušeslovci, da naj se kar n<tj\eć pozornosti posveti telesni vzgoji in naj se laista ki i.kur mogoče pospešuje.
Šok na Angleškem, v S vedi j i in Norvegiji ter n h.ti.i o.-**, m naj nam bodo za vzor, kaio se v njih pospešuje telesna gibčnost in krepkost zlasti z mladinskimi in ljudskimi igrami, s telovadbo pod milim nebom in z vsakovrstnimi športi. Na Angleškem se skuša mladina v tekmovalnih bojih, kateri so bili že starim narodom zelo priljubljeni, ljudstvo se strastno zanima za take boje; zmaga te ali one skupine pomeni Čast za narod, kateremu pripada dotična skupina. Na Francoskem pa obstoja .narodna zveza za telesno vzgojo*, ki skrbi za to, da mladini ne manjka prilike telesno se krepiti in izuriti v tekanju, skakanju, veslanju, bojevanju, kolesarjenju itd.
Nekaj tega gibanja se je pojavilo tudi v Avstriji, odkar je 1. 1890 tedanji naučni minister Gauč odrtdil, da se imajo vpeljati mladinske igre na srednjih šolah. Intenzivneje so se pri nas počeli baviti tudi s telovadbo; statistika iz 1.1905 kaže, da so vpeljali na 30 avstrijskih gimnazijah (izmed 229 obstoječih) kot obvezen predmet telovadbo, ki je itak obvezna na vseh ljudskih in meščanskih šolah in na realkah.
Posebno pozornost so odslej posvečavali mladinskim igram. Na Dunaju se je l. 1891 osnovalo društvo za pospeševanje mladinskih iger; 1. 1906 je imelo društvo že 13 oddelkov, v katerih je pro izvajalo 130.000 otrok mladinske igre.
Novejša psihologija pravilno trdi, da je igranje eden najznačilnejših življenskih pojavov pri mladini. Otrok se mora igrati. To se vrlo upošteva v tujini. Po velikih inozemskih mestih se igrajo na javnih zabaviščih z otroci tudi starejši ljudje in prebijejo
V Kranja, ■In« 88, junija.
Il državnega ibora. Minuli torek je bil izvoljen predsednikom poslanske zbornice krič. so-cijalec WeiBkirchner, prvim podpredsednikom Oeh Začek, drugim pa Poljak Starzinski. V včerajšnji seji je vlada predložila zakonski načrt o spremembi poslovnika in petmesečni proračunski provizorij. Zbornica je razpravljala o predlogu glede saniranja deželnih financ. Finančni minister obljublja, da predloži vlada v jeseni tozadevni zakonski načrt. Socijalist Renner zahteva, da se upcljc splošna in enaka volilna pravica tudi v deželne zbore. Ministrski predsednik izjavlja, da je načelno proti taki. Pri tej točki se oglasi za besedo tudi slovenski poslanec Hribar. Svoj govor prične v slovenskem jeziku ter naglasa, da govori namenoma slovenski, da s tem pokaže, da je slovenski jezik tudi v parlamentu enakopraven z nemščino in da je vsled tega opravičena zahteva, da se protoko-lirajo tudi vsi nenemški govori. V meritornem oziru v nemškem jeziku stvarno razpravlja o saniranju deželnih financ in je mnenja, naj država plačuje učiteljstvo. Ko konča svoj govor, mu jugoslovanski in češki poslanci živahno pritrjujejo in ploskajo.
Zaradi avstro - ogrske nagodbe začno ministrske konference na Dunaju dne 1. julija in imajo trajati tri dni. Na avstrijski in na ogrski strani se izraža upanje, da pride po sporazuma, ali vse te izjave so precej rezervirane. Gre se za takozvano .kratko nagodbo*, od katere je odvisen avstrijski proračun. Za avstrijsko vlado je sedaj položaj ugoden. V parlamentu je odločna večina, ki se bode upirala vsem neopravičenim zahtevam madjarske vlade in Beck ima v njej močno zahrbtišče, ako je njegova volja, varovati avstrijske interese, dobra. Nasprotno pa je ogrska vlada v kritičnem položaju. Prezgodnji odhod cesarja iz Budimpešte je zanjo slabo znamenje, med ljudstvom nima upore, ker ga goljufa z volilno reformo in konflikt s Hrvati jo še bolj slabi. Avstrijska vlada, ki ne bi izrabila tega položaja, bi morala sramotno demisionirati. Ako nič drugega, je vsaj pričakovati, da se situacija pri sedanjih konferencah popolnoma izjasni.
Hrvatska kriza je postala zadnji čas akutna. Ban grof Pejačević se je trudil, da bi pregovoril hrvatske delegate v peštanskem državnem zboru, naj opuste obstrukcijo železničarskega zakona, kar se mu pa ni posrečilo. Vsled tega je demisioniral in na njegovo mesto je imenovan dosedanji predsednik banskega sodišča pl. Rakod-czay. Da Hrvatje tudi Pejačeviču na ljubo niso mogli opustiti svojega stališča v žeiezničar-skem vprašanju, je popolnoma naravno. Izgubili bi bili vse zaupanje med ljudstvom, in sicer po vsej pravici. Da je Pejačević poskušal, pregovoriti jih, kaže, da ni bil nikoli s celim srcem na strani hrvatske koalicije in njegova demisija je zelo klavrn korak. Imenovanje Rakod cza y a, Kuenove kreature, pa dokazuje, da hoče ogrska vlada zopet poskusiti svojo staro srečo z madjaronsko politiko v Khuen Hedervarvjevem smislu. Vladni predstojniki Nikolir., Roje in Badaj so naznanili novemu banu svojo demisijo in najbrže bodo imenovani sami madjaroni na njih mesta. Potem bode nedvomno razpuščen hrvatski sabor in vlada bode porabila svojo moč, da pritisne pri volitvah na uradnike. Koliko bode imela s tem sreče, tega ne more danes nihče reči. Gotovo je pa, da mora iti sedaj tudi hrvatsko - srbska koalicija do skrajnosti. Ako bi pokazala sedaj kakšno slabost, bi ubila zaupanje naroda za nedogledne čase.
V nemški, odnosno praski vladi so nastale vsžne izpremembe. Državni tajnik dr. Posa-dowsky in pruski učni minister dr. Stud t sta demisionirala. Namesto prvega pride minister dr. Bethmann-Holhveg, na mesto drugega neki uradnik Holle. V ministrstvu za notranje zadeve pride višji predsednik Mol tke.
0 viničarskem gibanju na južnem Francoskem se je že mnogo pisalo, ko so začele prve demonstracije, ki so povzročile velikansko presenečenje. To gibanje se je med tem mogočno razširilo in je dobilo pravi revolucionarni značaj ter je spravilo tudi vlado v kritičen položaj. Uporni viničarji so priredili demonstracijo za demonstracijo, oblasti so začele zatirati te manifestacije, prišlo je do spopadov med viničarji in orožniki, vlada je poslala vojaštvo, uporniki so začeli zidati barikade in končno je bilo tako, kakor da je vdrl sovražnik v deželo. Ali največje presenečenje je doživela vlada, ko je ves 17. pešpolk odpovedal pokorščino. Vojaki so vzeli puške, pobrali so iz skladišča streljivo, zapustili so vojašnico, pa se niso hoteli povrniti. Oblasti so izdale nalog, da se zapre voditelj gibanja, med njimi glavnega vodjo Marceliria Albertu
in to se ni posrečilo. V zbornici je sicer dosegel Clemenceau se večino za dnevni red, ki je izrekel vladi zaupanje, a šlo je trdo in ministrski predsednik je le zmagal, ker ni povedal vse resnice o dejanskem položaju. Rekel je med drugim, da je brigadni general pripravil uporne vojake do tega, da so se udali na milost in nemilost; to pa ni bilo resnično. Vojake je pregovoril akcijski odbor viničarjev, naj opuste odpor, ki ne bi mogel nikomur koristiti in general je moral obljubiti vojakom, da ne bode nihče kaznovan. t Pa tudi '-obljube ni izpolnila vlada v pravem smislu. Res <k ni bil kaznovan noben posamezni vojak, a celi polk jo bil premeščen v Tunis. Naj pojasnimo stvar nekoliko. Južno-francoski viničarji so bili m koč bogati ljudje. Njih delo ni bilo pretežavno, zaslužili so pa toliko, da so živeli prav gosposko. Imeti so svoje vile, kočije, dinarja v hranilnicah. A kapitalistična produkcija se je vrgla tudi na vino in ga je umetno narejala. Viničarji so dobili hudo konkurenco, ki je postajala bolj in bolj občutljiva. Da bi ji bili kos, so se tudi viničarji začeli posluževati sladkorja. Pačili so vino. Statistika vinogradarstva pokazuje velikansko nerazmerje med produkcijo grozdja in vina. Nastala je velikanska nadprodukcija vina in vsled tega sedanja huda kriza.
Godovi prihodnjega tedna:
29. Sv. Peter in Pavel, Pcroslav; 30. Spomin sv. Pavla, Gojslava; 1. junija Teobald, Bogoslav, Gorka; 2. Obiskovanje Marije Device, Volkomir, Metodij; 3. Helijodor, Branislav, Nada; 4. Urh, Prokop; 5. Ciril in Metod, Vralislava, 6. Izaija, Domogoj.
Sejmi na Gorenjskem prih. teden;
2. v Št. Gothardu in v Srednji vasi.
Novičar. ■ m m
Vabilo na naročbo. Z današnjo številko se konča prvo polletje. Komur poteče naročnina, tega prosimo, da takoj poravna naročnino, da se pošiljanje lista ne pretrga. Somišljenike pa prosimo, da pridno agitirajo za list.
Kranjski deželni zbor bode, kakor se čuje iz vladnih krogov, v kratkem razpuščen in bodo razpisane volitve na podlagi starega volilnega reda.
Gospod Gregor Demšar, notarski kandidat pri g. notarju A. Šlambergerju v Kranju, je imenovan notarjem v Postojim*.
Občinski odbor v Kranju ima danes zvečer sejo. Poročilo prinesemo prihodnjič.
Grozna draginja vlada pri naših mesarjih. Goveje meso stane kilogram 1*36 K, telečje pa 1-60—1-80 K. V Gradcu bodo od 1. julija t. 1. naprej prodajali kilogram za 20 h ceneje. Kaj pa pri nas v Kranju? Gena živini nič ne raste, zatoraj je zelo krivično, če naši mesarji prodajajo meso po starih cenah. Dolžnost mestnega županstva je, da se zanima za stvar.
0 zadnji planinski veselici v Kranju. Dohodkov je bilo 2324-92 K, troškov pa 1337*74 K, toraj prebitka 951*18 K.
Slov. plan. podružnice izlet se vrši na Črno prst (samo ob lepem vremenu) dne 29. in 30. t. m. (praznik in nedelja). Odhod iz Kranja 29. t. m. ob 12*30, prihod na Boh. Bistrico ob 247, odkoder po primernem odmoru polet na tri ure oddaljeno Črno prst. Povratek dne 30. t. m. z Boh. Bistrice ob 4*50 popoldne ob 7*42 zvečer (brzovlak). Prihod v Kranj ob 7*56 zvečer ob 11 06 ponoči.
Prošnje za slovensko vseučilišč© in srednje šole so poslali z Gorenjskega: podobčina Tacen, kmetijska podružnica v Tacnu, kmetijska podružnica v Gameljnih, gasilno društvo v Tacnu, Gamcljnih in Pirničah, županstvo občine Sorica, županstvo na Mlaki pri Kamniku, županstvo v Lukovici, politično društvo .Zora* v Kamniku, • Narodna čitalnica« v Kamniku, pevsko društvo .Zarja* na Brdu, pevsko društvo .Lira* v Kamniku, gasilno društvo v Kamniku, županstvo trga Kropa, žebljarska zadruga v Kropi, županstvo na Jesenicah, telovadno drušlvo .Sokol* na Jesenicah, podružnica sv. Cirila in Metoda na Jesenicah, občinski odbor, krajni šolski svet in podružnica kmetijske družbe na Skaručini, županstvo na Breznici.
V. vsesokolski izlet v Pragi se bo vršil od 28. jun. do 2. jul. 1907. Pripravo za to prekrasno slavnost češkega naroda so velikanske. Sokoli bodo telovadili na prostornem vežbališču; telovadilo jih bo približno 10.000. Udeležba bo ogromna; prišli so že v Prago Cehi iz Amerike. Slovenci gredo na izlet s posebnim vlakom. Vse večje evropske države bodo na izletu oficijelno zastopane. — Iz Kranja se je sinoči odpeljalo k vsesokolskemu izletu 27 oseb. Iz Ljubljane je vozil ob 7*45 posebni vlak, eno uro pozneje pa posebni vlak Hrvatov. NaSe ljudstvo je navdu-cno pozdravljalo brate Hrvate.
Veteransko društvo v Kranju priredi jutri na praznik sv. Petra In Pavla blagoslovljenje
Vsake soboto sveže češko pivo
društvene zastave ob polenajstih dopoldne ? •Zvezdi*, pri slabem vremenu pa v mestni župni cerkvi. Ob treh popoldan je koncert na vrtu g. Petra Mavrja, pri katerem svira tukajšnja meščanska godba. Vstopnina ta osebo 40 vin.
Serenada ii bakljida. Danes zvečer svira ob poldevetih tukajšnja meščanska godba po mestu in se ustavi pred stanovanjem gospe glavarjeve, ki bo jutri nadomestovala kumico, deželnega predsednika soprogo, in pa pred mestno hišo. Jutri se pripelje okrog 250 veterancev z jutranjim vlakom. Na kolodvoru jih čaka godba.
Nova veteranska zastava, katero bodo jutri blagoslovili in razvili, je napravila tvrdka J. Stedrv v Komotovu na Češkem. Na eni strani je napis: Vse za vero, dom, cesarja, na drugi pa: Veterancnverein in Krainburg 1906. Na eni strani je kranjski mestni grb, na drugi pa cesarski orel.
Na cesarja Franca Jožefa gimnaziji v Kranju se je vršila letošnja ustmena matura od 24. do 26. t. m. pod predsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzornika g. Franca Hubada. K maturi se je oglasilo 18 kandidatov, od katerih jo je napravilo z ugodnim uspehom tehle 16: Miha Cop z Dobrave pri Javorniku; Janez Dobravec z Bohinjske Ceš-njice v Bohinju; Leopold Erzin iz Šmartna pri Kamniku ; Jožef Klopčič iz Železnikov; Jožef Kodre iz Podgorja na Štajerskem; Rudolf Krivic z Volčjega potoka pri Kamniku; Janez Mazovec s Pe-rovega pri Kamniku; Nace Muri z Zgornjega Jezerskega na Koroškem (z odliko); Jožef Pogačnik iz Podnarta; Janez Pokolar z Škofje Loke; Friderik Pucher iz Kranja (z odliko); Lovre Sušnik iz Breznice pri Skorji Loki (z odliko;) France Tavželj iz Zdenske vasi; Janez Vidic iz Stranske vasi; Janez Vidmar iz Vidma ob Savi na Štajerskem in France Zaplotnik z Luž pri Šenčurju; en kandidat sme ponavljati izpit iz enega predmeta čez dva meseca, eden pa je padel za eno leto.
Politični o. kr. profeaor Evg. Jaro. Iz «Slo-venčevega* poročila povzamemo, da je bil prejšnji teden obsojen tukajšnji advokat v tožbi od prof. J. in navede advokata s polnim imenom. Zakaj pa •Slovenec* tudi profesorja ne imenuje s polnim imenom? To je — politični c. kr. prof. Evgen Jarc; in nadalje naj tudi razloži svojim bačkom, da si je politični c. kr. prof. E. Jarc zaslužil to lekcijo s svojim neprestanim hujskanjem proti me-čanstvu, zlasti pa Se proti nekaterim osebam. Resnici na ljubo popravimo napako, ki se nam je zadnjič vrinila: Na Demšarjevem shodu v Cerkljah je polit. c. kr. prof. E. Jarc pred «300 <in ne 30) zavednimi volilci» okrca v al liberalce, neodvisne kmete in «Gorenjca*. Političnemu c. kr. prof. E. Jarcu pa povemo, da imamo še več «pulfra» v rezervi, kakor pa ga je on imel — v hlačah, ko se je odpeljal iz Podbrezij. Zakaj neki o tem ne spiše njegov klerikalni kolega prof. dr. Debevec kake <duh—ovite* notice za «Slovenca». Vsaj se razumemo l
Pevski zbor loške čitalnice poleti v nedeljo dne 7. julija popoldne v prijazne Železnike, kjer priredi ob 4. uri ljudski koncert na vrtu gosp. Gabrijela Talerja. Pele se bodo edinole narodne pesmi iz vseh slovenskih pokrajin. Vstopnina znaša 40 vin. in je čisti dohodek namenjen revni šolski mladini v Železnikih. V slučaju deževnega vremena se koncert preloži na 14. julija. Vsa selška dolina gori do švicarske Sorice radostno pozdravlja ta demokratični pojav pomlajene in delavne loške čitalnice in njenega za probujanje ljudstva navdahnjenega pevskega zbora. Vožnja do Železnikov traja poldrugo uro. Oe bodo pa pripekali iznad veleresnega Lubnika solnca vroča pramena, bodo ljubeznivi pozdravi iz zelenih brd in gričev in Rakitovca - orjaka premagali utrujenost, duhove poživela pa bode klet g. Talerja, v kateri se peni cviček iz Gadove peči — zatoraj v Železnike na dan 7. julija!
Na Bohinjski Bistrici se vrši dne 6. avgusta t 1. letošnja glavna skupščina družbe sv. Cirila in Metoda.
Voliloi občine jeseniške poživljajo g. mini s trškega predsednika barona Becka in g. ministra za notranje zadeve g. Bienertha, naj uvedeta preiskavo proti tistemu uradniku c. kr. deželne vlade v Ljubljani, ki je izdal «Slovencu» uradno tajnost glede razveljavljenja I. volilnega razreda na Jesenicah, tako da je «Slovenec> dne 1. junija t. 1. že priobčil tisto razsodbo, ki jo je izdala c. kr. dež. vlada v Ljubljani šele dne 6. junija 1.1. pod št. 10.090.
Volitev občinskega predstojništva na Trati pri Gorenji vasi. Dne 24. t. m. je bil izvoljen županom Anton Uršič, posestnik na Ilotavljah. Svetovalci so: Anton Pintar in Franc Demšar, poscsnika v Sestranski vasi, Anton Dolinar, posestnik v Gorenji vasi, in Matija Jenko, posestnik v Todražu.
Podporno društvo bombaževe predilnice in tkalnice v Tržiču napravi povodom desetletnice društvenega obstanka jutri v soboto na praznik ustanovno veselico s sodelovanjem lastne tovarniške godbe. Začetek ob treh popoldne.
Umrla je gospa Anica Primožič, rojena Veber-jeva, soproga g. Jos. Primožiča, učitelja v Sorici pri Železnikih. Lahka ji zemljica!
Otvoritev koč. Na Ćrm prsti 28. L m., na Kredarici, v Vratih in na kamniškem sedlu 29. t. m Koča na Kredarici In Aljažev dom sta vedno za
tudi s svetiin mesom, Kadilnikova koča samo ob nedeljah in praznikih.
Dražbi sv Cirila in Metoda so zagotovili, takor smo te poročali, naši rojaki v Brookivnu po društvu sv. Petra letnih 50 K. Za temi pa noče zaostati brooklvnska «Sava», šaljivi klub Slovencev. Poslala je naši družbi dar 40 K. Hvala iskrena zavednim našim rodoljubom, živečim v daljni tujini, >a tako požrtvovalno čutečim z drago jim domovino.
Poskusen umor. Ko je šel gozdni čuvaj Gregor Preželj z Gorjui v svojem revirju v Kupnem polju, sodni okraj Brdo, domov, videl je par'sto korakov od sebe moža s črno pobarvanim obrazom in puško ter nahrbtnikom. Kmalu na to je počil strel in krogija je zažvi/gala Prežlju mimo ušes. Takoj na to sta zbežala dva moška, odkoder je priletel atrel.
Učiteljsko društvo sa radovljiški okraj je imelo dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne v šolskem poslopju v Lescah svoj letni občni zbor. Predsednik g. Andrej G r č a r, nadučitelj v Radovljici, pozdravi navzoče člane (skupaj 21) in kot gosta gospoda: Ljudevita Stiasnyja, c. kr. okraj, šolskega nadzornika Krškem, in Maksa Pirnata, c. kr. profesorja v Kranju.  V nadaljnem govoru omenja, da se ni mogel vršiti med letom noben društveni sestanek, ker je bila večina učiteljstva zadržana vsled po-navljalnih in obrtnih šol prav ob četrtkih, kateri dan je edino prikladen za rečene sestanke. — G. Jožef Korošec, nadučitelj v Mošnjah, poroča kot blagajnik o društvenih dohodkih in stroških. Društveno imetje znaša 1188*76 K.  Za pregledovalca računov se volita gospica Alojzija Šle bi, suplentinja v Radovljici, in g. France Jaklič, učitelj istotam. Pregledovalca takoj pregledata račune in jih najdeta najlepšem redu. — Pri volitvah v društveni odbor volijo navzoči na predlog g. Jožefa Ažmana, nadučitelja na Breznici, soglasno dosedanjega predsednika g. Andreja Grčarja. V odbor se še volijo: gdč. Ernestina Oman, učiteljica v Begunjah pri Radovljici, in gospodje: Jožef Ažman, nadučitelj na Breznici; Milan Guštin, učitelj na Jesenicah; Jožef Korošec, nadučitelj v Mošnjah, in Janez Šega, učitelj v Radovljici. — G. Janez Šega, priporoča, naj društvo pristopi koj član k zadrugi Učiteljska tiskarna v Ljubljani*, kadar bodo dopuščale društvene gmotne razmere. Sprejeto. — Predlog .Zaveze jugoslov. učit, društev*, naj bi člani obenem z udnino tudi plačevali naročnino na list .Učiteljski Tovariš*, se odkloni. Pač pa priporoča g. Janez Šega navzočim, da po svojih močeh pomagajo razširjati društvena lista: .Popotnik* in mladinski list .Zvonček*. — Ker se vrši letos glavno zborovanje .Zveze jugoslov. učit. društev* meseca avgusta v Radovljici, mora vzeti učiteljsko društvo za radovljiški okraj vse priprave v roke, da poskrbi glede stanovanj, sprejema, kakor tudi glede koncerta in izletov v Bohinj in Rož.  V ta namen se voli pomnoženi odbor, katerega člani so: ga. Ernestina Oman, učiteljica v Beganjah, gdč. Kati Drol, učiteljica v Zasipu, in gospodje: Martin Humek, nadučitelj v Srednji vasi v Bohinju; Mihael Salberger, učitelj na Jesenicah; Josip Žiro v ni k, nadučitelj v Gorjah; Janez Še-merl, učitelj v Lescah; Valentin Zavrl, nadučitelj v Begunjah; Jurij Ažman, nadučitelj na Breznici, in Janez VVresitz, učitelj v Ribnem. — Pri .Zavezinemu* zborovanju bodo društvo zastopali: gospodični Ana Božič, učiteljica v Kamni gorici, in Ana Zevnik, učiteljica v Gorjah, ter g. Janez Baraga, nadučitelj na Javorniku. — G. Janez Šega poroča: Dne 12. maja L 1. so se sešli na Dunaju zastopniki vseh učiteljskih zavez v Avstriji in pri tej priliki sklenili resolucijo, da se § 55 ljudskošolskega zakona spremeni v tem smislu, da učiteljske plače izenačijo plačam štirih najnižjih razredov državnih uradnikov: Ta resolucija se je odposlala v podpis vsem učiteljskim društvom v Avstriji. Meseca junija pa se zbero na Dunaju zastopniki vseh učiteljskih društev v Avstriji in predlože imenovano resolucijo, katero zborovalci enoglasno sprejmo, novemu parlamentu. Radovljiško učiteljsko društvo bo na Dunaju zastopal kot odposlanec g. Milan Guštin. — Nato je predaval g. Janez Sega «0 pomenu roditeljskih sestankov*. Glavne misli njegovega prezanimivega predavanja, smo priobčili že zadnjič. — Po zborovanju so se sešli udeležniki k prijateljskemu razgovoru v gostilnah VVucherer in Legat.
*  * *
Novo morilno orožje na Angleškem. Vojni minister Haldanc je v zbornici pripoznal, da nova puškina kroglja, katero nameravajo sedaj uvesti pri
angleški armadi, še hujše učinkuje kot kroglje. Toda Anglija si ne more pomagati, kar druge velevlasti tudi uvajajo to strelivo (.Spitz-gesehoss*). Bilo bi potrebno — je izjavil Haldane — da se velevlasti vnovič snidejo v Genfu in s posebno konvencijo prepovedo tako morilno orožje. To krogljo nameravajo uvesti tudi pri naši armadi.
Će z 40 oseb zastrupljenih. V Ed torto in okolici na Ogrskem je obolelo čez 40 oseb, ker so uživale govejo meso. Pri vseh so zdravniki dognali znake zastrupljenja, mnogo jih je v smrtni nevarnosti.
Oče sina umoril s koso. Ko sta kmet VVagner
iz Dunasekecsa in njegov sin kosila na travniku, sta so med delom radi malenkosti sprla. Oče se je tako raztogotil, da je proti sinu zamahnil s koso ter ga zadel tako nesrečno, da je na mestu obležal mrtev. VVagner je mirno kosil dalje, zvečer pa seno in sinovo truplo naložil na voz in peljal domov.
Izpred deželnega sodišča. -
Fantovski strah bi se lahko imenoval že okoli trinajstkrat zaradi pretepa kaznovani Žiga Killer, mesarski pomočnik iz Kranja. Dne 26. aprila t. 1. zjutraj je v večji družbi fantov zapustil Mayrjevo kavarno v Kranju. Fantjo so nasvetovali Janezu Carinami, naj ga udari s svojo bikovko, kar je ta res storil, no da bi se Killer kaj zmenil za to. Ko je pa nekdo vrgel proti njemu kos lesa, je Killer kar zbesnel, in sunil z odprtim nožem Ignacija Gabriča v prsi, Janeza Čarmana je dregnil v levo sedalo, Valentina Jenka pa v leve zgornje lehti. Žiga Killer priznava, da je mahal po fantih z nekim koničnim železom, trdi pa, da se moral braniti fantovskega napada. Dokazalo se mu je pa po pričah, da je že v kavarni iskal prepira in tepeža. Obsojen je na šest mesecev ječe.
Listnica uredništva.
V Loko: Vase pismo pride prihodnjih — Kadov -I j i S k e novice za danes prepozno doAle. — Dopis iz sorske in medvodske okolice — prihodnji.'. — O. P. Ki Ll VaS odgovor pride ludi danes teden. — Nekaj drugi h drobnarij je moralo zaostati, ker gg. dopisniki in dopo^iljatelji menda niso računali, da izide »Gorenjec, namesto jutri v soboto že danes v petek.
Loterijska srečka dne 22. junija 1.1.
Trst  8   74  40  39 64
Učenec
kateri ima veselje do trgovine % galanterijskim in modnim blagom se sprejme takoj.
Kje pove upravništvo «Gorenca*. U9
V Kranju
v kokrlkem predmestja se za prodajalno in vsako drugo obrt sposobna
dvonadstropna hiša
pooeni in pod ugodnimi pogoji takoj proda.
Vprašati je pismeno pod štev. 161 poste restante, Kranj. n«
Vsaka ponarodba In ponatisek Je kt; njivo, Edino pravi
Thierrvev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim za-OčggN)    klopom 5 K. 91 26-3
»đSKS  Thl<rryc«o (cntifolijino mazilo
^IJSZl^i'" proti vsem, še tako starim ranam vnetjem, poškodbam i. t. d., 2 lončka K 3*60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar. Te dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslovljajo na:
Lekaroar A. Tbierrv v Pregradi pri Rogaški Slatii
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
1.
v
v
JNestna hranilnica v pranju
obrestuje hranilne vloge
- po 4 odstotke =
brez odbitka rentnega davka
katerega plačuje hranilnica sama. Stanje vlog K 4,287.01598   Stanje hipotecnih posojil K 2,602.377 74
1-87
t?
V
v hotela „Nova pošta", Kranj.
Šivalni stroji in kolesa
226—3."»
Tovaraiika olofi
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
pri| .rtV« tvoja najbolj priznan«
šiv. stroje in kolesa
Ganili na nhUrmnj« totonj.
Ludovik Borovnik
puškar t Borovljah (Terlach na Koroškem)
te priporoma v izdelovanje viakovrstnlh puAk za
lovce in »trelee po najnovejših "istem ih po<l popolnim jamstvom. Tudi predeluje »tare namokresnicc, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih to^no in dobru lzvrMijf. Vm puške so na c. kr. preizku^evalniri in od mena preizkusne. 204 52-38 lluatrovanl  oenlkl KnatonJ.
jVUVrici) 5tnol«j
urar
na Jesenicah slev. 13
priporoča svojo veliko zalogo
pravih švicarskih
žepnih nr
vsake vrste, dalje, budilke, ur« na nihala, praiana in verižice, po najnižjih cenah.
0tg Popravila tm
se izdelujejo v lastni delavnici, ter sem zmožen po moji blizn 201etnl skutaji vsaka tudi nojtezja popraviln izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo ic budilke po 80 vin. do 1'40 K. Žepne ure od K 1 20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro
„IHTACT".
Kolesarske potrebščine
NB. Ako želite imeti uro res dobro popravljeno jo ne dojiijti takim, ki urarije niti izućeni niso. 17—21
Kourir-kolesa
so najbolj trpežna, to so pokazalo skušnje in Mrli niso draga, prostote k (Preilauf) 80 gUl., kdor hoče imeti zares trpežno kolo, naj se obrne name.
Harmonike
stare in novi rodnega dela.
Umetalni ogenj, rakete, vulkani in drugo.
Popravila haimonik in koles se ceno izvršuje.
Pavel Bizjak
Kranj 102.
Sladoled
najfinejši, več vrst, vsak dan sveži se dobiva pri
E. Brandt, Kranj.
87 -t!
Izložbeno okno
oziroma portal
(2 Vi metra visok ter 1 meter Širok)
se proda f^ftltftlft
takoj pod jako ugodnimi pogoji.
Kjo pove upravnifttvo « Gorenjca*. 114 -2
Sprejme se tako] loes
učenec
za kovaško obrt. Jakob Gabrič, kovač v Kranju.
Anton Adamič v Kranju
nasproti urarja gosp. Henrik Suttnerja nasl.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega MM- 13
galanterijskega, noriraberškega, modnega, drobnega blaga in igrač.
Na drobno in debelo!
Največja tovarniška zaloga otročjih vozičkov, ročnih in tržnih talk, potovalnih kovčegov in korb, nahrbtnikov in palic aa hriboUzce
Največja  izbera  modernih   kravat, arajo, ovratnikov, maniet pasov, rokavio in nogavic.
Ccpicc
sa dame in gospode.
Slamniki
za dame in gospode, deftke iti deklice v bogati vsakovrstni laberii Istofalfti se okrasijo in prenavljajo ter se dobijo vsi zravm spadajoči okraski po ugodni ceni.
Prepričajte se o nizkih cenah in solidni postrežbi!
w^ wv ww w^ ww w> ww ww wv <j wv \j
Najboljše gnojilo ajdi in travnikom je
117 H -
kostna moka.
3B 38
3B
W    K* K* W W K* WwWW***X*xvK
žila rujavega in črnega, čevljarsko orodje in drugo, k temu spadajoče, prodajam po nap- znižani ceni. "M
ii
Barvasto obuvalo vseh
vrst, moško, žensko in otroško pa
polovico eeneje.
Se priporočam
Marija Pollak
Kranj, Glavni trg 130 na oglu.
mmmm
Najbolje |e najceneje.
OJ
pi
Pod to znamko
je spoznati prodajalne,
in
v katerih so prodajajo samo Singerjevi Šivalni stroji
to o
i/l
110
Singer Ko., ah c. druž. za šivalne stroje g
Kranj, glavni trg 192. ~
Zaloga olja, šlvank ln posameznih delov. P Nad 5000 filijalk  po vsem svetu.
35 52—26
G. Tdnnies
TIskarna L Pr. Lampret
69-68
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna v LJubljani
priporoča kot posebnost saga in vie stroje za
obdelovanje leta. Fran cis-turbi ne osobito za žagi ne naprave zvezane
neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro.
vizitnice, zavitke i. t. d.
Večkrat premiranol
Glinaste peči
139-57
štedilnike, banje sa kopeli, kakor tudi kipe, vaze la druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna poči in glinastih izdelkov v LJubljani.
frizer za dame ln gospode
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Fi lij alka na uo-47        sproti hotela „Union"
tvstem f alko
priporoča za gojitev las in
za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni   gorko in
mrzlo zračni sušilni aparat. Suni brez nad*
ležne vročine. Ne provzročuje
skrčenja las. Vpliva dobro na
pospeševanje rasti las.
Zaloga vsakovrstnih VDleik strileniti in imtšaaih las
Oddelek za dame s separatnim vhodom.
Kupujejo se zmešani in odstrlženi lasje po najvišjih cenah.
JOS
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA,
Slomikove   ulloe   At. 4*
Stavbeno - nmetoo lo konstrukcijsko klJaCavilCtrstvo.
Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande stolpne križe, štedilnike i. t. d.
Specijaliteta: 74—45
valjični zastori (Rollbalken).
priportVa
Zlate sMi«ic:(cflii.ririi.atisiM
Najboljše kosmetlčno
ZObOčIstllno
sredstvo
Jzdelovatetj
0. Seydl
Cjubljana, Spital.-Stritar. ul. 7
rT)đ5tlP)
.luktnrj.t pl link.Mzv,,, kumino v.ir-tv«»iio «r*d «tv. na dobiva prntno pri tr/ovrih I** pod imanoin Masti«, Previdni k meto val«- ga pri-ni-' i kron vsaki doini<'i živali. Najvi-j« medalje
ni ii. I.iv.ih m l.....i zahvalnih ,   "in prirajo
o velikih u-p*>hih, ki u rfi^tetejo * Malino«.
Tovarniška zaloga:      23«—19 Lrkarnar Trnk6cay, Ljubljana.
krojaški mojster m
v Radovljici it. 41
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih in turistovskih oblek ter ogrinjala, katera so vedno v zalogi. Bogata zaloga angleškega, rancoskega in brnskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju, točno in poceni ter se sprejemajo tudi popravila. Za najboljšo postrežbo glede mere in za vestno dovršenje prevzetih del se jamči.
Specijalist v izdelovanju frakov ln salonskih Oblek. Večletno izvrševanje obrti v zadovoljstvo svojih odjemalcev ter vedno od raznih oddaljenih krajev dohajajoča naročila, so dokaz za strokovnjaško izpeljavo v kro-ajško obrt spadajočih del. 13449
pfaff
rtiaftlitsItHI
so najboljši sa družinsko rabo.
Šivajo, pošlvavajo, vežejo. — So nedoseinl sa obrtne svrhe. — Šivajo naprej ln
nazaj. — **r Teko na krogljlcah! -fjc
Ulavno zastopstvo:
Frančišek Tschinkel
LJubljana
mestni trg 19.
181-M
Kočevje
na gradu.
o
KO O
Najcenejša in najhitrejša vožnja Je s parnikl
iSevornonomškoga Lloyda'
iz Bremena v J¥ew-york
s cesarskimi brzoparniki Eaiser Wilhelm II., Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm der Ghrosse. — Prekomorska vožnja traja 5 do 0 dni.
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite
v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorshih ulicah št. 35
nasproti občeznane gostilne «Pri starem Tialorju*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabe, Mexiko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izvan-redno ceno čez Galdestea. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Bal ti more in na vse ostale dele sveta, kakor Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 228—83
««^«jsayaji
Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni.
S«a%«i
I
v * mm
Fr. Čuden e urar i!
LJubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana
priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnine, svebrnine, kina-srebra in dragoc. kamnov«
Razpečavam le prve vrste blago. Zadovoljujem se z malim dob Ičkom. .
Na zahtevanje pošiljam cenike (s koledorjem) brezplačno in poštnine prosto.
Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni.
Novo I
sv
■ove I
patentirani
Hijoentjf* in najrećj* domaća ekiportna tvrdka.
Raiposiljanje švicarskih ar na yse kraje sveta!
= v30. oblikah=
is močne kovine, fino ponlkljane. Luč J« krasna in polovico cenejia kot petrolejska.
Priporoča se gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur.   17!» 20 17
Kdor si hoče priti m niti oči, naj kupi
Dobi se samo pri:
A. J. Ivanc-u
Ljubljana, Rožne ulioe, It. 8.
Urar in trgovec
H. Suttner v Ljubljani
priporoča svojo izborno zalogo najfi-nejSili tiittniirnih Švicarskih UT, kukor najbolj slovesih znamk Šafhausen, O«
inega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne. kakor nakras-ki, verižice, nhani, prstani, obeski i. t d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga raz pošilja« po celem sveta in imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glavnih mest.
iMMateiteaitpf, trpetao Ravno le izšel nalno vel šl veliki cenik, d»-r*mon,°ar- trPein.° k£
kolaaja, gld.2 46 enaka iz ??™ " 'TfSaT?^* Z^mZSS lej« •nmodm pokrovi gld
pravaai trebra gld 3 96, katOlI 80 POŠIJO ZaStOnj in pOStUMO 486 Ma t; dobrim anker-CS 7 dtojnailm triim ara- pFOStO. ko,^em «,J' 5 96 ,n Mp"*
^ttttmvZT* MoSke ure» 2 tretJini naravne velikostf- s-™
91. 50*4.   NikelnH.Ht.i auker-
ftt. 505. Prava srebrna c iti ca
* CjBbljana (Kolizej)      tati g Marije Terezije cesta
Bogata zaloga pohištva vsake vrste v vseh conah. Ogle dala, slike v vseh velikostih.
i9 20-27 zalagatelj društva
c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostllnlikl stoti.
Pohištvo li železa, otroške postelje In vozički  po vsaki ceni.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 itd.
Modrool Iz žlčna-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi
Za spalno sobo od 180 gld. naprej. Dlvan z okraski.
Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture.
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v 1. nadstropju.
Za sobo: postelja, nočna omarica, o-nihalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
Manama ot ju.v mom coMcounav
ZobOhMu atelje*
Oton 5<ydl
pri g. dr. E. Olobočniku v Kranju
ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI $4 Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH.
PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 1U-2 tu SPECIJALIST.
Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure.
Rezervna zaklada: K 86.277.
Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500.
Posojilnica v Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
s podružnico na Jesenicah
sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po
sama**    4.1 °l naša
ISPMT       "X \2 |o mfmš
brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da
bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila se dajejo na vknjižbe po 574%, na menice pa po 6°/©. — Elskomptirajo se
tudi trgovske menice.
Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne.
Poštno-hranilnični račun št. 45.867.
161- 48
,Gorenjca'
prodaja
po 10 vin. v
Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec.
Škofji Loki g. M.
Žig on, trafika, gl. trg;
Tržiču g. J. Aha-čič, trgovec;
Radovljici g. Oton Homan, glavna trafika;
Bledn g. Iv. Pretnar, trgovec;
Jesenicah g. Jakob
Mesar, gostilničar in posestnik;
Hrušici g. Štefan Podpac, trgovec;
Bohinjski Bistrici
g. M. Grobotek,
trgovec;
Kamniku g. Marija Ažman, trafika;
Ljubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ul. št.52.
Udaja konso rcij< Gorenjca*.
Odgovorni urednik Lavoslav Miku*.
Lastnina in Usek Iv. Pr. Lamprota v Kranju.
4414