Svofe pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Preteklost in prihodnost.
Vsako leto je v življenju treno-tek, doba, ki je zelo znamenita, če se malo v njo poglobimo. Ta doba, ali ta trenotek, je podoben pragu, na katerega stopimo. Za nami: večnost preteklosti — smrt; pred nami: večnost prihodnosti — življenje. Neke vrste bilanca in proračun.
Ta doba, ta trenotek, je ob koncu leta, sedaj, ko to pišemo in ko to čitamo.
Ali ne stojimo sedaj na pragu preteklosti in prihodnosti? Ali ni za nami večnost preteklosti, a pred nami večnost prihodnosti?
Pogledamo nazaj in vidimo cesto, po kateri smo hodili. Vidimo znamenja, kjer smo se ustavljali. Vidimo skale, katere smo morali presekati, odstraniti, prekoračiti, da smo lahko šli naprej. Vidimo* ovire in zapreke, ki so nas ovirale, da smo morali delati ovinke, ako smo hoteli iti naprej. In naprej smo šli; nismo se ustrašili ovir, nobenih skal; šli smo in premagali vse. Res je, da smo morali delati ovinke, da smo morali tudi včasih nazaj. Ali ustavili se nismo, nego šli smio*, sedaj hitreje, sedaj počasneje, a šli smo vedno naprej... Vidimo tam tudi mesta, kjer so se zahrbtno skrivali razni naši sovražniki, žal, tudi iz naših krogov, ter nas skušali zahrbtno napasti jn zlomiti. Ali tudi tem smo pokazali, da je naša pot kljub vsemu — pot naprej. Zakaj tudi med' dvanajsterimi učenci velikega proroka tam! nia Jutrovem! je bil eden iz lastnih krogov, ki je poljubljal ... ali zlomil rti njegove ideje. Kako naj potem zlomi nas, ki smo strnjeni v močan »MI«?
Večnost preteklosti, v katero gledamo, dasi dolga samo za 365 dni, ali kratko, za eno samo leto, je večnost, ki se več ne povrne. V bodrečem spominu je ta preteklost, govoreča nam še vedno, da naj v prihodnosti svoje moči strnemo še krepkejše, da začeto delo nadaljujemo še z večjo energijo.
Nov delavski pravilnik je uzakonjen. Vztrajno organizirano delovanje in zahtevanje ga je vzbudilo naposled vendarle k življenju. Res je, da ni zadovoljiv, da ima pogreške. Ali katero delo* je takoj dovršeno in popolno? V dobah, v kakršnih živimo, to tudi ni mogoče. Ali pravilnik je oživel in naše delo bo v prihodnosti, da se zboljša, da se pogreške odstranijo. Vsaj nekaj dobrih stvari ima že sedaj. Stalnost je dal delavcem. Delno so priznani delavski zaupniki. Dana je osnova za pen-zijski sklad. Prihodnost, ki stoji pred nami, bo zidala na* tej osnovi stavbo. Mi bomo zidali to* stavbo, kakor smo postavili osnovo. Kajti gradivo in vse potrebno za nov pokojninski sklad za delavce se pripravlja.
V bolniški blagajni smo dosegli podaljšanje zavarovalne dobe za otroke, ki so nepreskrbljeni. To podaljšanje traja do 24. leta za hčerke, če so nepreskrbljene, enako* pa tudi za sinove, če hodijo v šolo.
Nov pravilnik o voznih ugodnostih je tudi tu. Delavcem so pridobljene legitimacije nazaj in imajo zopet takšne kot nastavljenei. Ženski rodbinski člani (hčerke) delavcev in nastavljencev jih imajo, ne oziraje se na starost, če nima zaslužka mesečno več kot Din 500.—.
Ali bi se to dobilo brez zahtev organiziranih železničarjev? Ali bi {° dosegli posamezni »jazi«, ki* bi zahtevali; »Meni, meni, pa tudi me-
pa tudi meni...« In »jaz, pa jaz,
Pa tudi jaz hočem?« Nikdar bi ne
dosegli. Ker smo pa rekli: »MI smo, ki hočemo to in to in to,« in glejte, imamo.
Res je, da so bili upokojenci pri voznih ugodnostih zelo prikrajšani in so dobili samo 12 režijskih voženj na leto*. Ali »MI« bomo delali, da se tudi ta krivica popravi. Ker »MI« delamo: »Vsi za enega«, a zahtevamo »Eden za vse«. So še med nami, ki tega ne razumejo* in samo uživajo, kar »MI« pridobimo. Ali spoznali bodo tudi ti, da to ni lepo in postanejo tudi oni naši sodelavci.
Življenje je težko. A »MI« ne klonemo. Gradimo svoje gospodarske institucije. Naša gospodarska poslovalnica, ki smo jo zgradili »MI«, z našim, od ust p Utrganim denarjem, nam daje naše potrebščine po nižjih cenah. In s ponosom; lahko rečemo*: Naša je!
In mnogo, mnogo je stvari, ki smo jih dosegli in ki bi ne bile še zagledale belega dne, če bi naš »M! ne stal na mejdanu in* govoril in* zahteval. Izplačila razlik, ki še sicer v Sloveniji niso izvršena, so* gotova stvar. Po 7 letih- neprestanega zahtevanja so bile te razlike priznane. V delavnici Zagreb so bile že izplačane. V Sloveniji jih bodo morali izplačati. Edina ovira, baje, kakor se trdi, je ta1, da trenutno* ni denarja, Ali,., naš .»Ml« bo stal na straži in denar se bo moral dobiti. Ker gotovo je in resnično je, da se bo sklep moral izvršiti. Kajti izplačilo teh razlik ni nekaka milost in miloščina, nego je dolg države oziroma železniškega* podjetja svojim delavcem in državljanom;.
Zavest organiziranih množic železničarjev, strnjenih v_ velik »MI« Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije, potrjuje to resničnost.
In danes, ko se, stopajoč v prihodnost, v bodočnost, v leto 1931, oziramo za* odhajajočo preteklostjo, vemo dobro in zavedamo se jasno, da bi vsega tega ne bilo, če bi ne bili združeni naši posamezni »jazi« v »MI«.
In danes, ko stopamo v prihodnost, v leto 1931, se zavedamo, da
bo naš korak moral biti trden, krepak, da se bomo morali še mnogo boriti, da se uresničijo naše pravice in naše zahteve.
Nov zakon o državnem prometnem osobju, nov pravilnik o postranskih prejemkih in službeni obleki, se snuje. »MI« bomo tisti, ki bomo pazili in stali na straži, da se upoštevajo želje uslužbencev in delavcev. Ali da se točno in po našem izrazimo: Da se upošteva naše človečansko dostojanstvo in da se nas upošteva kot enakovredne ljudi.
Nov pokojninski fond za delavce, kakor smo že prej omenili, še ni gotov. V preteklosti, v letu 1930, se je začel zidati. V prihodnosti, v letu 1931, se bo moral dozidati. Tako govorimo danes na pragu preteklosti in prihodnosti.
In v novem letu, v tej prihodnosti, v katero, stopamo, moramo urediti vprašanje volitev delavskih zaupnikov.
Kolikega pomena so delavski zaupniki, to je sprevidel že gotovo vsak železničarski delavec. Gotovo je spoznala to tudi že železniška uprava.
Volitve v skupščino pokojninskega zavoda se morajo izvesti. To je ena izmed zahtev našega Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije, našega »MI«, ki se mora uresničiti.
Volitve v mariborsko pogrebno društvo, v katerega so železničarji I
nosili svoj težko prisluženi denar, se morajo v tem letu izvršiti. Krivica, ki se je zgodila tukaj, tisti zgodovinski poljub, ki je učinkoval tudi tukaj, mora dobiti svoje plačilo, kakor ga je dobil nekoč, v zgodovinski dobi tam na Jutrovem.
Kdo bi vse naštel, kakšne naloge ima izvršiti za dobrobit železničarjev naš »MI«. Preveč prostora bi potrebovali. Ali, ni glavno, govoriti o njih, nego glavno je, delati za to, da se uresničijo. In uresničile se bodo, če bodo naše vrste trdna, disciplinirana, zavedna armada, če bo naš »Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije« močan. In močan bo, če bodo v vrstah zavednih stali vsi, ki jim* je skorjica kruha tanka,
Malo nas je, koji taj dan — naj- | veći blagdän sviju kršćana — ne dočekujemo sa čežnjom i radovanjem.
I ako je to. čisto religiozna* svetkovina,, ipak je njen značaj opći, jer manifestuje težnju za nečim boljim i savršenijim. Božić je dan, koji treba da nas podsjeti na porodjaj Otkupitelja i Spasitelja*. Toga dana On je došao, db bude odmah i žrtva, kojom; će izbaviti o*d grijeha sve ljudstvo, iskorjeniti zlo i inauguri-sati život mira i ljubavi! Tko od nas ne teži za tim idealima*?! Tko od nas nebi ,rado živjeti u ljubavi i slozi sa svima oko sebe?! Nikoga nema med ju nama, koji to nebi želio, pa otuda i radovanje danu, koji u svakoga od nas treba da ulije vjeru u pravičnost i slobodu. Bez toga, naime, nemože biti miedjusobne ljubavi, niti medjusobnoga mira.
Ako se ogledamo oko sebe, vidjet ćemo, da će biti potrebno još mnogo i mnogo Božića, dok uvjerenje o potrebi pravičnosti i mira bude opće, i dok ćemo se od sviju zala
Opet ćemo izmijeniti brojku, kojom označujemo godine:	mjesto
brojke 1930. zauzeti će brojka 1931.
Svaki praktičan čovjek, prigodom prelaza! iz stare u novu godinu, nastoji, da sabere sjećanja na sve dogodjaje pretekle godine, da bi, na osnovu toga, mogao zaključiti, šta ima za očekivati u Novoj. Učinimo to i mi željezničari.
U novu 1930. godinu ušli smo sa mnogo nada, da će nami ista donijeti izmjena na bolje. To smo naslućivali na osnovu* obećanja, da će se u toku ove godine donijeti novela Zakona, kojom će se osjetno popraviti položaj »naročito svim nižim službenicima, na čijim: ledjima se saobraćaj u glavnom* drži«; da će se izvršiti izmjena Pravilnika o sporednim pdnadležnostima. Pravilnika o odijelu i t. d. Od svega toga nije bilo ništa. Od svega jedino je donesen. Zakon o* službenimi dodatcima, koji je, doduše, donio poboljšanja, ali u prvome redu samo onima gore, a oni dole ostali su kratkih rukava. U toku godine 1930. ne samo da nije nastupilo poboljšanje, već je, za sve struke, nastupilo osjetno pogoršanje. Gdje god je to* bilo ikako moguće, vršena su reduciranja plaća i prinadležnosti, a istovremeno povećavane su dužnosti i produljivano radno vrijeme.
Ništa bolje nije Rod radničkog osoblja. Ono je, istina, dobilo svoj dugo očekivani Pravilnik, nu njegove odredbe su* takove, da ne mogu nikoga zadovoljiti, niti pružaju garancije, da će se položaj radnika išta popraviti, šta više, položaj radništva
ki hočejo biti vsi za enega, eden za vse.
Novo leto naj bo za nas vse leto izboljšavam našega položaja. Prihodnost, v katero stopamo, naj bo svetla. In še »MI« moramo biti tisti, ki jo bomo razsvetlili. Geslo, ki se te dni prepeval po svetu: »Mir ljudem«, naj bo resnično geslo. Naj bo za vse in ne samo za tiste, »ki so dobre volje«.
Mi pa se moramo zavedati da je vse, kar se vrši in izvrši, naše delo, delo delavcev in nameščencev, in zato moramo tudi delati, da se vsi tisti, ki še niso člani »U. S. Ž. J.«, organizirajo. Če mi to zahočemo, se bo to tudi izvršilo.
i poroka moči smatrati oslobodjeni. Pored sve dobre volje, da ljudstvom zavlada harmonija, ono se ipak u velikoj svojoj večini ne osjeća sretnim ni smirenim. Ima jedna sila, jedan faktor, koji to priječi: to je žudnja za bogaćenjem jednog malog dijela na račun velikog dijela ostalih. Ta žudnja, taj egoizam prijeći harmoniju, onemogućuje spokojstvo i mir, i sili nas na borba — da se otkupimo i spasimo sami! Sili nas, da Spasitelj i Otkupitelj, kojeg neupućen svijet iščekuje iz vazduha. budemo mi sami i vjerujte, da će samo tamo takvo spasenje biti stvarno i trajno.
Dočekujući ovogodišnji Božić, neka nas sve prožme vjera, da nam bolji život, mir i spokojstvo može zagarantovati samo duhom i brojem moćna naša strukovna organizacija. Ona nam je naš Spasitelj i Otkupitelj, ona nam donosi pravičnost i slobodu. Proslavimo, dakle., i ovogodišnji Božić u znaku njenog svestranog jačanja!
osjetno pogoršavaju. U Novu Godinu svekoliko željezničko radništvo ulazi sa osjećajem* zdvojnosti.
Ovo je kratki prikaz stvarnoga stanja, sa kojim zaključujemo* godinu 1930. i ulazimo u Novu 1931. Pored sviju napora organizacije i organizovanih željezničara, željezničari, općenito uzevši, završuju staru godinu sa pasivnom; bilancom, što im namiče dužnost, da se glede svoje sudbine u narednoj godini najozbiljnije zamisle. Toj pasivnosti bilance krive su opće prilike, pod kojima živimo i djelujemo*, nu u jakoj mjeri krivi su i željezničari sami, koji u radu za svoje poboljšanje nisu bili dovoljne aktivni, niti su dovoljno pomagali nastojanja svoje stručne organizacije. Ono, što nije dovoljno učinjeno u minuloj godini, koja izmiče, moramo učiniti i naknaditi u godini, koja dolazi. Prije svega smatrajmo našom* prvom* i najvažnijom* dužnošću, da privedemo u redove organizacije sve one željezničare, koji potrebu* organizacije iivi-djaju i u njezinu koristonosost vjeruju. Tih nije mali broj i oni će u naše redove doći, potrebno je samo, da ih uputimo kako i ohrabrimo na taj korak.
Učinimo to, drugovi, jer samo tako možemo dočekati, da nam Nova Godina bude sretnim i pruži više od ove stare, koju ostavljamo, U znaku harnoga rada za Vašu stručnu organizaciju i Vaš Savez želimo Vam mnogo sreće, a samim time i mnogo sreće u Vašim nastojanjima za boljim i zadovoljnijim životom.
Ujed. Savez Željezničara Jug.
Božić . . .
Ps.
Nova Godina 1931.
Alt je naš strokovni pokret političen?
Nasprotniki naše organizacije nam zelo radi očitajo dvoje: prvič, da smo politično opredeljeni, da smo pripadniki socialnega demokratizma (kot stranke), drugič, da smo prav za prav v vsakem pogledu odvisni od nemške socialne demokracije, da smo tako rekoč v službi le-te.
Ta članek naj nihče ne šteje za odgovor na omenjene očitke. Bo naj zgolj pojasnilo našim članom, v kolikor niso glede te stvari docela na jasnem.
❖
Socializem (ne socialni demokratizem!) je znanstveni sestav, ki vsebuje poglede na razvoj človeške družbe in vseh pojavov, ki so v p/os redni ali neposredni zvezi z omenjenim razvojem. Podstavna tangenta tega znanstvenega sestava je vsekakor: znanstveni nauk o vlogi gospodarstva v družabnem razvoju. Na podstavi te tangente deli socializem današnjo družbo v družbo dveh razredov, v razred posed-nikov produkcijskih sredstev in v razred tistih, ki so prisiljeni služiti si vsakdanji kruh, prodajajoč svoje delovne energije posednikom produkcijskih sredstev ali, če se hočemo nekoliko drugače — a manj točno — izraziti, v razred kupcev in razred prodajalcev delovne sile. Marks, ki je bil znanstveni utemeljitelj socialističnega sestava, ki ga moremo imenovati tudi: socialistični svetovni nazor, uči in znanstveno dokazuje, da gospodarsko življenje ne bo moglo ostati vedno v tej obliki, kakršna je danes, marveč se bo vedno bolj in bolj razvijalo v tako zvano skupno gospodarstvo vse družbe. Marks odn. socializem gleda namreč na gospodarstvo enako, kakor moramo gledati na vsak drug organizem. Vsak organizem se razvija — tako se razvija tudi gospodarstvo kot organizem. Gospodarstvo bo torej doseglo v svojem razvoju med drugim, tudi neko stopnjo, katere posledica bo — brezrazredna človeška družba. Nihče ne bo več kupoval delovne energije (mezdnih sužnjev), marveč bo po diktatu družbe dajal vsak član te družbe toliko delovnih energij na razpolago, kolikor jih bo ta družba potrebovala. Ves razvoj človeške družbe pa je vsekakor ozko zvezan z gospodarskimi razvojem, vsak pojav v gospodarstvu odjekne vsekdar — marsikateri zelo tragično — v vsakdanjem življenju družbe. Najtragič-nejši dokaz tej trditvi je pač .15 milijonov brezposelnih, ki tvorijo trenutno najaktualnejši problem v prvi vrsti evropskega in ameriškega kontinenta. Pa to le mimogrede!
Delavske množice, ki so kmalu spoznal važnost omenjenega svetovnega nazora — in to najprosvit-Ijeneiše! — so se kmalu tega nazo-
Angelo Cerkvenik:
Božična legenda . . .
Zorka je mislila na božični večer s tihim upanjem v duši. Tako žametasto je bilo njeno upanje, kakor je bil žametast mah, ki ga je razgrnila krog in krog betlehemske štalice. Vedela je, da prihaja na božični večer Jezušček v bajno razsvetljene dvorane, kjer ga čaka de-ca, kjer ga z globokim spoštovanjem sprejemajo odrasli. Vedela je, da je bil Jezušček revež, ki mnogoteri večer ni ime! prostora, kamor bi bil mogel položiti svojo utrujeno glavo.
Njen očka, ki je ležal doma že leto in dan, ji je rad pripovedoval svetopisemske zgodbe o Kristusu, ki je prav za prav trpel zavoljo revežev in za reveže, ker je hrepeneče ljubil pravico, ker je edino, kar je sovražil, bila krivica ...
Njen očka pa je ležal ves bolan...
O,	mogoče se tudi njega spomni Jezušček...
Saj je očka taksen revež.
Dvajset dolgih let je delal v rudniku. Pred petimi leti ga ie bilo zasulo in mu stisnilo prsni kos .. - v (1 tedai ie hiral, dali so mu majhno pokojnino, ki je zadostovala komaj za zdravila in mleko.
ra bodisi intelektualno, bodisi — tudi — čuvstveno oklenile. Začutile pa so, da nauk, ki znanstveno določa organizaciji glavno ulogo v spremembi gospodarskega sestava nujno zahteva takojšnjo organizacijo enako mislečih. In tako so se ustvarile mnogovrstne socialistične organizacije, socialistične zato, ker so nujno izšle iz spoznanja, izvirajočega iz doumetja članstva, da je njih rešitev in rešitev vsega človeštva mogoča edinole v socializmu.
Socializem tvori torej vsem tem organizacijam filozofsko podstavo, kakor tvori n. pr. krščanstvo bazo mnogoterim organizacijam. Organizacije so nastale po potrebi, t. j. zrasle so tam, kjer jih je kakšen življenjski pojav nujno zahteval. Sem spada v glavnem četvero vrst organizacij, to so: gospodarske, strokovne, politične in kulturne organizacije. Vse življenje je pač organizirano in se v glavnem očituje v borbi organizacij te ali druge vrste.
Razumljivo je, da so si vse te socialistične organizacije v idejnem sorodstvu, niso pa niti od daleč eno in isto. Vzemimo za primer baš Nemčijo, ki ima najsijajneje organiziran socialistični pokret. Tam' sta dve močni socialistični politični organizaciji (ali stranki), t. j. socialnodemokratska in komunistična:	ne
moremo pa trditi, da bi bile tam: povsod razdvojene tudi strokovne organizacije. Sindikalni pokret je precej enoten. Najzgovornejši primer nam nudijo baš socialistični železničarji, ki so združeni v eni sami organizaciji (»Einheitsverband«), kovinarji. ki so prav tako združeni v DMV. Našteti bi mogli še kopico drugih organizacij, n. pr. sijajno organizirane privatne nameščence. Medtem, ko se politično prištevajo posamezni člani k najrazličnejšim, strankam, so strokovno združeni, ker je pač strokovna organizacija bistveno različna od politične. Še nekaj važnega! Gospodarske socialistične organizacije so ostale po vsem svetu enotne — nikjer se kon-zumi niso razdvojili, imajo tudi samo eno internacionalo. Komu pa ne pove dovolj dejstvo, da cb'st< ji za regulacijo političnega življenja ena sama organizacija, da se pa strokovne organizacije ločijo, odnosno regulirajo po strokah? Prav posebno poglavje tvorijo pač kulturne organizacije. Kdor ni bedast ali hudoben, ne more metaii vseh teh organizacij v en koš ... Smešno bi bilo n. pr. društvo sv. Vincencija identificirati s kakšnim strokovnim društvom duhovnikov. Podstava, tista prav prvotna podstava jim. je pač eno in isto, a bistvo in pogoji njihovega obstoja so povsem različni. Strokovni pokret j c pač nastal kot skrajno potrebni nadomestek — bo-
Otroci... drugi otroci so trdili, da bo kmalu umrl.
Mame pa... Redko kdaj jo je videla. Zjutraj je že zgodaj odhajala na delo. Pospravljala je, prala, likala. Vse pri bogatejših gospeh, ki jim ni potrebno delati. Zvečer je prihajala domov, ko je bila že pozna noč. Samo v snu je včasih Zorka začutila. da jo je mamica božajoče poljubila.
In tedaj ji je ovila roke okrog vratu...
— Zakaj, mamica, zakaj tc nikdar ne vidim?
— Delati moram, dušica! Spanč-kaj!
Zorkina mama je čistila pri ravnateljevi soprogi parkete.
Delala je po tri, štiri ure na dan.
Za to so ji plačevali po dvesto dinarjev na mesec.
Gospa je bila zelo usmiljena in je pred božičem dejala snažilki:
— -Rudnik priredi na božični večer božičnico. Rudnik bo stopetdesetim najrevnejšim otrokom rudarjev razdelil primerne darove. Rekla sem svojemu možu, da ne smejo pozabiti na Vas. Danes mi je sporočil administrativni ravnatelj, naj
doče socialistične družbe. On omogoča v miniaturi tisto, kar nam bo brezrazredna družba dala v velikem. Strokovni pokret je začasen lek — politična stranka, kjer obstoji, pa je boriteljica za nove oblike vsega človeškega in družabnega življenja. Res je: ponekod se politično in strokovno delo stikata, imata dodirne točke, ker je docela nemogoče ločiti politiko od vsakdanjega življenja, ker pač vsebuje politično delo ogromen obsežek vsakdanjih težkoč v gospodarskem, socialnem in kulturnem življenju, a to nas ne sme zavesti k popolnoma napačnim sklepom.
Razumljivo pa je, da so socialističnim strokovnim, organizacijam po vsem svetu baš politične socialistične (razne socialistične) organizacije najbližje, ker jih te pač najbolj zanesljivo ščitijo v zakonodaji. Razumljivo je, da se ponajveč-krat krijejo interesi različnih socialističnih organizacij — a mi vemo celo, da tvorijo v raznih državah skupne vladne grupacije, ki si po svojem svetovnem nazoru diametralno nasprotujejo, ker so pač njihovi gospodarski interesi — istovetni. Vidimo tedaj, da so, torej, gospodarski interesi nedvomno najme-rodajnejši za pojmovanje življenja vobče in za vsako skupno delo...
In mi, ki svoje delovne moči prodajamo, nimamo nikakšnih skupnih interesov s tistimi, ki jih kupujejo...
Socialistične politične organizacije so v tem pogledu mnogokdaj — zaradi nujnih političnih potreb skrenile z ravne poti —, a strokovne socialistične organizacije — ne! One imajo pač povsem drugo nalogo ...
In naj naposled vprašam, zakaj bi se morali baš železničarji oddvojiti od vseukupnega svetovnega pokreta ... To vprašanje je sploh neumestno, zakaj naša organizacija je le droben del svetovnega socialističnega pokreta! Nič in nihče ga ne more zatreti! Je nujen in paralelen pojav gospodarskemu razvoju družbe, kakor je nujno 1 + 1=2. Nobena sila ne bo zatrla te matematične formule... V Avstriji je nekdaj neki korporal dejal:.
—	če rečem, da je 1 + 1 = 3, je pač tri, si razumel, govedo?
Rekrut je pač ponovil:
—	1 in 1 je tri, gospod! korporal!
— Dobro, tele!
*
O odvisnosti, o naši tlaki nemški socialni demokraciji govoriti, je pa naravnost bedasto! Kaj more sploh nemški socializem' vobče od nas profitirati? Če kdo — tedaj smo Jugoslovani tisti, ki moremo od svetovnega socialističnega pokreta kaj pričakovati... Rad bi videl, kako bi nam bil med fašistično Italijo in 100-odstotno hitlerijansko Nemčijo za-siguran miren gospodarski razvoj? Mi smo pač droben del svetovnega gibanja; ne delamo pa nikomur tlake, ker smo enakovreden člen mogočnega gibanja.
Tisti pa, ki menijo, da morajo venomer denuncirati na levo in desno, da nam morajo venomer kazati šibo, cesto in zapore, naj si zapomnijo, da so samo slaba kopija socialističnih strokovnih organizacij, in da je vsaka kopija po svoji notranji moči tem manjša, čim' je njen original (vzgled) večji. O. K.
Naš zadružni pokret.
Ispitujući radnički pokret u drugim zemljama, vidjet ćemo, da svagdje, gdje su radnici politički i sindikalno dobro organizirani, postoji i jak zadružni pokret radničke
klase. Isto tako svagdje tamo, gdje
je politički i sindikalni pokret radnika slab, slah je i onaj zadružni. To je najbolji dokaz, da je zadružni radnički pokret usko vezan s.a sindikalnim. i političkim, pa, ako žive u harmoniji, mogu se razvijati i postati jakima.
Neosporno je, da kapitalistički način privrede donosi masama imovno padanje na nivo proletera-bes-kućnika. Kad pojedincu bude onemogućena egzistencija na osnovici privatnog vlastništva, za njega nastupa neumitna potreba, da sc za svoju dalnju egzistenciju bori na poseban način: dok je do sada nastojao, da se kroz život prokljuka sami, od sada. kad je imovno iscrpljen, on se može progurati samo kolektivnom. akeijom i saradnjom sa onima, koji su jednakog socijalnog
i ekonomskog položaja. Ne bori li se i tko neće da se bori, taj je osudjen na propast.
Lišen sviju ličnih sredstava za
život i primoran da svoju radnu snagu nosi na sajam, radnik je prisiljen. da vodi borbu za svoj oj>sta-nak. Da bi u toj borbi imao i uspjeha, on si izgradjuje orudje: političke, sindikalne i konzumne organizacije, a_ponegdje i produktivne zadruge. Životne prilike sile nas bez razlike: radnike u privatnim poduzećima, u državnim poduzećima, željezničare i poštare itd., da se tih orudja laćamo i njihovom pomoću branimo.
Potrebu zadružnog pokreta shvatili su naši željezničari već prilično davno. Još g. 1906. pokrenuli su zadrugu pod imenom »Konzumno-produktivna zadruga Saveza željezničara« sa sjedištem u Zagrebu, koja je sa uspjehom poslovala sve do poslije rata. Poslije rata, uslijed inflacije novca, zapala je ta zadruga u težak položaj. Neimavši vlastitog
Vas povabim, da pripeljete svojo deklico na božičnico.
— Uvala lepa, milostljiva ...
In ji je poljubila roko ...
Ravnateljevi gospe se je zalesketala solza v očesu, zakaj vsaka dobrota, ki se napravi za te reveže, je vzbudila v njej sočustvovanje in solzo radosti ...
— Zorka, ji je dejal oče, jutri boš šla na božičnico. Nedvomno se bo Jezušček tudi tebe kaj spomnil.
Zorka je bila vesela.
Dolgo v noč ni mogla 'zaspati.
Tisočero predstav se je zlivalo v njeni fantaziji v čudežno sozvočje dobrega, lepega, bleščečega, božič-no-bajnega. Prihodnji dan se je ves dan sukala okrog jaslic.
Neštetokrat je spraševala očeta, kaj misli o božičnici, kaj ji ie neki Jezušček namenil, katerimi otrokom
bo
še kaj prinesel...
Oče ji je komaj utegnil "Odgo
X arKaj' bi bilo, če bi tudi ti šel tja,
očka ?
Ali se ne spominjaš, kako je Jezus ozdravil toliko bolnikov?
Očka se je samo nasmehnil... Sam ni nič več verjel v tiste zgodbe. Premnogo je pretrpel, pre-
mnogo trpljenja je videl pri drugih ... Kamen bi se ga bil moral usmiliti! Kako da bi se bog ne mogel usmiliti.
Trpko se je nasmehnil.
Zorka, to je bilo nekdaj ... In potem veš... saj se spominjaš, so ga pribili na križ ... je umrl...
— Ampak očka. saj je vendar od mrtvih vstal...
— Vse je res! A bil je globoko
rzžaljen in je odletel v nebesa. Zvečer sta se odpravili z mamo. Dvorana je bila v sijaju in blesku, r daljave je — po radiu — plavala ožična pesem v žametastem sotočju najslajših melodij...
O,	Zorki je bilo, da bi pila te peni, da bi jih zaklenila v najgloblji redalček svojega srčeca, da bi i'^ osila vse leto s seboj, da bi se dan t noč opajala ob njih sladkosti m zehkobi...	, i •
Na sto in sto otrok je čebljalo in 2 prerivalo po ogromni dvorani . .. In naenkrat:
Na,111 visokem božičnem drevesu kdo je kaj podobnega že videl?! je zableščalo sto drobnih žarnic, r0 srebrnih zvezd... dolge srebr-e in žlate nitke so prepredale ženo smrečje, kakor prepleta har-
kapitala, zadruga se biia obratila molbom za zajam) Ministarstvu Saobraćaja, koje joj je jednom ovećom svotom izašlo u susret. Nu ni posle toga, radi visokih cijena na tržištu, zadruga nije mogla razviti uspješnijeg poslovanja. Kad su prilike na tržištu bile najteže, došao je i povjerioc novca sa zahtjevom, da mu povrati. Ne mogavši povratiti novca prema želji vjerovnika, a da se ipak prosperitet zadruge omogući, došlo je do jednog utanačenja izmedju Uprave konzumne zadruge i Direkcije željeznice u Zagrebu, po ikojem je Direkcija preuzela poslovanje zadruge u vlastitu režiju i to dotle dok se novac ne povrati.
Uslijed toga dulje vremena u-pravijao je zadrugom., odn. njezinim dućan ima, odbor, imenovan po željezničkoj Direkciji. Da se to stanje ne odvuče u nedogled, članovi zadruge radili su neprestano na tome, da se zadruga i svo njezino poslovanje vrati opet njima đ ruke. U tome su i uspjeli. U toku ove godine Ministarstvo Saobraćaja je pristalo, pošto je izvršena promjena Pravila zadruge i pošto je zadruga primljena u članstvo Glavnog Saveza Potrošačkih Zadruga, da poslovanje u zadruzi odstupi novome ravnateljstvu, izabranom na godišnjoj skupštini dne 10. augusta o. g.
Bivša zadruga promjenila je svoj naziv i sada djeluje pod imenom: »Kcnzmnna zadruga službenika drž. željeznica« u Zagrebu. Sva imovina zadruge, koja se nalazila pod upravom Direkcije, preuzeta je po novoj Upravi, koja nastavlja* sa poslovanjem* od 1. novembra o. g. Pored manjeg duga, koji još uvijek ostaje
prema. Ministarstvu Saobraćaja o-tvoren, zadruga se ipak smatra saniranom i nova Uprava vjeruje, da će njeno dalnje poslovanje biti uspješno.
Pravilo je svih konzumnih zadruga, da koristi njihovog djelovanja mogu uživati samo oni, koji su njihovi članovi. Istom principu pristupa i nova Uprava željezničarske zadruge: robu u njoj moći će kupovati samo oni željezničari, koji su njeni članovi. Članstvo pak u zadruzi postiže svaki željezničar, koji uplati upisninu od Din 5,— i članarinu od Din 100.—, koju može uplatiti od jednom ili u najviše 10 obroka. Upisivanje u zadrugi vrši se u glavnom* dućanu i u svim zadružnim p od r u žu i čama.
Smatram se dužnim svima željezničarima preporučiti, da se u čim većem broju odluče na članstvo u našoj konziiitmoi zadruzi. Znam, da će mi mnogi reći: »Šta će mi zadruga? Zar da se mojom mukom drugi obogate!« To će mnogi reći s obzirom* na žalosna iskustva, koja željezničari sa raznim zadrugama imaju. Pa ipak, pored toga, tvrdim, da je u interesu sviju nas, da budemo članovi zadruge i da se koristima, koja nam ona može pružiti, koristimo. A ona nam* može pružiti vrlo mnogo*, pogotovo, ako ćemo biti njeni svijesni članovi i ako ćemo strogo paziti na prste svakome, koji sa njezinom imovinom manipuliše. Članstvo u zadruzi preporučujem i s razloga, jer vjerujem, da nam ona može, u našoj borbi za napredak i životno poboljšanje, biti veliki pomagaoc i zaštitnik.
V. Stich.
„Austro-Fiat“ — infernacifonaia pri
Zvezarjih.
Senzacijonalno odkritje delovanja g. Rudolfa Tumpeja, voditelja Zveze v Mariboru. — Provizije iz rok internacijonalne avto-družbe, — Plačana mesta v železničarskih zadrugah.
»Jugoslovanski železničar« se ne preslano zaganja v bivše železničarje, ki so prevzeli konzorcij »Ujedi-njenega železničarja«. V vrstah Zveze vlada vsaj dozdevno velikansko ogorčenje, da so bivši železničarji s tem s svojimi hrbti zaščitili svoje bivše tovariše in onemogočili preganjanje aktivnih železničarjev radi »Ujedinjenega železničarja«.
Iz tega bi sklepali, da se voditelji Zvezarjev pečajo izključno samo s strokovnimi vprašanji železničarjev, in se v druge zadeve prav nič ne vtikajo. To velja morda za priproste železničarje, za množico članov, ki slepo zaupa svojimi generalom*. Vse drugače pa delajo njihovi voditelji.
O tem govori kričeče slučaj g. Rudolfa Tumpeja, predsednika Zveze narodnih železničarjev v Maribo-
ru, uradnika III. kategorije drž. železnic, uslužbenega pri materijalnem skladišču drž. železnic.
Kakor znano, je ravno g. Rudolf Turnpej oni, ki je s svojo vlogo na bivšega Velikega župana povzročil razpust »Podpornega društva žel. delavcev in uslužbencev« in povzročil s tem društvu ogromno denarno škodo, s tem pa obenem 13.000 članom! železničarjem, ker se od razpusta, t. j. od 11. 5. 1929 naprej ne sprejemajo novi člani in s tem nova članarina.
G. Tumpej je nadalje tisti, ki dieta neprestano ovadbe na državno pravdništvo v Mariboru, v katerih očita bivšemu odboru nekorektnosti. Koliko je resnice na teh ovadbah, se je temeljito izkazalo potom večmesečnega preiskovanja pred sodiščem.
Državno tožilstvo v Mariboru je kazensko postopanje, uvedeno na podlagi Tumpejevih ovadb, ustavilo.
G. Tumpej je član odbora Na-bavljačke zadruge drž. železničarjev v Mariboru, čeprav so se za mesto v tem odboru, ki je plačano, potegovali tudi drugi odlični nacijonalni železniški uradniki, ki imajo številne rodbine, morajo skrbeti za ženo in mnogo otrok, ter so že mnogo žrtvovali v nacijonalnih organizacijah. A tisti niso dobili tega mesta, ampak g. Tumpej, ki nima nobenega otroka, ampak že tudi druge plačane službe in čeprav tudi njegova žena še posebej zasluži.
G. Tumpej je tudi nabiralec bisera tov za »Jutro«, za kar dobiva provizijo.
G. Tumpej je tudi v odboru nedavno ustanovljene nacijonalne Kreditne zadruge železničarjev.
A višek je dosegel občinski svetnik g. Rudolf Tumpej gotovo s tem*, da je prevzel tudi zastopstvo inter-nacijonainega kapitala »Austro-Fiat«.
In tudi to zastopstvo izvršuje g. Tumpej na ta način, da skuša uveljavljati svoj voditeljski vpliv v gospodarskih organizacijah, ki so izključno v rokah narodnih železničarjev.
G. Tumpej ponuja »Austro-Fiat«-avto za Ljubljano.
Kako pa dela to g. Tumpej, je najbolje,^ če reproduciramo njegove lastnoročno pisane stavke:
»G. Cerček mi enkrat pravil, da še mislite kupiti en tovorni auto za Ljubljano, ter Te prosim, da sledeče podpiraš.
1.	Da kupite tovorni auto znamka I »Austro-Fiat«, kateri so najbolj solidni za
naše ceste.
2.	Znamka »Austo-Fiat« naredi minimalno 300.000 km vožnje, dočim ameri-kanski kakor so Ford in Šervoiet maksimalno 100.000 km. in razlika med Fiatom je majhna in sicer 2500 kg nosnosti Austro- ! fiat stane s carino vred okroglo 110 tisoč Din, a ford 60.000, a v vzdržnosti je austro-Fiat 3X boljši.
3.	Olerta je poslana iz Maribora in sicer tako kakor, da bi ga rabili za podružnico Maribor, ker ima ta zastopnik zastopstvo samo za Mariborsko oblast, a za Ljubljansko oblast ima drugi, ter ga oficijelno Vi naročite za podružnico Maribor, a vzamete ga pa v Ljubljano.
Povem Ti čisto odkrito da sem jaz v kompaniji z znanjem tovarne s tem zastopnikom in večinoma delam jaz.
Te pozdravlja Tvoj
Tumipej.«
Čitatelji vidijo, da je hotel odlični mariborski narodni železničarski voditelj g. Tumpej napraviti prav navaden »kšeft« s pomočjo ljubljanske narodne železničarske Nabav-Ijalne zadruge z internacijonalno fo. »Austro-Fiat«, od katere bi dobil g. Tumpej za prodani avtomobil provizijo. Tukaj torej g. Tumpeju internacij onalizem ni prav nič napoti.
V nos pa bije način, kako je hotel g. Tumpej to kupčijo izvesti.
Ako je ljubljanski železničarski kori z um akceptiral predlog g. Tumpeja, potem se je pri tej kupčiji ljubljanski zastopnik »Austro-Fiata« obrisal za svojo provizijo.
Vprašamo voditelje Narodnih železničarjev, vodje državnih uradov železnice, kjer se neprestano kaže g. Tumpej, posebno često pa v delavnici drž. železnic v Mariboru, vprašamo g. direktorja dr. Borka, ali se strinja s častjo državnega uradnika, ki ima že itak vse polno postranskih zaslužkov poleg fiksne mesečne plače, da na ta način spravi zastopnika »Austro-Fiata«, ki mu je morda provizija edini zaslužek, na tak način ob dohodek, kakor ga je predlagal g. Turnpej?
Stvar pa je delikatna še tudi radi tega, ker kupuje tudi mariborska mestna občina, koje občinski svetnik je g. Tumpej, avtomobile in je že kupila tudi avtomobile tvrdke »Austro-Fiata«. Vprašamo g. Tumpeja, če je kedaj javil g. županu mariborske občine, da je zastopnik tvrdke »Austro-Fiata«? Nadalje naj pove g. Tumpej, če ima dovoljenje pristojne železniške uprave, da sme kupčevati za tvrdko »Austro-Fiat«?
Slovenščina g. Tumpeja.
G. Tumpej je glasom poročila v »Večerniku« na železničarskih zborovanjih v Mariboru tožil, da se morajo železničarji šele sami boriti za uveljavljanje slovenščine. Kako pa g. Tumpej sam uveljavlja to svojo slovenščino, je razvidno iz njegovega gori citiranega rokopisa, ki smo ga radi velikega rodoljubja g. Tumpeja objavili v izvirniku, da* vidi javnost in železniška uprava, kako je zmožen državni uradnik g. Tumpej državnega jezika.
To je fotografija mariborskega voditelja narodnih železničarjev. Radovedni smo, kaj bo odgovoril g. Tumpej, kaj »Jugoslovanski železničar«, kaj bo ukrenila podružnica Zvezarjev v Mariboru, kaj mariborski župan itd. Prepričani smo, da se bo sedaj za zadevo zanimala tudi banska uprava, posebno pa tudi referent, ki rešuje pri banski upravi zadevo razpusta »Podpornega društva«, kojega je forsiral samo gosp. Tumpej.
Mi smo dolgo čakali in se pustili izzivati. Sedaj, ko je zadeva dozorela, smo odgovorili s fakti, ki se jih ne da spraviti s sveta.
Enkrat mora biti konec demagogije s takim* narodnjaštvom!
an
Železničar zavedaj se:
Čim vež moči, več pravic! Zato pridobival nove člane za savez!
monijo spomladanskega jutra v zelenih gozdovih slavčkov spev, žuborenje potočka, mrmranje stoletnih hrastov ob lahnem1 pišu prijetnega juga...
Harmonij...
Pesem:
— Pastirčki vi, al’ ste že slišali...
Sto otroških grl je zapelo,
sto otroških src je v radosti za-plakalo,
sto otroških hrepenenj je za trenutek preživelo onostransko življenje.
Zorka se je stisnila k svoji mamici ...
— Kako lepo, mama, kako zelo lepo!
— Glej, glej, mama!
Zbor angelov je priplaval čez oder... V belih oblačilih, z dolgimi belimi perutnicami...
In tedaj se je oglasil največji angel...
Po dvorani je zavladal molk, kakršen je bil, tedaj, preden je Ustvarjajoča moč rekla: Bodi svetlo!
Sladak in opojen, upijanjujoč je bil glas angela.
Zlat in srebrn, kakor srebrn sijaj božičnih zvezd.
— Otroci, dečki moji in deklice, je začel, poslal me je naš dobri Je-zušček, da Vami razdelimi njegove darove... Ah, rad bi bil dal vsem, prav vsem enako, ker vse enako ljubi, a ne sme, ker niste bili vsi enako pridni in dobri, ker ste jezili svoje stariše, ker ste se slabo učili, niste ubogali učiteljev, niste molili in se vobče niste tako obnašali, kakor se spodobi... Za prihodnje leto se boste poboljšali in tedaj bo tudi Vas enako obdaroval kakor bo letos obdaroval pridne ... In Vi, ki boste letos dobili prelepa darila, se ne smete poslabšati, zakaj Jezušček natanko ve za vsak vaš korak, natanko pozna vsako vašo grdo in lepo misel... Molimo otroci!
Molili so Oče naš ...
Zorka je vedela, da je bila pridna v šoli, da je ljubila svoje roditelje, da je molila in pridno delala...
Pa saj so bili tudi drugi pridni...
Vsi so takšni revčki? Vsi naj dobijo...
— Glej, glej, mama ... Edi je dobil takšnega konja in toliko drugih daril.
Angel je klical...
Po vrsti:
Otroke ravnateljev, inženirjev, zdravnikov, uradnikov, poduradni-kov...
Prelepe darove so dobili:
Obleke, igrače, slaščice, knjige...
Zorka je le gledala in se čudila...
Toliko jih je bilo med obdarovane!, ki niso bili v šoli najboljši...
Prav navsezadnje so prišli otroci rudarjev in so dobili: ta copate, drugi čevlje, tretji skromlno oblekico, četrti kakšno knjigo, ostali pa kakšen kos blaga, svinčnike, peresa in še razne malenkosti...
Zorka se je vedno bolj čudila, zakaj darila so bila vedno manjša, manj pomembna ...
Nekaj jo je davilo ...
Dvorana se je praznila ...
Vedno manj jih je bilo v dvorani ...
Vedno bolj votlo je donel glas Prvega angela.
— Mama, mene še vedno ni poklical ...
Glas prvega angela je utihnil...
Nobenega darila ni bilo več na mizi...
— Mama, mama... in meni?
— Tiho, Zorka...
— In meni? je na ves glas zajokala Zorka?
Angel je vztrepetal...
Neljuba motnja*...
— In vam, ljubi otročiči, ki niste nič prejeli, vam pošilja te sladkorčke, fige, rožiče ...
Zorka se je strgala materi iz rok in je tekla k angelu. Potegnila ga je prav na lahko za belo krilo in ga s tresočim glasom vprašala:
— Angel, bila sem dobra, bila sem pridna, ljubila sem mamo in očka... krivico mi je storil Jezušček ...
V	dvorani je zašumelo ...
Mati je prihitela in Zorko odpeljala ...
Pri vratih sta se srečali ravnateljeva gospa in snažilka—
— Moj bog, moj bog, Marija, saj to je bila pomota... Vzemite, ljuba Marija, vzemite ...
Pomolila ji je tri bankovce po deset dinarjev...
— Vzemite in kupite deklici kaj primernega!
Zorkina mati je vzela denar in se zahvalila ...
* * . *
Zunaj je bilo mrzlo ...
V	njunih srcih je bilo mrzlo...
Dolgo v noč so trije jokali...
Zvonovi pa so klicali k polnočnici ...
Delavska kultura.
(Velevažen in nujen problem današnjosti.)
Beseda »delavska kultura« ni samo beseda, ni nekaj takega, kar se da z nekoliko stavki obrazložiti. To je beseda globokega romana in silne važnosti. Le, da se je doslej vse premalo mislilo o njej in delalo na tem, da bi se delavec kolikor mogoče izobrazil in osvobodil vpliva meščanske kulture.
Meščanska kultura zahteva: tako in tako moraš misliti, tako in tako se moraš obnašati in delati ter živeti. Če boš mislil, delal in živel drugače, potem nisi kulturen, ali bolje, nisi civiliziran.
Četudi ti ta način mišljenja, ki so ti ga vcepili že v otroških letih, ni po godu, četudi ti življenje, ki so ti ga ogradili po svoji metodi, ne prija, spreminjati na vsem tem ne smeš ničesar. To kar je, je visoka civilizacija. Vse drugo je barbarstvo.
To so vulgarni, vsakdanji opomini meščanske družbe delavstvu, ki noče misliti in živeti tako, kakor mu to predpisuje civilizacija.
Ni pa delavcu lahko v tem kaosu zbrati svojih pravih misli. Čuti jih, podzavestno se mu javljajo... A ker nima opore, ki ji je ime: zavednost, se vdaja meščanskemu mišljenju. Posledica tega je, da je borba za izboljšanjem delavskega gmotnega položaja tako težavna, da se te borbe udeležujejo le res zavedni delavci, ki so se znali otresti meščanske miselnosti.
Zadnje čase je pa postalo pri nas vprašanje delavskega kulturnega gibanja aktualno. Zasluge na tem imajo razna predavanja, delavska kulturna društva in strokovne organizacije, ki delujejo tudi na kulturnem polju.
Delo ni lahko, ker tukaj je delavec navezan nase in mora ustvarjati sam iz sebe. Sam se mora učiti in izobraževati, kar je pa mnogo težje, kakor pa učiti se po gotovem receptu. Le energična volja in hotenje, da hoče in mora iz samega sebe nekaj ustvariti in se izobraziti, premaga vse ovire.
Strokovna komisija za Slovenijo in delavska kulturna zveza »Svoboda« se zavedata velikega vprašanja proletarske kulture.
Delavstvu treba pokazati, da mora svojo proletarsko miselnost bistriti. Brez knjig je to zelo težko, skoro nemogoče. Ali knjige so drage, a proletarskih ni dobiti. Da bi se utrdila pot proletarski kulturi, sta imenovani organizaciji ustanovili Cankarjevo družbo. Za Din 20.— letne članarine nudi ona delavstvu štiri dobre vzgojne knjige za proletarce.
Dve leti že obstoja Cankarjeva družba. Že drugič je izdala po štiri knjige. Torej v dveh letih 50.000 knjig.
To je ogromen korak naprej, to je gigantsko delo. In pomembno tembolj, ker delavstvo samo dela v tem gibanju in širi te knjige. Poverjeniki nabirajo člane, dele knjige, vzbujajo, grajajo in tako delajo pravo smer, kakšne morajo one biti.
Angelika Balabanova, znamenita socialistinja, je rekla: »Delavca se mora zainteresirati za kulturna vprašanja. Zakaj večina proletarcev je še popolnoma indiferentna kar se tiče potrebe izobrazbe in proletarske vzgoje.«
Balabanova je pravilno ocenila duhovni karakter proletariata, ko je rekla: »Sredina, v kateri delavec gladuje in robota, način, kako postopa z njim meščanska družba, pomanjkanje, ki prehaja iz generacije v generacijo in katero še poveča vladajoči razred s tem, da delavca straši, češ, še hujše lahko postane, ako ne boš ponižen in pokoren, vse to ustvarja atmosfero, v kateri zamre vsako čustvo in vsak instinkt, kar zopet povzroča lenobo in brezbrižnost v mišljenju.
Delavca se mora še le naučiti razmišljati, spoznavati iz lastne izkušnje v proizvajalnem procesu, v borbi za obstanek.«
V delavcu treba predvsem prebuditi njegov čut in spoznanje, ki je v današnji atmosferi odrevenelo. A
to se da doseči le s trajnim vzpodbujanjem in propagando, ki naj pridobi delavca za kulturno delovanje. Ta propaganda in to vzpodbujanje se lahko vrši na tri načine:
1.	S primernimi predavanji, ki delavca zainteresirajo za sistematično izobrazbo.
2.	S tiskom, ki mora delavca neprestano vzpodbujati in siliti, da obiskuje prireditve kulturnih organiza-
cii-
3.	S knjigami, ki so pisane, ako že ne čisto v proletarskem duhu, pa vsaj tako, da vzpodbujajo v delavcu njegovo odrevenelo mišljenje.
»Ali ta vzgoja in prosveta mora,« piše Kus-Nikolajev v zagrebški »Socialni misli«, »imeti razredni značaj. Ta pa postaja tedaj, ako je predavatelj, pisatelj, funkcionar sam izgrajen marksist in če zna vezati strogo znanstveni karakter marksizma z lahko in razumljivo razlago, ki je enaka agitaciji. Odlično sredstvo izobrazbe delavstva je diskuzi-ja. Diskuzija omogoča, da delavec razčisti svoje lastne pojme, da otiplje svoje lastne izkušnje in da naposled išče razjasnitve za pojme, ki so mu nerazumljivi.
Delavec se mora naučiti, da sam misli, da sam stvori zaključke. Treba imeti pred očmi, da danes marksizem ni več vprašanje teorije, vprašanje pisarniških diskuzij, nego vprašanje vsakdanje prakse. »Razumevanje družbe in življenja današnjega delavskega razreda je v tem« — kakor pravi Angelika Balabanova — »da delavec spozna vlogo svojega razreda in procesa produkcije, to je, da vidi, da gospodarski razvoj vodi do socializacije produkcijskih sredstev in da njegov razred igra ravnotako važno vlogo v procesu produkcije, kakor jo bo igral pri socializaciji produkcijskih sredstev.«
Kjer pa ni mogoče večjih diskuzij, tam pa v proletarskem duhu pisane knjige same povzročajo disku-zije. Delavci razpravljajo o tem, kar so čitali, kritizirajo, izražajo svoja mnenja . . . Vse to je začetek samostojnega mišljenja, prebujanje odrevenelosti mišljenja . . .
In ako so knjige Cankarjeve družbe povzročile to, je storjeno veliko delo. Delavski časopisi: »Delavec«, Ujedinjeni Železničar«, »Privatni nameščenec«, »Delavska Politika«, mesečnik »Svoboda« potem to še razširjajo, stopnjujejo in zavest v delavcu se vedno bolj in bolj budi, se vedno bolj in bolj osvobaja otopelosti. Ne čitajo se več članki, notice, pozivi in dopisi samo tako mimogrede, brezbrižno, nego misel se ustavlja pri tem ali onem stavku, pri tej ali oni trditvi.
Proletarska miselnost je začela delovati.
Kakor vidno iz vsega tukaj omenjenega, je delo proletarske kulture neobhodno in nujno potrebno. Zato morajo strokovničarji gledati na to s posebno pažnjo. Ker delo strokovnih organizacij je dandanes uspešno le, če je članstvo zares zavedno, če se res zaveda, da spada v kategorijo človeštva, ki mu pravijo: proletariat.
Nesporno je, da je delavec na podlagi svojih dnevnih izkušenj že predisponiran za marksizem. Njegovo življenje je sam konflikt z okolico, z družabnim redom. Marxov nauk tu samo formulira njegove doživljaje, da tako oblikuje te doživljaje v obliko, ki se je potem zaveda. To je potem tista zavednost, tisto razredno spoznanje, da je človek, obsojen vsled razmer, manj vreden od človeka, ki živi od produkcije živih moči, katere je kupil.
Marksizem, če ga gledamo v socialnih razmerah, ima poleg tega nalogo, da osebne izkušnje in doživljaje delavca zveže v celino, to je, da osebni doživljaj delavca zveže z doživljaji celega razreda in da iz zavednosti posameznika ustvari zavednost celote, da ustvari kolektivno zavednost proletariata.
Že Gertruda Hermes je dognala, da pride delavec vsled svojih doživ-
ljajev preje do marksizma, nego ga spozna.
To je resnica, vendar treba vedeti, da je pri 90% delavstva ta zavednost marksizma na temelju doživljajev podzavedna. Šele kulturna akcija vzbudi v delavcu to podzavest in jo spremeni v zavednost, to je, da se tega zaveda.
Zato je vprašanje delavske kulture in delavske prosvete sploh prvo in eno največjih vprašanj marksizma in marksistične izobrazbe. Iskreno priznajmo, da se marksizem pri nas do danes ni dovolj globoko upošteval. In to zato, ker se je smatral bolj kot nekaka teorija. Delavstvo — tako se je govorilo in se še govori —- treba vaditi praktično, to je, buditi njegov interes za vprašanja praktičnih materielnih vrednot. Zato ni čuda, če so se pojavile tudi teorije krščanskega socializma in nacionalnega socializma . . . Nekoliko materielnih zahtev poleg krščanskih ali nacionalnih in delavstvo ni vedelo, kje je bolje in kje je resničnost.
Ne sme se namreč pozabljati, da samo marksizem vodi delavcu pred oči ne samo njegov položaj, nego tudi vzroke, ki so dovedli do tega položaja. Kaže mu njegove borbe in neizbežni končni uspeh. Pokaže mu, da ni uspeh na dlani, če se organizira, ali prizna za marksista, nego da treba delati tu korak za korakom. Kar so desetletja in stoletja vtisnila v možgane človeka, se ne da z enim
dnevom ali enim letom ozdraviti, preurediti, pomladiti...
S proletarsko kulturo se delavcu pokaže, da ni več brez pomoči, da ve, kaj hoče in kaj lahko zahteva. Ve, da kot marksist misli strogo znanstveno in da se ne udaja nemogočim sanjarijam in da ne podleže brezvestnim nagovarjanjem.
Zagrebška »Socijalna Misao« govori v enem svojih člankov, da je proletarska kultura, odnosno razredni karakter delavske izobrazbe odločilnega značaja za moralni, intelektualni in socialni napredek proletariata. Ker samo ta in takšna kultura lahko pravilno upelje delavstvo v vse kulturne in socialne pojave današnje družbe ter mu omogoči orientacijo v tej družbi. V okvirju marksistične kulture gradi svoj duševni ho-ricont. Ne živi več in ne hrani se več od odpadkov meščanske kulture. Ono ima svoje kulturne potrebe, skupne z milijoni svojih sodrugov. Vsaka akcija je raztrgana, razkosana in necelotna, ako ni zvezana s kulturnimi vezmi, ki so lastnina celote, razreda. Samo v kulturni izdelanosti, samo v okvirju proletarske kulture, je delavec v stanju, da pravilno oceni politično in socialno življenje okrog sebe.
In tako se ve tudi ravnati in delati.
mčke kulture, ki je izšel v novemberski številki zagrebške »Socijalne Mislic, I. V.)
„Nacionalni“ ili žuti sindikati.
U vremenu, kad kroz redove naših radnika želi da se proklinje neki nov »nacionalno«-sindikalni pokret, korisno je, da ulogu i značaj toga pokreta sagledamo pobliže. Taj pokret u stvari nije nov. Njegovo poreklo ide unatrag upravo toliko, koliko je star sami kapitalizam. On je čedo njegovo. U novije vrijeme iz-fflijeniše mu samo ulogu: njegov glavni zadatak sastoji se u tome, da pobija i slabi snagu slobodno orga-nizovanih radnika.
U knjizi druga Krekića, »Radnički Sindikati«, značaj i uloga »nacionalno«-žutih sindikata: divno je orisana.
»Dok svi drugi pravci u sindikalnom pokretu, u raznim formama postavljaju sebi kao cilj da poprave materijalni i moralni položaj radnika, žuti sindikati, bez ustručavanja da i otvoreno priznaju, nemaju taj cilj... Žuti pokret stvoren je i stvara se sa izrazitim: ciljem, da iz redova radnika verbuje protutežu radničkim^ nastojanjima za emancipacijom. Žute pokrete stvaraju kapitalisti, da bi služili interesima kapitalista, a protiv interesa radnika. U žutim pokretima sakupljeni radnici služe drugima i bore se sami protiv sebe. To, u stvari, dakle i nije njihov pokret, već pokret kapitalista u kome su radnici samo sredstvo.
Ime »žuti«, koliko se može utvrditi, ima poreklo u jednom pokretu 1900 godine kod Šnajder-Krezoa u Montcoleminu. Radnici, koji su htjeli da napuste štrajk, sakupili su se u jednom lokalu na viječanje. Štrajkaši su napali lokal i porazbijali prozore. Štrajkbreheri su odmah izli-jepili prozore kartonima, koji su bili žute boje. Otuđi im1 je ostalo ime »žuti« ...
Otvoren cilj žutih jest, da budu štrajkbreheri. Ubijati uslove rada — — ako u tome uspiju — drugimi radnicima, smanjuju im plaće i produžuju radno vrijeme. Štrajkbreheri time i sami sebi kopaju grob. Jer sami za sebe, čim se normaliziraju prilike, zadržavaju još teže i gore uslove rada, nego ih imaju drugi, bolji radnici. Oni se u štrajkbreher-skome radu, ma da ga vrše pod zaštitom ..ipak moraju medj u sobno da kuraže. Tako je 1904. god. na njihovome kongresu donesena slijedeća rezolucija:
»Radnici, koji su voljni da rade za vrijeme štrajkaj, a drugi im smetaju da sleduju svojim interesima, ne smiju dopustiti da se sa njima postupa kao sa kukavicama, već neka junački brane svoje pravo.«
1 kao što svi drugi sindikalni pravci nastoje da se internacicuali-ziraju, i žuti rade na teme svim- silama. Oni su filijale razvijenih industrijskih organizacija, koje imaju za cilj, da internacionalnim: ispoma-ganjem, brzo i uspješno šaljući potreban broj štrajk'bTehera, slamaju velike i značajne radničke štrajkove. Jer po riječima jednog njihovog teoretika u Njemačkoj, oni su »daleko od toga, da provociraju Stiu.i-
kove, već, naprotiv, moraju nastojati, da ih svim silama i svagdje o-težavaju i spriječavaju«. Potpuno je isključeno svako principijelno neprijateljstvo protiv kapitala. I prije i poslije rata žuti pokret je pomoćni kadar kapitalističkih organizacija u borbi protiv radnika. Što oni, pored svih nastojanja, nisu uspjeli da formiraju i svoju internacionalu, razlog je u torne, što se i privrženi-ci žutih nerado kite tim imenom i što cijelu svoju djelatnost radije vrše u potaji, nego u punoj otvorenosti.
Njemački žuti medjutim nastojali su, da pokretu svome daju i privlačno - teorijsku podlogu. Njihov program, otprilike, kaže:
»Postojeće privredno uredjenje buržoaskog društva žuti Njemačke smatraju kao zdrav proizvod hiljadu godišnjeg kulturnog razvoja, koji je iz zajedničke svojine (komunizma i socijalizma) doveo do individualne (privatne) svojine« ...
U raznim- zemljama žuti pokreti formiraju se pod raznim imenima. Zajednička karakterna osobina svih žutih pokreta jest u tome, što su u organizaciji, u zajednici sa radnicima štatuarno uvijek i poslodavci, koji su duhovni inspiratori i finau-sijeri ovoga pokreta — koji u svim zemljama naglo umire.«
i ovaj naš žuti pokret, koji je ni-I kao radi potreba naših kapitalista i kojeg su obe ruke ispružene u bogate kapitalističke džepove, umret će isto tako onoga časa, čim ga radnik — pa tako i željezničar — bolje upozna. Taj pokret jest sluga zia!
1	Poior lovci!	1
I	Popravila orožja najceneje pri	i
1	novootvorjeni puškarski tvrdki V mi ■ mat jumaaFn 1	1
1	ni i\iM	i
1	Ljubljana. Gosposvetska cesta 12	1
1	Zraven restavracije Novi svet.	=i
1	Orožje, streljivo, ribarske	
1	potrebščine.	ts
Na čistinu sa fašističkim klevetnicima!
Pokušal Stojana Stankoviča i kompanije, da klevetanjem' i denun-cijacima slobodnog: radničkog pokreta i njegovih predstavnika urav-naju teren formiranju fašističkog pokreta te slučaj u zagrebačkoj željezničkoj radionici, koja tu kompaniju zvanično pomaže, dali su povoda, da se pitanjem žutog radničkog pokreta pozabavi i Centrala URSSJ. Ista je obnašla shod-nim, da Centralnom sekretarijatu Radničkih Komora uputi slijedeću predstavku:
U Beogradu je nedavno nikla firma »Jugoslovenskih Radničkih Sindikata«. Njen organ je »Rad i Trudi«.
Iza ledja ove firme stoje zanatske i izvesne druge poslodavačke organizacije i njihovi prestavnici u Beogradu. Preko svoje službene štampe oni i preporučuju ovaj »pokret«, starajući se za rasturanje njegovog organa »Rad i Trud«.
Kako prestavnici poslodavaca gledaju na moralne kvalifikacije prestavniika »Jugoslovenskih: Radničkih Sindikata« najbolje se vidi iz njihove štampe, u kojoj preporučuju ovaj »pokret« bez obzira na moralne kvalifikacije njegovih nominalnih prestavnika.
Cilj ovoga »pokreta« na čelu sa ljudima »bez obzira na njihove moralne kvalifikacije«, od iskona i isključivo je u tome, da se bori protiv pokreta slobodnih radničkih sindikata u našoj zemlji.
Sredstva kojima se on služi protiv slobodnih radničkih sindikata jesu klevete najordinarnije vrste, n. pr.:
da su slobodni sindikati, koje imamo čast da prestavljamo, agenti Internacionale, u kojoj, opet, da gospodare Nemci — sledstveno: da su naši slobodni radnički sindikati agenti Nemačke;
da oni kao agenti Nemačke vrše defetističke poslove i kao cilj svoje akcije imaju razaranje naše nacionalne države itđ.,
a da su ljudi koji stoje na čelu pokreta slobodnih radničkih sindikata u našoj državi — »tudjinski agenti«, »defraudanti« i »lopuže«.
Iz broja u broj »Rad i Trud« je zaveo ovakav ton i rečnik.
Pojavi pokreta »Jugoslovenskih Radničkih Sindikata« slobodni radnički sindikati nisu obratili nikakvu ozbiljnu pažnju. Njihovim parolama još manje — sem što se radi zaštite lične časti služe redovnimi sudovima, gde su pale već nekolike presude protiv prestavnika »Jugoslovenskih Radničkih Sindikata« i »Rada i Truda« radi klevete.
U novim »Jugoslovenskim« »Radničkim« »Sindikatima« slobodni radnički sindikati ne vide nikakvu o-pasnost za sebe, jer su naši sindikati politički jugoslovenski od kako za sebe znaju, a nacionalni su već i po tome što su u sastavu jedne opšte radničke sindikalne Internacionale u zajednici sa francuskim.
engleskim, nemačkim, belgijskim, čehoslovačkim itd. radnicima, gde nesrazmerno svojoj brojnoj snazi zauzimaju mesto medju najuglednijima. Ugled naše zemlje, koji je podignut medju radnicima u inostran-stvu, izvesno da je velikim1 delom zasluga upravo slobodnih radničkih sindikata i njihovoga prestavnlštva.
Ako pojavi »Jugoslovenskih Radničkih Sindikata« i »Radu i Trudu« nismo obračali ozbiljnu pažnju, jer oni to nezaslužuju, naša je dužnost, da obratimo pažnju na izvesne pojave, koje se pletu oko njihove akcije, koja je, inače, sama po sebi beznačajna.
U nemoći da stvore svoj pokret na parolama protiv slobodnih radničkih sindikata, »Jugoslov. Radnički Sindikati« počeli su u svoj svakodnevni agitacioni rečnik da propliću i ime Nj. V. Kralja, tvrdeći da je njihov pokret — »Kraljev pokret«.
Stvaranjem takve psihoze, oni nastoje svuda da se nametnu, pa su se nametnuli i šefu zagrebačke železničke radionice, koji je za njih 20. novembra od 13 do 14 sati, za vreme rada, službeno sazvao zbor i sve radnike obvezao na prisustvovanje ovome zboru (prilažemo prepis dokumenta), a naknadno naredio da se prisustvovanje ovome zboru obračuna kao »redovan rad« (prelažemo prepis dokumenta).
Na ovome zboru ponovljene su pogrde protiv slobodnih radničkih sindikata. Radničkih Komora u našoj zemlji i vidjenih njihovih funk-cionera, za koje su prestavnici »Jugoslovenskih Radničkih Sindikata« i »Rad i Trud« već osudjivani kao klevetnici, i istaknut zahtev, da se zabrani rad slobodnim:	radničkim
sindikatima, a obezbedi monopol ovim novim »Jugoslovenskim1 radničkim Sindikatima«. U isto vreme, sa zbora je poslat telegram: Nj. V. Kralju i pretsedniku Kraljevske Vlade generalu g. Petru Živkoviću.
Osećamo kao svoju i moralnu i političku- dužnost da skrenemo pažnju Sekretarijata Komora:
1.	na način propagande kojim se služe »Jugoslovenski Radnički Sindikati« zloupotrebljujući ime Nj. V. Kralja, kao i ime pretsjednika Kraljevske Vlade g. Petra Živkovića;
2.	na klevete koje se protiv po-kreta slobodnih radničkih sindikata, Radničkih Komora i čitavog niza javnih radnika sistematski šire, i najzad,
3.	na okolnost, da je za širenje takvih kleveta zagrebačka železni-čka radionica za vreme rada na svojoj teritoriji službeno sazvala zbor, a za izgubljeno radno vreme prinudno provedeno na zboru, platila radnicima nadnicu kao za »redovan rad« — što po našem saznanju iznosi oko 10.000 dinara.
Iznoseći ovo, molimo Sekretarijat da ovu našu prestavku dostavi na sva nadležna mesta radi znanja.
Fašistični poskusi žoltih organizacij.
V železniških delavnicah v Zagrebu so bili delavci med delovnimi ura-mi prisiljeni prisostvovati shodu nacijonalne organizacije. — Delavci so ogorčeni. — Svobodne strokovne organizacije so potom Delavske zbornice vložile protest.
V zagrebških železniških delavnicah je bil 20. novembra t. 1. nabit tale razglas:
Zagreb, 20. novembra 1930.
Okrožnica štev. 78.
Vsem oddelčnimi načelnikom!
Potom lepakov je bilo delavstvo železniških delavnic obveščeno, da se danes, dne 20. novembra 1930, med 13. in 14. uro, pred delavnico za montažo lokomotiv (zapadno pročelje), vrši shod jugoslovanske narodne organizacije.
Zato naj se da ob 13. uri znak s tovarniško sireno za prekinitev dela. Vratarju naj se naroči, da ne sme nikogar pred običajnim delopustom', to je pred 14.10 uro,
pustiti iz delavnic brez izrecnega pismenega dovoljenja pristojnega načelnika oddelka.
Načelnik delavnic:
v z. V. Vrbančič.
Računskemu oddelku je pa bilo izdano tole naročilo, št. 2348-I-r.:
Zagreb, 21. novembra 1930.
Vsem oddelkom!
Blagovolite včerajšnjo uro kot redno delovno uro zaračunati (ko se je vršil shod. Op. ur.).
Načelnik delavnic: Jurman.
Tako, torej! Načelnik železniških delavnic, državnega podjetja, dovoljuje kaj takega žolti organizaciji, na čelu katere stoje med drugimi tudi ljudje, ki so še do pred kratkim
bili najradikalnejši komunisti. Ker je bilo sploh dvomljivo, da bi bili drugače dobili koga na svoj shodi, so ga sklicali kar v obratne prostore železniških delavnic, vrata so pa dali zapreti, da jim ni mogel nihče uiti. In načelnikov namestnik je dal v to svrho eno uro prej znamenje za delopust, kar je stalo državo na izgubi dela najmanj 10.000 Din, ker se je ta ura zaračunala kot storjeno delo in se je torej udeležba na shodu žolte organizacije plačala delavcem iz državne blagajne, v katero morajo prispevati vsi državljani.
Od kedaj pa uživajo žolte organizacije takšno protekcijo, da se udeležba na njihovih shodih kar službenim potom zapove? Kateri zakon to predpisuje? Kateri zakon dovoljuje predpostavljenim1 javnih podjetij, da smejo svoje podrejene s silo goniti v gotovo organizacijo?
Takih zakonov ne poznamo, iz-vzemši v Italiji in Rusiji.
Postopek načelnikov zagrebških železniških delavnic je v grobem nasprotju s kraljevim manifestom, ki daje delavstvu zagotovilo svobodnega strokovnega organiziranja, kakor tudi z zagotovili pristojnih ministrov, da se delavstvu ne bodo kratile pridobljene pravice.
Prizadeto delavstvo je upravičeno ogorčeno nad takim' postopanjem fašističnonavdahnjenih funkci-jonarjev žoltih organizacij in je potom Delavskih zbornic vložilo na pristojnem1 mestu odločno spomenico.
To mora ostati prvi in zadnji poizkus, uvajati pri nas fašistične metode s podporo državnih nastavljen-cev, ob službenem času, v službenih prostorih in na račun državne blagajne.
Za svobodne strokovne organizacije!
Delavska zbornica enodušno proti naklepom žoltih organizacij.
Sklep upravnega odbora delavske zbornice se glasi:
»Po diskuziji o nameri vodstva jugoslovenskih nacijonalnih radničkih sindikatov, da zaprosi v posebni avdijenci pri kralju za to, da se uzakonijo ti sindikati kot pravne ustanove delavcev in nameščencev, je ugotovil upravni odbor delavske zbornice, v katerem so zastopani pripadniki strokovnih organizacij vseh smeri, soglasno, da ima jugoslovansko delavstvo in nameščen-stvo prisilne stanovske organizacije že v svojih delavskih zbornicah.
Upravni odbor delavske zbornice je mnenja, da morajo obstojati poleg delavskih zbornic še svobodne organizacije delavcev in nameščencev, v katerih prihaja volja in iniciativnost delavstva bolj do izraza, kakor v prisilnih organizacijah. Svobodne strokovne organizacije morajo biti faktor, ki je poklican, voditi tudi same delavske zbornice kot prisilne organizacije delavcev in nameščencev.
Načelo svobodnih stanovskih zastopstev je uzakonjeno tudi v zakonu o zaščiti delavcev, priznano v mnogobrojnih izjavah zastopnikov vlade in odgovarja tudi mednarodnim pogodbam1, katere je podpisala tudi naša država.«
Načelni sklep upravnega odbora delavske zbornice sloni vsekakor na trdnih temeljih razvitih strokovnih organizacij delavcev in nameščencev. Nerazumljivo in precej smešno je, kar zahteva Stankovičeva žolta malenkostna organizacija, ki živi od samih tujih podpor. Vrhutega je država doslej vedno simpatično upoštevala mednarodne dogovore, ki vsebujejo precizno določbo, po kateri je zamisel žoltih nemogoča, ne-glede na to, da bi se delavskemu razredu delala očitna krivica s tem, da bi se mu odvzela koalicijska svoboda in svobodno razgovarjanje in razmotrivanje o svojem socijalnem položaju.
Proti svobodi
Vse bolj in bolj jasno postaja, zakaj so beograjski delodajalci z g. Milanom Stanojevičem na čelu ustvarili žolti pokret. Pred vsem jim: je ta pokret potreben, da z njegovo pomočjo rušijo delavske ustanove in s tem zmanjšajo odpor zoper delodajalske zahteve za revizijo naše socijalne zakonodaje. S tem se tudi pojasnjuje, zakaj so se žolti z vsemi sredstvi lotili obrekovanja in sramotitve delavskih zbornic, ki jih bodo seveda, mimogrede omenjeno, pripeljale pred sodišče.
Vzporedno s to akcijo protide-lavskih ustanov v Jugoslaviji, nastopajo žolti tudi proti internacionalnim delavskim ustanovam, proti internacionalnim delavskim organizacijam in mednarodnemu biroju dela.
Internacionalne zveze, ki jih vzdržujejo naše svobodne delavske organizacije in tudi krščanske delavske organizacije s svojimi prijatelji v drugih državah, so prav koristne, dovoljene in potrebne že radi tega, ker obstoje internacionaine pravne ustanove, v katerih se delavci celega sveta in delodajalci celega sveta sestajajo in delajo kot celina. Ali žolti m je ravno to glavni cilj, da preko naših zakonitih državi in družbi potrebnih in zelo koristnih internacionalnih zvez, ubijajo ugled teh internacionalnih ustanov, posebno pa Mednarodnega biroja dela, ki je, radi njegove akcije proti delodajalskim zahtevam;, postal delodajalcem oster trn v peti.
Sedaj se vrši še dalje razkritje kart. Sedaj prihaja odkrita akcija žoltih proti svobodi organiziranja delavstva in_ svobodnih strokovnih organizacij. Žolti list »Rad i trud« v svoji številki od 21. novembra piše, kako bo žolta centrala začela priprave, da organizira deputacijo h kralju. Ta deputacija naj bi zahtevala:
Da se jugoslovenski delavski
sindikati (strokovne organizaci-
organiziranja.
je) uzakonijo kot pravne ustanove delavcev in nameščencev in na ta način delavski sindikati postanejo kot gospodarske in kul-turno-prosvetne organizacije... itd....
Rečeno to s priprostim delavskim jezikom pomeni, da bi žolti radi, da se njim in njihovemu na papirju obstoječemu »jugoslovenskemu delavskemu sindikatu« prizna monopol za organiziranje in zastopstvo vseh delavcev in nameščencev Jugoslavije, kakor je to danes v fašistični Italiji.
V isti številki »Rad i trud« nas sprašujejo žolti, s kakšno pravico jim pravimo fašisti? Odgovor je docela priprost: oni zahtevajo monopol na strokovno organiziranje, ki obstoja izključno v fašistični Italiji in v Sovjetski Rusiji. Mi jih sicer ne moremo uvrščati med boljševike, ali služba delodajalcem, javno hvalisanje nemških fašistov in povdar-janje zahtev italijanskih fašistov jasno pričajo, po kakšnih vodah plavajo naši žolti.
In to je pravzaprav najpravilnej-ša pot za njihovo smrt.
Sicer je docela razumljivo, da kriče žolti, naj se jim da monopol za organiziranje delavcev. Zakaj brez sile od drugod se tipom, kakršni so ti žolti, ne bi nikdar posrečilo, da bi ustvarili delavsko gibanje. Za to je potrebno, da se ljudje organizirajo sami iz čustva potrebe in prepričanja. Kdo si more predstavljati, da bi delavci šli za pokretom, kateremu je kum g. Milan Stojanovič, vodja socijalno najreak-cijonarnejših delodajalcev v državi; za pokretom, kateremu načelujejo znani komunistični odpadki Stojan Stankovič in Voja Jankičevič?! Ako delavce nikdo s palico ne požene v takšne organizacije, se ne bodo včlanili. In prav čudovita drznost je v teh žoltih, da stavijo odgovornim faktorjem v državi tako nemogočo
zahtevo, zahtevo po ukinitvi svobode delavskega sindikalnega organiziranja.
V našem zakonu o zaščiti delavcev se jasno in glasno piše, da imajo delavci in nameščenci pravico, da se svobodno organizirajo za zaščito svojih kulturnih in prosvetnih interesov. Delodajalci so zahtevali o-mejitev te svobode in to. glejte, zahtevajo njihovi žolti zavezniki. No, dosedaj je mnogokrat od strani posameznih ministrov in od strani vlade kot celine bilo javno povedano, da se bo spoštovala svoboda sindikalnega organiziranja.
To se samoposebi razume že iz tega,
ker obstoje mednarodni dogovori, ki jih je naša država podpisala in s katerimi je garantirana svoboda delavskega strokovnega organiziranja.
To je predpisano v sami mirovni pogodbi v Versajlu; predpisano je v Ustavu dela, po katerem dela Mednarodni urad dela, in v celi vrsti konvencij, sklenjenih v Ženevi.
»Jugoslovanskega železničarja« je silno razburila vest, da je naš list »Ujedinjeni železničar« spremenil svoj konzorcij, tako da so v njem bivši železničarji, ki niso več odvisni od visokih gospodov, ki se udejstvujejo v Zvezi, in pri »Jugoslovanskem železničarju«.
Kakor znajo samo Zvezarji, so tudi to pot pokazali svoje pravo lice. »Jugoslovanski železničar« je zadnjič prinesel značilen članek »Sprememba pri internacijonali«, v katerem grozi. Zvezanem baje ne sme nihče kratiti pravice, če bodo sedaj tudi oni izvajali potrebne posledice, da bo državno prometno osobje obvarovano pred raznimi ne-železničarji, ki delajo po navodilih intemacijonale itd.
Pri marib. sodišču je že vse polno aktov, kjer so gotovi nacijonalni železničarji pod krinko narodnosti in ljubezni do domovine krivično denuncirali svoje tovariše v službi, seveda anonimno, brez podpisa. Podpis, s katerim bi naj stopili za svoje lažnjive klevete pred sodišče, so nadomestili z dično rožo: »Mi zvesti sinovi domovine.« Kljub temeljiti preiskavi in zasliševanju odličnih nacijonalistov med mariborskimi narodnimi železničarji, teh piscev ni bilo mogoče izslediti.
Dobro se torej zavedamo, kaj pomeni grožnja »Jugoslovanskega železničarja«. Tudi konfident Ivan Pečnik je bil nacijonalni železničar. Tudi on se je smatral za zaščitnika države in je še v sodili dvorani gro-
Sada, pošto se vrši prevodjenje radnika na novi Pravilnik, izbijaju sve jače manjkavosti istoga. Jedna od glavnih manjkavosti Pravilnika jest u tome, što Pravilnikom nisu osigurana i finansijska sredstva za njegovo provodjenje. Pravilnik pred-vidja automatska napredovanja, a prelazne odredbe garantuju radništvu samo »dosadanje plate«. Kod toga znamo, da ima kod željeznice radnika po 6 i više godina, koji još uvijek primaju na sat samo 3 dinara. I po novom Pravilniku dobivati će taj radnik samo Din 24.— dnevno, iako mu po tabeli plaća pripada Din 26.—, a ako računamo samo 20% povećane nadnice, imao bi da dobije najmanje Din 31.—. Jer Pravilnik nema osigurane finansijske podloge, biti će taj radnik ošteten dnevno za Din 7.—. Uzmimo kvalifiko-vanog radnika sa 30 godina službe i koji prima zaradu od Din 7.— po satu. Po novom Pravilniku pripada ga osnovna plaća u iznosu od Din 54.—, koja, ako bi mu se uvećala samo za 30%, mora iznositi Din 70.— dnevno. Kako je budžet za ovu godinu sastavljen prije donošenja Pravilnika i jer neprestano čitamo okružnice o potrebi štednje, oprav-
Pod vsemi temi mednarodnimi pogodbami je podpis naše države. Samo popolni nevedneži, zaslepljeni z mržnjo do delavstva, se lahko drznejo staviti svoje zahteve,
da se vse te mednarodne obveze ne spoštuje in da se njim, ubogi ničevni grupici, da monopol na organiziranje,
in da samo oni smejo zastopati poldrugi milijon delavcev in nameščencev Jugoslavije.
Pričakujemo da bo, ako se pojavi taka sramotna zahteva pred ka-terimsibodi organom državne oblasti, ista z gnusom odbita.
Našim delavcem in nameščencem ni potreben nikak monopol, nego jim je potrebno, da se njihova pravica svobodnega organiziranja spoštuje.
Delavstvo je dosedaj svoje pravo znalo zaščititi in bo to znalo tudi v bodoče. O tem se bodo tudi žolti prav hitro prepričali.
zil, a ko se je moral zagovarjati, je pred sodnikom zatajil, da že ima za seboj kazen 3 letne robije radi nevarne tatvine.
»Ujedinjeni železničar« zastopa le pravico in poštene železničarje. Njegov konzorcij se groženj radi tega ne bo ustrašil, kljub temu, da se zaveda, kaj pomenijo grožnje narodnega »Jugoslovanskega železničarja«. Poučili so nas sodni akti. Tako naivni pa seveda nismo, da bi v času, ko igrajo prvo violino v vrstah nacijonalistov razni Pečniki, ko so na dnevnem redu anonimne ovadbe nacijonalnih železničarjev, da bi izpostavljali odvisne železničarje nevarnostim persekucij denuncijantov.
Zato pa predstavljajo naš konzorcij sami bivši železničarji, ki železničarsko službo prav dobro poznajo in so s svojim večletnim' nesebičnim delom za železničarje tudi dokazali, da so upravičeni govoriti imenom železničarjev in zanje delati.
Člani konzorcija »Ujedinjenega železničarja« bodo delovali le v okvirju zakonitih predpisov in bodo za to tudi za vsako besedo v listu po zakonih odgovarjali pred sodiščem, če bo treba. Nedosegljivi pa bodo za one, ki bi se hoteli znašati radi svoje onemogle jeze nad aktivnim železničarjem v službi.
Preveč računamo s težkimi razmerami, s časom in pa z onimi, ki neprestano grozijo. Preveč dobro vemo, s kom imamo opraviti.
dana je bojazan, da i u novoj budžetskoj godini ne bude bolje i da se odredbe čl. 123., da »će se plaće narednim povišicama iznivelisati u granicama budžetskih mogućnosti«, neće moći provesti, a još manje će se provadjati »automatska napredovanja«.
Upozoravamo mjerodavne faktore na sve te nedostatke, koje se u ovoj godini neće moći odstraniti (jer se radi pomanjkanja kredita svestrano uvode besplatni dopusti), s time, da se u narednoj budžetskoj godini kod personalnih izdataka unese posebna stavka u svrhu izjednačenja plaća u smislu odredba člana 123, a Isto tako i stavka za »automatska unapredjenja«.
O propisima novog penzijskog fonda već smo govorili i utvrdili, da one donose poprečno sniženje radničkih plaća za oko 10%, što će imati za posljedicu pooštrenje krize, jer će se kupovna moć svih radnika o-sjetno smanjiti. Osim toga, taj u-mjetni način redukcije plaća željezničkim radnicima imati će odziva^ i u privatnim poduzećima, koja će isto nastojati, da snize plaće svojim radnicima, samo sa tom razlikom,
što samo diferencija neće ići u korist nikakvog penzionog fonda, već u džepove kapitalista. Za penziono osiguranje predvidjeni su veliki tereti, koji će teretiti radništvo. Osim toga i sama saobraćajna ustanova morati će da ulaže godišnje oko 35 milijona dinara redovno, a povrh toga još i iznos, koji će odgovarati svoti, koju će kroz deset godina radnici naknadno uplaćivati. 1 tu neznatno da li će u narednim budžetima biti u tu svrhu odobren unešen potreban kredit (potrebno će biti oko 48 milijona dinara godišnje). Bez potpunoga i točnoga plaćanja toga iznosa sa strane države, penzioni fond osudjeu je na smrt.
Obzirom da u s-korom vremenu predstoji donošenje novog Pravilnika o sporednim prinadležnostima, smatrao je naš savez za potrebno, da komisiji, koja na izmjenama toga Pravilnika radi, ponovi sve naše ranije predloge. Glavni zahtjevi, koje se je ponovilo, su slijedeći:
1.	Da se povise iznosi putnih troškova za sve niže kategorije službenika, a istovremena idla se uredi i odobri iputne troškove za 'zanatlije i radnike.
2.	Putni paušali neka se zagarantuju i pružnim ophod ničim a i stražarima {desetarima}.
3.	Za sve manevarsko i skretničarsko osoblje neka se mjesto kilometraže zaga-rantuje poseibne »manevarske doplatke«, a za nadiožaće, lampiste, popisaće kola i za primaoce vlakova funkcijske doplatke.
4.	Nočne doplatke neka se odobri svima službenicima, imenovanom i radničkom osoblju, kad vrši nočnu službu, a iznos iste neka se povisi.
5.	Za vozopratno i strojno osoblje neka se mjesto kilometraže uvede satnina po slijedećim principima:
Osoblje, imenovano i neimenovano, koje je uposleno u voznoj službi, dobivati će posebnu odštetu za povišene izdatke na pruzi i za naporniju službu, i to satninu. Satnina pripada:	vozopratnom i strojnom
osoblju.
Satnina se dijeli: na normalnu, sniženu j prenočnu.
Normalna satnina pripada osoblju za
sve vrijeme faJetičme službe od vozmo-red-
nog odlaska i dolaska vlaka u kranju, odnosno predajnu stanku i za povratak po voznom-rednom odlasku iz kranje do dolaska u domicilnu stanicu, ne računajući zakašnjenje do polovice sata.
U normalnu satninu uračunava se tome osoblju i vrijeme, prepisano za prijem, odnosno za predaju voza ili stroja i to jedan sat, a ložačima 2 sata. Samo u slučajevima, ako je vrijeme od preuzeća vlaka od vozno-rednog odlaska manje od 1 sata, računa se faktički u službi 'provedeno vrijeme.
Dne 8. decembra 1930 je bil podpisan poseben zakon, s katerim so pošta, telegraf in telefon, poštna hranilnica, avtomobilski promet in gradnja železnic prenešeni iz gradbenega ministarstva ter podrejeni ministarstvu saobraćaja. Tozadevni zakon se v glavnem glasi:
Zakon o ureditvi vrhovne državne uprave z dne 31. marca 1929 se menja tako-le:
1.	V čl. 3., točka 8 (Gradbe) se brišejo na koncu besede: »... projektiranje državnih železnic v sodelovanju z zainteresiranimi ministrstvi, gradnja državnih železnic, nadzor nad gradnjo samoupravnih in privatnih železnic, uprava pošte, telegrafa in telefona. Poštne hranilnice, čekovnega in clearing-prometa in uprava javnega avtomobilskega prometa.«
2.	Namesto sedanje točke 9. istega zakona pride naslednje: »Točka 9. (Promet): Državna prometna politika, nadzor nad vsemi železnicami, voznimi prometnimi ustanovami in uporabe tarif na državnih železnicah in parnikih, odobritev tarif na privatnih železnicah in parnikih v javnem prometu, eksploatacija državnih železnic, projektiranje državnih železnic v sodelovanju z zainteresiranimi ministrstvi, gradnja državnih železnic, nadzor nad projektiranjem samoupravnih in privatnih železnic, nadzor nad njihovo eksploatacijo, nadzor nad eksploatacijo in varnostjo samoupravnih in privatnih parnikov v javnem prometu, projektiranje in gradnja prista-
Neophodno je nužno, da se o svestranom poboljšanju položaja radničkog osoblja vođi računa. Sa današnjim svojim plaćama radništvo neće moći izdržati teret redovnog i naknadnog plaćanja, a bez toga, opet, sam penzioni fond postaje mrtvim rodjenčetom. Mora se imati u vidu, da će u prvih 10 godina otići u penziju oko 10.000 radnika, koji će potraživati godišnje oko 85 milijona penzije, koja se sa oko 60 milijona redovnih prinosa nikako neće moći isplaćivati. Potrebno je, dakle, sakupiti više sredstava, nego će iznositi redovni prinosi, nu ta će radnici moći doprinjeti samo tada, ako im se poboljšaju plaće. — Radnik.
U normalnu satninu ima se zaračunati svako manevrisanj-e na pruzi i zakašnjenje. Samo u slučajevima, ako zakašnjenje u domicilnu stanicu iznosi manje od pol sata, zaračunati će se samo do vozmo-redmog dolaska.
Ako u kranjoj, odnosno prodajnoj stanici o*d dolaska do odlaska ne traje dulje od 4 sata, zaračunavat će se to vrijeme u normalnu satninu. Sa normalnom satninom plaćati će se:
1.	Vožnja na stroju.
2.	Vožnja u službenom vozu u odrodjenu stanicu za prijem voza.
3.	Vožnja sa vozom u svrhu školovanja i prepoznavanja pruge.
4.	Čekanje partijo izvan svojo stanice za prijom voza.
5.	Rezervno partije od vremena, kad budu pozvane u skiž.bu.
Vrijeme nad 30 minuta zaračunavati će se kao cijeli sat.
Snižena satnina. Vrijeme od predaje odnosno prijema novoga voza, koje traje dulje od 4 sata u kranjim ili prodajnim stanicama, gdje je za osoblje propisan 'počinak, plaćati će se sa sniženom satninom pod uslovom, da je za osoblje na raspolaganju prenoćište i postelja za počinak. Snižena satnina pripada osoblju i za vožnju bez službe, bilo da se vozi brzim ili osobnim vozom, a svrha vožnje jest 'preuzimanje voza ili pak povratak kući poslije izvršene predaje. Vožnja bez službe u teretnom vozu, na stroju ili pak službenim vozom, plaćat će se sa normalnom satninom.
Satnine neka iznose: kod vozovodje i strojevodje normalna satnina Din 4.50, snižena Din 2.25; kod prtljažara-manipulanta Din 4.—, snižena Din 2.—; konduktera, zavirača i ložaća Din 3.50, snižena Din 1,75. Iznos za prenoćenje neka za sve bude Din 25.—.
nišč, vzdrževanje in eksploatacija pristanišč, načrtov potovanja, pospeševanje turizma v sodelovanju z miimstrstvom za trgovino in industrijo, uprava pošte, telegrafa in telefona, Poštne hranilnice, čekovnega in clearing-prometa in uprava javnega avtomobilskega prometa.«
Za izvedbo tega zakona je pooblaščen prometni minister, da predpiše potrebne uredbe.
Ta zakon je zelo važen in bo sigurno imel dalekosežne posledice tako za poštno kakor za železniško osobje. Danes obstoje za eno kot drugo osobje različni predfnsi, zlasti glede službene dobe, službene obleke, postranskih prejemkov, voznih ugodnosti itd. ter se bo v kratkem začelo obojestransko (tako od strani organizacij, kakor tudi^ od strani uprave) delati na čim* 1 2 večjem izenačenju predpisov poenostavljenja uprave.
Povdariti moramo, da bomo morali v najkrajšem času izvršiti važne in dalekosežne izmenjave tudi na našem organizacijskem polju in bo naša prva dolžnost, da se organizacije osobja čim bolj zbližajo in strnejo v celoto. To bo neobhodno potrebno izvršiti čimpreje, da se skupno in enotno pripravimo na' akcijo za zboljšanje svojih ekonomskih Jn moralnih interesov. Dolžnost naših podružnic v vseh krajih je, da takoj navežejo stike s poštnim' osobjem ter sporoče centrali, kakšno stališče zavzema zlasti organizirano poštno osobje. širša seja našega saveza in
Dr. Živko Topalovič.
„Jugoslovanski železničar“ in nov konzorcij našega lista.
Manjkavosti radničkog Pravilnika.
Promjena pravilnika o sporednim prinadležnostima.
Ponovni predloži Saveza.
Vozopratootm i strojnom osoblju za službu po gorskim prugama iznad 15% isplaćivati če se za 50% povišena satnina.
Pošta priključena Prometnemu Ministarstvu.
posebno še prihodnji kongres saveza bo moral vprašanje ustvaritve enotne organizacije temeljito obravnavati in sprejeti vse potrebne sklepe. Do tedaj pa bo dolžnost našega saveza, da stopi v stik z vsemi organizacijami poštnega osobja, da se
medsebojno zbližamo in začnemo z enotnim delom glede vseh skupnih vprašanj.
Rezultat novega zakona mora biti med drugim tudi enotna organizacija vsega železniškega in poštnega osobja.
Novi načrt zakona o zavarovanju
delavcev.
Po 6. januarju 1929 so podjetniški krogi začeli s smotreno akcijo, da bi se revidiralo razne delavsko-zaščitne zakone in sicer v tem pravcu, da bi se razbremenilo delodajalce ter znižalo dajatve delavstvu, odnosno prevalilo bremena za ta zavarovanja na rame delavstva. Delavske strokovne organizacije so lansko leto izvedle proti tem nameram delodajalcev odločno obrambno akcijo ter se postavile na stališče, da se delavska zaščitna zakonodaja ne sme revidirati, pač pa naj se vse določbe zakonov izvajajo1 in zakonodaja še spopolni, zlasti z izvedbo starostnega in nezgodnega zavarovanja.
Kljub odločnemu stališču strokovno organiziranega delavstva in delavskih zbornic pa se je postavilo ministarstvo za socijalno politiko na stališče revizije dosedanjih! zakonov ter je poslalo pretekli teden novo izdelani načrt v presojo prizadetim.
Ugotoviti moramo, da delodajalske organizacije na ta načrt molče, kar je za delavstvo sigurno slabo znamenje in pomeni, da načrt predvideva gotova poslabšanja sedanjega stanja. Vsled tega mora biti vse organizirano delavstvo pozorno in sc zavedati odločilnosti ter temu primerno odločno nastopiti v obrambo vseh dosedanjih pravic in istočasno zahtevati spopolnitev socijalne zakonodaje. Železničarji piri tem zakonu nismo direktno tangirani, vemo pa iz dosedanje prakse, da se bo v najkrajšem času skušalo tudi pri železnici določbe bolniškega zavarovanja prilagoditi splošnim, določbam. Zato je dolžnost vseh železničarjev, da se bodo odzvali pozivu strokovnih central ter roko v roki z ostalim delavstvom! nastopali za zahteve po izvedbi socijalne zakonodaje, ker s tem bodo branili svoje lastne pravice.
Kaj predvideva novi načrt?
Prispevki za zavarovanje za slučaj bolezni znašajo normalno po 5% ter se smejo povišati v slučaju primanjkljaja največ do 7%. Ako je primanjkljaj, pa se morajo zmanjšati tudi dajatve. Poleg tega se plačuje še 3% prispevek za zavarovanje za slučaj starosti, onemoglosti in smrti. Te prispevke plačata na polovico delodajalec in delojemalec.
Podlaga za odmero prispevkov.
Prispevki se odmerjajo na podlagi zavarovane mezde. V ta namen so razdeljeni zavarovanci v osem razredov, in sicer:
V	I. razred spadajo zavarovanci z dnevno plačo do 15 Din. Zavarovana mezda znaša 10 Din.
V	II. razred s plačo od 15—20 Din. Zavarovana mezda IS Din.
V	lil. razred s plačo od 20—25 Din. Zavarovana mezda 20 Din.
V	IV. razred s plačo od 25—30 Din. Zavarovana mezda 25 Din.
V	V. razred s plačo od 30—40 Din. Zavarovana mezda 30 Din.
V	VI. razred s plačo od: 40—60 Din. Zavarovana mezdia 40 Din.
V	Vil. razred s plačo od 60—SO Din. Zavarovana mezda 60 Din.
V	Vlil. razred s plačo od 80 Din dalje. Zavarovana mezda 80 Din.
Dajatve za slučaj obolenja.
Za določitev podpor so razdeljeni zavarovanci v 3 kategorije, in sicer:
1.	Člani brez kvalificiranega članstva.
2.	Člani, ki so bili v -teku enega leta, Dreden so poslednjikrat pristopili v zavarovanje, vsaj 6 mesecev člani urada ali Dred^ obolenjem nepretrgoma vsaj 30 dni.
3.	Člani-, ki so bili v enem letu nepo-^redno pred obolenjem vsaj 10 mesecev, al' tekom 2 let vsaj 18 mesecev člani urada. ■ Člani pod točko 1 dobe v slučaju obo-,enia in sicer najdalje za diobo 26 tedlnov
rezplačno zdravniško pomoč, zdravila: in oveze ter manjše pomožne priprave za Pravljenje (očala itd.).
„ V slučaju smrti pogrebnino v 30 krat-111 iznosu zavarovane mezde. tož Člani pod točko 2. to, kar člani pod '■ P°,e® te®a največ za dobo 26 tne?Pv hranarino v iznosu pol zavarovane stonn in sicer °d' 4- dne dalje, ko je na-delanezmožnost.
s° in--n’c<r’ k' so bile v teku 1 leta, preden Vsa, 'topile poslednjikrat v zavarovanje.
'anic,
tednov članice ali pa, ki so- bile neposredno pred porodom nepretr-
goma 90 dni, dobe v slučaju poroda: Babi-ško pomoč, zdravljenje in ■zdravila in manjše pripomočke za zdravljenje. Mesto tega jo sme pristojni okrožni urad poslati v bolnišnico, toda največ za 14 dni.
Člani pod točko 3. dobe: Vse to, kar člani pod točko 1. Potem: Večje pomožne priprave za zdravljenje, zdravljenje zob, plombe in naprava umetnega zobovja; hranarino v višini dveh tretjin zavarovane mezde in sicer najdalje za dobo 26 tednov. V slučaju smrti zakonskega druga 300 Din pogrebnine.
Članice-porodnice dobe vse to, kar članice pod: št. 2, poleg tega še 4 tedne pred porodom in 6 tednov po porodu porodnino v znesku % zavarovane mezde: za opremo deteta za vsako rojeno dete 150 Din. dojnino za dobo 12 tednov po 4 Din na dan. Do dojnine ima pravico šele, ko je popolnoma izčrpata bolniško podporo.
Svojci imajo pravico do teli dajatev: Pravico do zdravnika, zdravil in zdravljenja. Dc teh dajatev ima pravico svojec tudi, če preneha članstvo člana in sicer toliko časa, da je lečenjc končano, toda najdalje dio 26 tednov.
Zdravljenje v bolnišnici — največ štiri tedne.
V slučaju poroda: Do babiške pomoči, do zdravnika in brezplačnega zdravljenja, do bolnice, toda največ 14 dni in do dečje opreme v znesku 150 Din za vsakega rojenega otroka.
Torej člani pod 1. sploh ne dobe hranarine ter tudi članice v slučaju poroda ne dobe nobene zdravniške pomoči in tudi ne nobenih podpor.
Člani pod 2. dobe le zmanjšano hranarino in sicer le 50%, rodbinski člani pa nimajo sploh nobenih pravic do zdravljenja in zdravil.
To je torej občutno poslabšanje napram dosedanjemu stanju in na tako poslabšanje delavstvo nikdar ne bo pristalo.
Nezgode.
Šc bolj so poslabšane dajatve v slučaju nezgode, kjer se je ukinila za prvih 10 tednov cela plača in se bosta izplačevali le dve tretjini plače.
Ako se pripeti nezgoda, ima član pravico ne glede na dobo trajanja članstva do sledečih podpor: Do zdravnika, zdravil in drugih pripomočkov, dokler ne ozdravi. Do hranarine v znesku dveh tretjin zavarovane mezde in sicer do končanega lečenja, a najdalje 26 tednov.
Do rente, dokler traja nesposobnost za delo in sicer od' 27. tedna dalje odnosno od dneva, ko se je ustavila hranarina.
Renta se odmerja na podlagi zavarovanega letnega zaslužka, ki se po novem zakonu ugotovi na sledeči način: Ugotoviti sc mora vedno letni zavarovani zaslužek za 300 dni. če ni bil ponesrečenec v letu pred nezgodo zavarovan 300 dini, se prišteje za oni čas, kolikor je bil ponesrečenec manj zavarovan od 300 dni, ponesre-čenčevemu zaslužku še zmnožek, ki ga dobimo. ako pomnožimo število manjkajočih dni (do 300) z zavarovano mazdo najniž-jega razreda, to je 7 Din 10 p.
Na podlagi tako določenega letnega zavarovanega zaslužka se izračuna renta in sicer: Če znaša delazmožnost manj kot 60 odstotkov le na podlagi treh četrtin zavarovanega letnega zaslužka. Če pa leži ponesrečenec v bolnici, prejemajo svojci mesto rente polovico pripadajoče hranarine.
Ako ne znaša delanezmožnost nad 20%, dobiva ponesrečenec rento le skozi dve leti, nato pa dobi odpravnino, ki je enaka vsoti pomnoženega zavarovanega letnega zaslužka s tolikimi odstotki, kolikor odstotkov znaša delanezmožnost. Ako se je zavarovanec smrtno ponesrečil, dobi vdova eno četrtino zavarovanega letnega zaslužka- Po toliko tudi otroci. Toda skupna renta ne sme biti nad tri četrtine letnega zavarovanega zaslužka.
Ako se vdova na novo poroči, dobi enkratno odškodnino v znesku polletnega zavarovanega zaslužka.
Podpore v slučaju onemoglosti, starosti in smrti.
Za dosego pravice do teh rent so določeni sledeči pogoji:.
Pravico do rente za onemoglost ali do dečjih rent ima ie član. ki je bil zavarovan vsaj 520 tednov; do pogrebnine in posmrtne podpore pa tisti, ki je bil zavarovan vsaj 728 tednov.
Do rente v slučaju onemoglosti ima pravico vsak, ki je začasno ali trajno onemogel. Za trajno onemoglega se smatra vsak, ki ni sposoben zaslužiti niti tretjine tega, kar zaslužijo telesno in duševno zdrave osebe ali pa, ki je star nad 65 let. Začasna renta znaša polovico hranarine, do katere bi imel onemogli pravico na podlagi svojega zadnjega zavarovanja. Trajna invalidnina in starostna renta se pa določata na podlagi dobe zavarovanja in letnega zaslužka zadnjih petih let.
To so v glavnem določbe novega projekta glede dajatev. Da zamiorete primerjati, kakšno poslabšanje se namerava vpeljati napram: dosedanjemu stanju, prinašamo v izvlečku odgovarjajoče določbe sedanjega zakona o zavarovanju delavcev?
a)	V slučaju bolezni.
Po sedanjem zakonu ima zavarovanec pravico ne gledte na dobo članstva do zdravnika, zdravil, do kopeli, pomožnih priprav za zdravljenje vseh vrst, do hranarine, če traja nesposobnost za delo dalj kot 3 dni.
Članice porodnice, ako so bile članice v enem letu preden so pristopile poslednjikrat v zavarovanje vsaj 3 mesece, ali pa, ako se je tripčtil porod po nepretrganem tromesečuem članstu, do teh-le dajatev: Do babiške pomoči, do zdravljenja, do bolnice, do porodniške podpore 2 meseca pred in 2 meseca po porodu v znesku tri četrtine zavarovane mezde; do podpore za dečjo opremo v 14-kratnem znesku zavarovane mezde, do dojnine dnevno 3 Din skozi 20 tednov.
Svojci člana ne glede na trajanje dobe njegovega članstva; Do zdravnika, zdravil, zobne nege, plomb, bolnice za dobo 4 tednov. V slučaju poroda pod pogojem, da je obstojalo članstvo, kot pri članicah porodnicah:	Do babiške pomoči,
zdravnika, zdravil, bolnice (28 dni), do pred- in poporodnine in sicer po Din 1.50 na dan 4 tedne pred in 4 tedne po porodu; do dečje opreme v 14-kratnem: znesku zavarovane mezde člana in do dojnine skozi 20 tednov po 3 Din na dan.
b)	V slučaju nezgode.
če je poškodovanec bolan manj kakor 10 tednov, dobiva dve tretjini hranarine. Ce je bolan več kot 20 tednov, dobi 100% rento in sicer izračunano na podlagi letnega zavarovanega zaslužka, ki je najmanj za tretjino ugodnejši, kakor pa po novem osnutku.
Ponesrečenec, ki se leči v bolnici, dobi poleg tega se 100% rento. Ako znaša delanezmožnost radi nezgode nad 10%, dobi rento, dokler traja delanezmožnost in sicer na osnovi 100% zavarovanega letnega I zaslužka.
Ge je smrtna nezgoda, dobi vdova tretjino zavarovanega letnega zaslužka, otroci eno četrtino. Skupna vsota ne sme presegati letnega zavarovanega zaslužka ponesrečenega moža.
To je prava Kolinska cikorija.
Vdova, ki se nanovo poroči, dobi odpravnino, ki znaša vsoto enoletnega zavarovanega zaslužka ponesrečenega moža.
Vsakokrat, ko čutite ozeblino, influenco, gripo in vročino, drgnite telo s preparatom ALGA. Vročina popusti, spanec je lahek in zdrav. Čutili boste svežost telesa in duha.

M. Keše
Ljubljana, Linhartova ulica št. 3

umetni in trgovski vrtnar! Vedno sveže cvetje; izdelava svežih in suhih vencev.
Kongres avstrijskih železničarjev.
(Poročilo našega poročevalca, ki se je udeležil kongresa.)
V težkih, resnih časih se je sestal letos kongres avstrijskih železničarjev, ki se vrši po statutih vsako tretje leto. Od vseh strani se napada avstrijsko železničarsko organizacijo, ki je trn v peti vsemi anti-marksistom:. Mesece se že vodi polemika o potrebi reforme pri zveznih železnicah, predložen je bil v parlamentu nov zakon o zveznih železnicah, s katerim se hoče omejiti in zmanjšati gospodarske in socialne pravice aktivnih in upokojenih železničarjev. Skušajo odpraviti pravo soodločevanja železničarjev, omejiti v splošnem' delokrog personalnih komisij in delavskih zaupnikov. Z eno besedo: v času, ko preživlja Avstrija novo in težko gospodarsko krizo, ki se zelo občuti tudi že na železnicah, v času, ko bi bilo najbolj potrebno čim tesnejše sodelovanje z vsemi železniškimi uslužbenci in njih organizacijamii — v tem času napove uprava boj organizacijam.
Koje avstr, socialistična stranka preprečila v parlamentu sprejem novega zakona o zveznih železnicah. so nasprotniki železničarske organizacije riskirali vladno krizo, razpust parlamenta in nove volitve, da bi si priborili novo večino, s katero bi mogli izvesti svoje protide-lavske načrte. Tudi ta korak jim' je spodletel ter so se avstrijski socialisti vrnijj v parlament še močnejši.
Krščanski socialci so v zvezi z avstrijskimi fašisti pod naslovom »depolitizacije uprave zveznih železnic« postavili na vodilna mesta same »izkušene ljudi«, ki naj bi zatrli močno, svobodno železničarsko organizacijo. Za prezidenta železnic je bil imenovan krščanski socialist dr. Dollfuss, za generalnega direktorja g. Strafella. Začele so se redukcije in čiščenje železnic. Že razpisane volitve v personalno komisijo je generalna direkcija sisti-rala, koncem novembra je prepovedala pobiranje članarine za organizacijo na železniškem ozemlju, u-vedla zopet izredno napredovanje — vse z^edinim namenom — omajati mogočno železničar, organizacijo.
V takem: času so se sestali zaupniki organiziranih železničarjev iz vseh krajev Avstrije na odločilno zborovaiiije. Mogočna manifestacija je bil ta kongres avstrijskih železničarjev. Nad 80.000 članov šteje organizacija, nad 80 odstotkov vseh železničarjev je v mogočni bojevni fronti, ki so na dostojanstven način povedali upravi, da si pravic ne puste kratiti.
Vodilni možje Internacionalne transportne federacije so se udeležili kongresa. Cela eksekuttva ITF na čelu s Crampom (Anglija), Fim-menom in Nathansom (generalna tajnika 1 FF) ter delegati transportnih organizacij Francije, Nemčije, Holandske, Švedske, Belgije, Češke, Jugoslavije, Poljske hi Švice so bili zbrani na kongresu. Kongres so pozdravili s pomembnimi govori dr. Bauer, Renner, Seitz, Sever in o-stali voditelji delavstva.
Ogromna dvorana Delavskega doma na Ottakringu je bila premajhna za množice delegatov in zastopnikov. Vse v rdečih zastavah in na treh stenah je pritrjen velik napis: »Delavci so skala, na kateri bo zgrajena cerkev bodočnosti!«
Predsednik organizacije sodrug Smeykal otvori zborovanje s pozdravom vsem delegatom in zunanjim zastopnikom ter zaključi i>o-zdrav z besedami:
Zborujemo v izredno resnem in težkem času:	posebno nas vzradošča in
daje pogum, da zborujemo ob prisotnosti močne inozemske delegacije in zastopnikov organiziranega avstrijskega delavstva. S tem dokazujemo, da naš kongres ni samo navaden železničarski kongres, marveč da so avstrijski železničarji v prvi vrsti internacionalni socialisti in šele v drugi vrsti železničarji. V tem pravcu bomo vodili naša posvetovanja pod varstvom, močnih zidov solidarnosti organiziranega delavskega razreda celega sveta!
Ne rabimo zahvale, hočemo pa priznanje in pravico!
V imenu »Zveze svobodnih orga-I nizacij Avstrije (vrhovna centrala j strokovnega pokreta) je pozdravil I kongres predsednik s. Schorsch:
Delavstvo v Avstriji že leta in leta težko občuti posledice neprestane gospodarske krize, ki jo podjetniki in uprava vedno izrabljajo, da dajo duška svojim čustvom proti delavstvu. Kar se je v nekaterih privatnih podjetjili kapitalistom posrečilo izvesti, to se poskuša sedaj vpeljati tudi na železnicah. Organizirano avstrijsko delavstvo pa je trdno prepričano, da bo dobro zgrajena železničarska organizacija odbila ta napad. Častna je zgodovina Vaše organizacije, ki je v letih 1919 in kasneje preprečila propad avstrijskih železnic. Ko je zamorec naredil svojo dolžnost, ko so postale železnice aktivne, naj bi se ta zamorec umaknil in prepustil svoje mesto drugim. Ne rabimo zahval, zahtevamo pa priznanje in enakopravnost. Zagotavljam Vas v imenu vsega organiziranega delavstva Avstrije, da bo to delavstvo solidarnost, ki ste jo železničarji kot pionirji vsega strokovnega pokreta ostalim organizacijam neštetokrat izkazali, znalo povrniti! Bodite zasigurani: Kdorkoli se bo obrnil proti Vašim organizacijam, bo v bodoče naletel na odpor ne samo železničarjev, ampak celokupnega delavskega razreda Avstrije, ob katerem se bo razbil tudi najhujši napad.
*
Moči železničarske organizacije ne bodo omajali!
Za njim je v imenu politično organiziranega delavstva govoril s.
' )tto Bauer, ki je v daljšem govoru povdarjal pomen železničarske organizacije in pripravljenost železničarjev, delati na strokovnem, političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Tega se zaveda reakcija, ki hoče zadati delavskemu pokretu smrtni udarec s tem, da bi razbila organizacijo pionirjev. Avstrijsko prebivalstvo je obsodilo politiko Strafelle in zato bomo zahtevali, da se vlada volji večine naroda ukloni. Prve zahteve, ki smo jih sporočili vladi, so bile: da se pri zveznih železnicah zopet uvede pravica in zakon. Končal je z besedami:
Stranka bo v tem boju izvršila svojo dolžnost, vendar vam nočem delati nika-kih iluzij. Uspeh, ki ga moramo izvoje-vati v tem boju, bo v prvi vrsti odvisen od odpornosti, ki jo bodo nudili železničarji sami. Gospoda misli, da bo železničarjem zlomila prepričanje in značaj. Prepričan sem, da se jim ne bo posrečilo zlomiti odpornosti železničarjev. Naj poskušajo s sladkorčki ali z bičem! U-prava bo v vsakem slučaju zadela na može, ki niso na prodaj, ampak so trdni kot skala! Ne prodajo se za sladkorčke in ne klonijo pred bičem! Kar ni uspelo generalom bivše avstro-ogrske monarhije, to ne bo uspelo Strafelli! Železničarji bodo trdni in močni in šli, če bo treba, tudi v boj! Ne bodo klonili, ne bodo se dali zlomiti, marveč bodo zdržali!
Naj živi kljubovalnost, naj živi moč! *
Med kongresom je pozdravil zborovanje še dunajski župan sodr. Seitz, ki je bil ob vstopu v dvorano burno aklamiran od vseh delegatov, ki so vstali in stoje več minut pozdravljali s. Seitza.
S. Seitz je v pozdravnem govoru omenil stare čase, ko je mogočna, militaristična avstrijska monarhija skušala zlomiti železničarsko organizacijo:
Minister in general Guttenberg je udaril po organizaciji, jo razpustil in zaupnike preganjal. Marsikateri drug bi klonil, a železničarska organizacija je bila drugega kova:	razum, pogum in
vztrajnost so odločili! Ti Tomšiki so veljali kot tip železničarske organizacije: malo govoričenja, a pametno in prevdar-no delovanje funkcionarjev, ki so* bili vztrajni in ob pravem času pogumni, je zlomilo vse napade generala. Kljubovali so vsemogočni monarhiji, ki se je opirala na soldatesko in blagoslovljeno vodo. Kje so danes generali, maršali, kje je militaristična vsemoč? Ni jih več, zgodovina je šia preko njih, železničarska organizacija pa še stoji neomajno in bo obstojala, pa naj pride kar hoče!
Nekoč je peljal vlak in na progi je stal kolos avstrijske monarhije. Vlak avstrijske organizacije je pregazil monarhijo. Danes pelje na istem vlak vaše organizacije in proti njemu lajajo nekateri nasprotniki, vendar vaša organizacija mirno nadaljuje začrtano pot.
Železničarji! Vi ste nosilci kulture, ki ste prodrli že v zadnjo vas. V najbolj temnih in skritih kotih je železničar pionir kulture, nosilec ideje Dela in osvoboditve! Mi želimo, da Vaš današnji kongres ponovno_ dokaže, da je železničarska organizacija neomajna in trdna, da je nepremagljiva trdnjava v boju delavskega razreda za gospodarsko in politično osvoboditev. V
V imenu Inteinacijcmale in vseh inozemskih delegatov je pozdravil kongres tajnik ITF s. Nathans iz Amsterdama, ki je najprvo častital avstrijskemu delavstvu k uspehu v
zadnji volilni borbi, v kateri so avstrijski delavci odbili fašistični napad. Avstrijski delavci so znali do-sedaj z lastno močjo odbijati napade na delavske pravice. V imenu internacionale pa je zagotovil s. Nathans avstrijske železničarje, da bo Internacionala v slučaju potrebe podvzela vse, da bo zadostila internacionalnim obveznostim solidarnosti. Povdaril je, da se je ITF posrečilo zopet obnoviti svobodne — danes sicer še ilegalne — organizacije transportnih delavcev v Italiji, ki se bore za zmanjšanje fašistične diktature. Zahvalil se je avstr, železničarjem za pomoč, ki so jo oni
Kaj je z nastavitvijo drugega zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru?
Že par let zahtevajo izvoljeni člani upravnega odbora bolniškega fonda, da bi se v Ljubljani in Mariboru nastavil še po en zobozdravnik, kar bi bilo v velikem interesu tako fonda kakor tudi zavarovanega osobja samega. Lansko leto je odbor že nastavil drugega zobozdravnika, vendar je centralna uprava v Beogradu smatrala za potrebno, da to nastavitev razveljavi in ostalo je vse pri starem, skoraj tisoč železničarjev pa čaka v Ljubljani in Mariboru mesece in mesece, da pride na vrsto pri zobozdravniku. Upravni odbor v Ljubljani je sedaj pred meseci zopet sprejel sklep, da se nastavi še po en zobozdravnik, vendar v Beogradu se pri tej zadevi ne mudi in ni nobenega odgovora. Smatramo, da je tako postopanje v veliko škodo bolniškemu fondu, še v večjo škodo pa zavarovanim članom, ker si dajejo popravljati zobe pri privatnih zobozdravnikih ter morajo del stroškov nositi sami. Pa tudi fond ima izgubo, ko se ravno vsled slabega zobovja povečava procent bolnih ter mora izplačevati več hranarine, poleg tega pa se tudi poveča razpadanje zob in mora fond n. pr. po šestih mesecih, ko pride član na vrsto, za zobotehniška dela in plombiranje plačati dosti več, kakor bi plačal, če bi ta član prišel takoj na vrsto.
Konstatirati moramo, da dejstvo, da se nekdo z vsemi silami brani nastaviti še po enega zobozdravnika v Ljubljani in Mariboru, povzroča zelo čudne govorice. Neumljivo nam je namreč, zakaj se drugi zobozdravnik ne nastavi, ker itak ne bi imel nobene plače in bi torej fondu ne narastli nikaki stroški, marveč bi imel fond še dobiček. Drugi zobozdravnik bi dobil plačano le delo, ki bi ga izvršil in bi seveda nastala prosta izbira članov med obema zobozdravnikoma ter bi imel oni, ki bi bolje in solidneje delal, gotovo več dela. V interesu fonda je, da o-mogoči v Ljubljani in Mariboru vsaj izbiro med dvema zobozdravnikoma ter ustreže osobju, da bo prišlo preje na vrsto in sebi prihrani lepe tisočake na hranarini in povečanih izdatkih za zobozdravljenje.
Besedo ima sedaj uprava humanitarnih fondov, katere dolžnost je, da izposluje takojšnjo odobritev sklepa ljubljanskega upravnega odbora.
Čudno stališče bolniške blagajne.
Centralna uprava humanitarnih fondov je na vprašanje neke oblastne uprave, ali se ima delavstvu za čas od 1. septembra 1923 dalje izplačati povečane podpore, hranarino itd. z ozirom na dejstvo, da se je osobju delno že naknadno izplačalo diferenco, odgovorila sledeče:
Z ozirom na okolnost, da so bile podpore v letu 1923 že davno likvidirane ter da dohodki bolniškega fonda v tem času niso bili zadostni za pokritje izdatkov, vsled česar se je leta 1924 povečalo prispevke, naj uprava odkloni zahtevo po naknadnem izplačilu povečanih podpor za leto 1923. Glavni upravnik Radoš. Duduković 1. r.
Odlok glede izplačila diferenc I delavcem in sicer razpis štev. 156-1-
nudili internacionali ter jih je zagotovil, da jih bo ITF v njih boju aktivno podpirala. Želel je kongresu najlepši uspeh, zlasti v pravcu oja-čenja avstrijskega razrednega pokreta in ojačenja Internacionale.
❖
S tem so bili zaključeni pozdravni govori, iz katerih moremo razvi-deti, v kakem položaju se nahajajo danes avstrijski železničarji in kako so odločeni boriti se za ohranitev svojih pravic. Prihodnjič bomo objavili potek zborovanja in najvažnejše zaključke, ki bodo gotovo zanimali tudi naše železničarje.
29 pa v predzadnjem stavku striktno odreja:
Od razlike, izkazane v rubriki 16 je odtegniti v spisku obustav sledeče:
2 odstotni prispevek za bolniško blagajno ozir. humanitarni fond, 1% osebnega davka in invalidski davek.
Torej g. upravnik v Beogradu odredi v protislovju z vsemi predpisi, da se povečanih dajatev iz leta 1923 ne sme izplačati, ker da je bil tedaj fond pasiven. Okrožnica direkcije pa jasno odreja, da morajo službene edinice delavstvu od diference odtegniti 2% prispevek za bolniški fond. Upamo, da bo uprava pravočasno uvidela, da je eden ali drugi njen odlok napačen ter spremenila svoje stališče.
Pragersko.
Križev pot obolelega premogarja.
Začetkom novembra t. 1. se je pravilnim potom javil bolnega premo-gar S. v tukajšnji kurilnici, ki je bil zaposlen pri pranju strojnih kotlov, kjer se gotovo zdravje pač lahko omaja in se pri vedni mokroti naleze bolezni. Še istega dne se je zglasil pri pristojnem železn. zdravniku,
kateri mu je sicer predpisal potrebno zdravilo, pač pa ga je poslal takoj drugi dan k šef-zdravniku v Ljubljano, kamor se je imenovani tudi podal. Ni ga pa našel doma.
Nameščeni uradnici pri šef-zdravniku sta mu pojasnili, da se ima javiti pri šef-zdravniku šele po trimesečnem bolovanju in ga s tem odpravili. Ko se je nato drugi dan ponovno javil pri g. želez, zdravniku Jagodiču, ga je ta še enkrat poslal in sicer takoj 9. nov. v Ljubljano, kjer pa, kakor prvič, ni ničesar o-pravil in ni bil sprejet z izgovorom, da so že obvestili g. zdravnika v Sl. Bistrici, da ga pošlje na preiskavo k primariju dr. Matku v Maribor.
Ko se je pa oboleli v tretjič in sicer po informacijah, ki jih je dobil v Ljubljani, javil pri zdravniku, je ta izjavil, da mora iti v službo in da ne dobi za čas bolezni nobene hranarine in da se ga ne smatra bolnim ter mu tudi ni hotel podpisati bohi.-kontr. lista.
Tako je ta revež po sedmih dneh zopet nastopil svojo službo.
Na ponovno prošnjo njegove žene, da naj g. zdravnik podpiše boln. kontrolni list, je izjavil, da je bil takrat ravno slabe volje in da naknadno ne sme podpisati, saj itak ne rabi hranarine, ker je posestnik. Ima pa v resnici le lastno stanovanje in vrt. To smatra potem g. zdravnik že za posestvo, katero naj bi nadome-stovalo Din 176, katere oboleli pre-mogar zgubi na hranarini in kateri so bili odvisni od dobre volje gosp. zdravnika.
Ni verjetno, da bi imel g. zdravnik tozadevno navodila, da postopa tako, kakor je navedeno. In če jih ima, vsaj nam članom bolniške blagajne ni o tem nič znano.
Ali ni to krivica, če se revnega delavca oškoduje na hranarini že pri itak malem zaslužku. Delali bomo na to, da se ta krivica popravi in obenem prosimo upravo bolniškega fonda, da tozadevno razčisti in poravna krivico. Saj se tudi vsaka krivica od strani uslužbencev strogo kaznuje.
Omenili bi še, da bomo v prihodnje vsako nerednost objavili v jav-
Dopisi tajništva Ljubljana.
v
lekarne
Dr. G. P I C C O L I-j a v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke.
nosti, če je to različnim gospodom prav ali ne in če nam še tako grozijo, da nam še le bodo »zobe pokazali«, kakor se je izjavil neki višji gospod na Pragerskem. Tudi predpostavljeni se imajo napram nižjim uslužbencem vesti odločno, vendar vljudno.
Prihodniič bomo objavili statistiko dela skladiščnih delavcev s 24-urno službo brez vsakega odmora, da bo ministrstvo saobraćaja uvidelo, kako se v postaji Pragersko izvaja osemurni delavnik.
Zalog.
Lansko leto nas je »Železničar« razveselil za božič, ko je prinesel vest, da je delavska razlika priborjena in so se začeli sestavljati platni spiski. Nikdo od nas si tedaj ni mislil, da bomo praznovali prihodnji božič, pa še vedno ne bomo dobili te razlike izplačane. Če se merodajni krogi tekom celega leta niso mogli zganiti, da bi spravili skupaj te bore krajcarje, ali odstranili »neke ovire pri glavni kontroli«, so si pač dali zelo slabo spričevalo. Vsako sodišče bi privatnega gospodarja že davno obsodilo in zarubilo, če bi toliko let odlašal z izplačilom' dela, zaslužka, saj beremo večkrat v »Del. Politiki« in »Volksstimme«, kako mora podjetnik plačati po par tisoč dinarjev svojemu delavcu na podlagi tožbe! Ali ne bi bilo umestno, da bi n. pr. stari delavci, ki so že vpo-kojeni, vložili proti erar ju tožbe?
Tudi novi delavski pravilnik nas skrbi, zlasti veliki odtegljaji za starostno zavarovanje. Mi vemo sicer, da je potreba fond postaviti na
trdne noge, vendar naj se ne zahteva od nas. da že itak zelo nategnjeni pas zadrgnemo še za eno luknjo. Organizirani zaloški železničarji želimo vsem sodrugom srečnejše novo leto, kličemo pa vsem onim tisočem, ki stoje ob strani in drže roke v žepu: Na delo — v organizacijo!
Maribor 1.
Ali veljajo za vse enaki predpisi? Že pred par meseci je bila izplačana diferenca delavcem v delavnici Zagreb, v Mariboru pa ni o njej ne duha ne sluha. Z začudenjem se sprašujejo delavci, pa tudi višji u-radniki, kakšen red je to? AH ne služimo vsi enemu delodajalcu, ali nismo vsi podrejeni eni generalni direkciji, ali ne veljajo za nas vse eni predpisi? Kar je bilo mogoče izplačati v Zagrebu, ali ni mogoče na podlagi istih predpisov izplačati tudi v Mariboru? Koliko nepotrebnih kritik bi izostalo, koliko bi na drugi strani porastel ugled prometne naprave!
Enakopravnost vseh, red in disciplina naj se izvaja povsod — povsod naj se meri pravice z isto mero — zato naj se diferenca v mariborski delavnici takoj izplača!
Zidani most
Občni zbor podružnice v Zidanem mostu se bo vršil v soboto dne 31. jan. 1931 zvečer. Dnevni red in kraj ter uro objavimo prihodnjič. —-Pozivamo pa že danes vse sodruge, da se pripravljajo na občni zbor. da pa v tem mesecu pridobe še novih članov — ker čim več moči — tem več pravic. Nešteto naših zahtev je bilo v letu 1930 nerešenih, neupoštevanih, marsikaj se je celo poslabšalo. Kdor hoče, da bomo zopet marširali naprej, naj ne stoji ob strani, marveč stopi v armado borcev' m sam pomaga kovati boljšo bodočnost.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna
Jos. Reich, Ljubljana
Murska Sobota.
Občni zbor naše podružnice bo v četrtek dne 8. januarja 1931 zvečer. Mala je naša podružnica ter se mora boriti z raznimi neprilikarni in tudi z neodkritimi sovražniki, kateri nimajo drugih namenov, kakor koristiti le samemu sebi! Da je egoist
najhujši sovražnik celokupnosti, je znano, ker pač hoče po tujih hrbtih plezati navzgor.
Mi bomo v našemi delu vztrajali, ker vemo za naše skupne cilje, za katere se borimo in katere moramo doseči.
Vijesti obl. sekretarijata Zagreb
Skupštine I sastanci.
Zagreb.
Velika skupština radioničkih radnika.
U srijedu dne 3. decembra održana je u sali Radničke Komore van-redno posjećena skupština radnika zagrebačke radionice. Skupštini je predsjedao drug Kmet, a po pitanju izvršenih intervencija i stupanja na snagu novog radničkog Pravilnika, govorili su drugovi Brlić i Pongračić.
Oba govornika podvukla su potrebu, da se radništvo radionice čim bolje organizira i čim složnije nastupa u obrani svojih tekovina. Stojimo pred prevodjenjem na novi Pravilnik. Iako Pravilnik sadrži odredbe, koje nam1 garantuju najmanje iste plaće, koje već imamo, ipak ne vidimo nikakve garancije, da nas se mora sa tim1 platama na novi Pravilnik i prevesti. Mnogome od nas činiti će se u tom pogledu neprilike i moramo računati sa najgorim. Dokaz tome služi činjenica, što se sve nove radnike uvrštuje samo u najniže plaćevne stepene, što će imati osjetnog utjecaja i na visinu nadnica sviju starijih radnika. Osim ove — vrlo važne — činjenice, svi radnici imaju da računaju sa sniženjem plaće uslijed povećavanja iznosa, koji će se odbijati od naših zarada na ime penzionog osiguranja. Obzirom da će se odbijati prinos dvostruko, imamo da računamo sa sniženjem zarade za oko 10%, a kod radnika, sa manjim brojem nadnica, taj postotak biti će osjetno veči. Iz ovoga slijedi, da će položaj radnika sa stupanjem u život novog Pravilnika biti stvarno nepovoljniji.
U tim prilikama nema drugog puta ni drugog izlaza, do li čim brojnijeg jačanja naše strukovne organizacije. Snagom i autoritetom organizacije moramo nastojati, da naš položaj, stvoren novim Pravilnikom, nebude odviše težak. Snagom organizacije moramo nastojati, da nepovoljne odredbe Pravilnika izmijenimo na bolje.
Ova izlaganja govornika bila su od sviju prisutnih popraćena sa živim interesovanjem, te ispravnim shvaćanjem. Ljep broj novih članova pojačao je redove organizovatiih radnika.
Nova Gradiška.
U nedelju dne 23. XI. održali smo uži sastanak, na kojem smo pretresali naš položaj savezno sa stupanjem na snagu novog Pravilnika o pomoćnom osoblju. Konsta-tovali smo, da nam novo stanje ne donosi nikakvih dobra. Pravilnik se provodi u život već punih 6 mjeseci, nu radnici nikakvog poboljšanja još nisu osjetili. Kao prije, dok Pravilnika nije bilo, tako i sada ne podi-ieljuje plaćene godišnje odmore, nemamo stalne zarade, plaće nam nisu poboljšane i sav ostali postupak prema nama ostao je i dalje isti. Sta više, ima nekih znakova, koji govore. da će nam biti još gore. Navodno se izvjesna gospoda spremaju, da ham prigodom prevodjenja na novi Pravilnik smanje i naše nadnice!?
Protiv ovakvog postupka mi će-'Tio najodlučnije ustati. Prevedenje radnika u manju nadnicu, nego je već sada prima, bila bi očita protu-^akonitost. Radnici bi — ako bi im plaće snizile — došli u jedan tako težak položaj, da bi im svaka Egzistencija bila onemogućena. Vi-je no sigurno, da bi takav postupak imao najnepovoljnijih posljedi-Pg za uredan i marljiv radnički rad, k. samim time i za željeznicu, koju 'ubrzo napustili svi, koji bi bolju Qp'-istenciju našli na drugom mjestu.
na te nepovoljne posijedi-koje će neminovno nastupiti, ako Se nadnice snizile, mi se nadamo,
da do toga neće doći i da će u zadnji čas prevladati razbor i interes željeznice.
Bez obzira na prilike, koje će doći, sastanak je zaključio, da se ima živo poraditi na đalnjem izgradiivanju i dizanju naše stručne organizacije. Jaka organizacija jest najsigurnije sredstvo, da si naša stečena prava očuvamo i nova izvo-jujemo.	D. S.
Tko je kriv?
Povodom nesreće radnika Andrašića na kol.
Sava u Zagrebu.
Dne 8. diecembra 1924. desila se pružnom radniku Andrašiću na kol. Sava strahovita nesreća. Za vrijeme, dok je izbacivao šljunak iz jednog vagona, udarila je u isti garnitura manevarskog vlaka, uslijed čega je on iispao tako nesretno, da su mu slomljene obje nage i desna ruka. Uslijed ove nesreće Andirašić je ostao potpuno kljast i pravi bogalj.
Medjutim, njegova nesreća nije time i okončana. Pored strahovitih fizičkih boli, koje je povodom te nesreće pretrpio i još uvijek trpi, njega je posle 6 godina snašao i težak moiralni udarac, t. j. predbacuju mu se, da je svojoj nesreći sam kriv! Anclrašić je, nailme, da za svoju nesreću zadobije bar kakovu zadovoljštinu, podnio protiv mane-vriste tužbu. Dne 18, XI. o. g. vođjena kod sudbenog stola u Zagrebu glavna rasprava, na kojoj je imanevrista utvrdjen nedužnim, a Andrašić uglavljen kao krivac vlastite nesreće.
Posle ovakve presude, koja je, u dijelu lišavanja krivice sa optuženog manevriste, potpuno opravidiana, mora da -su duševne muke Andrašića upravo strašne. Ostati bez nogu i ruke, pa konačno biti svemu tome sam krivac! Pa to je zaista strašno d za naja-će živce nepodno&ivo!
Naše je mišljenje, da ni najmanja sumnja u krivicu Andrašića nije opravdana. Na njemu, kao i na manevnsti, -nikakve krivice nema i nemože biti. Niti je manevrista mogao imati namjeru, -da nepažnjom unesreći Andrašića, a još je manje Andrašić želio, da ostane bez nogu i ruku. Od službenika i radnika traži se brz i čim veći rad, ne uzimajući kod toga u obzir mnoge i strahovite opasnosti, koje uslijed toga službenicima i radnicima prijete, Unesrećenje službenika i radnika je samo posljedica ovakvog bezobzirnog natjeravanja.
Iznosimo i -ovaj slučaj sa jedinom željom, da bude živa opomena svim željezničkim službenicima i radnicima, da se u službi čuvaju i ne dapuste, da im se desi slično, kao f Andrašića.	U, P.
Iz zagrebačke radionice.
Ocjene.
Glasom naredbe G. D. Z. ima se sve pomoćno osoblje najkasnije do 1. januara 1931. prevesti na novi Pravilnik i svrstati u stepen plaće, u koji spada.
Članom 42. Pravilnika odredjeno je, kako se imaju utvrditi radničke plate: Ima se odrediti osnovna nadnica na osnovu godina službe, te uvećana nadnica, koju se utvrdjuje — medju inim — i na osnovu pokazane spreme na poslu.
Uprava z.agrebačke radionice unatrag dutjeg vremena na tom prevodjenja vrlo živo radi. Zadnjih dana radilo se na tome, da se utvrdi i sprema pojedinog radnika na poslu. To je činjeno tako, da su saslušavani skupinovodje i poslovodje za »spremu« radnika i na osnovu njihovog mišljenja vršeno je tzv. ocenjivanje.
Povodom toga ocenjivanja radnika moramo učiniti nekoliko napomena. Takva ocenjivanja vršena su i ranije, sa vrlo nepovoljnim posledicama za mnogoga radnika. Doduše, cl. 63. Z. o. d. s. o. pred-vidjeno je godišnje ocenjivanje pomoćnog osoblja, nu ocenjivanje radnika zagrebačke radionice ne vrši se na osnovu ove zakonske odredbe. Po toj zakonskoj odredbi, naime, ima se svakome ocenjenorne »ocjena« staviti do znanja i pristoji mu pravo žalbe protiv iste, medjutim, radni-
ZOBNI ATELJE
BEVC JOŽKO
Ljubljana, Gosposvetska cesta 4-1.
(nasproti Kneza)
Sprejema
od pol 9. do pol 13. (pol 1.) in od 14. (2.) do pol 18. (pol 6.) ure.
Po naročilu sprejema tudi izven navedenih ur. Cene zmerne.--------Telefon štev. 3296
cima ove radionice ocjena se uopće ne saopštava, a još manje pruža mogućnost, da se protiv nepravedne »ocjene« žale višoj vlasti. Baš ta okolnost, što su ocjene vršene tajno i bez upoznanja radnika sa njima, izvršene su i mnoge zloupotrebe, na osnovu kojih su radnicima bile ili snizivane nadnice, ili pak nisu bile povišivane, kad je za to došlo vrijeme.
Kao što rekoh, i sada je vršeno »ocenjivanje«, na osnovu kojeg će se od-redji-vati t. zv. uvećana nadnica. Sa karakterom izvršenih »ocjena« nije nijedan radnik upoznat, one se drže u najvećoj tajnosti, što sveukupno radništvo mnogo uznemiruje. U pojedinim skupinama je to nezadovoljstvo toliko očito, da ono vrlo nepovoljno utiće na raspoloženje za intenzivnim radom, a time i štetno na kvantitetu i kvalitetu njegovu. To nezadovoljstvo nije bezrazložno. Sadanje »ocjene« imaju za svakoga radnika jedan odlučan značaj za od-redijenje stepena plače i uvećane nadnice.
Zahtjev je sviju radnika, da se »ocjene«, koje su donošene iza njihovih ledja, oglase nevaljalima. Ako će se ocenjivanje već vršiti, ono nek se vrši u saglasnosti sa čl. 63. Zakona o državnom saobraćajnom osoblju. Savezno s time radnici traže, da se »ocjena« svakome stavi do znanja i za-garantuje pravo i mogućnost žalbe, ako se sa istom ne osjeća zadovoljnim odnosno, ako je smatra nepravednom. Radnici to traže u prvom redh u interesu svojem, da bi se očuvali od suvišnih i nepravednih šikana, a i u interesu same saobraćajne ustanove, čiji postupci mogu samo onda imati autoritet, ako se zasnivaju na maksimumu pravednosti i zakonitosti.
Radnik zagrebačke radionice.
Sisak.
Prirez na vjeru.
Ma da čudno zvuči, ipak je tako. Ovih dana izdao je^ gradski porezni ured u Sisku poziv večem broju osoblja, kojim se poziva, da podmiri vjerski prirez. Taj poziv izazvao je silu negodovanja, a to tim više, jer član lll. Zodso jasno kaže, da će službenik plaćati samo porez na plaću i penziju, a od plaćanja državnih i samoupravnih prireza se u cjelosti oslobadja. Ako se uvaži, da ipak, pored poreza, plaćamo još i prinose za bolesnički fond, prinos za na-bavljačku zadrugu, pa banski i općinski kuluk, onda se tek vidi, koliko bi nas plaćanje još nekog vjerskog poreza teško pogodilo. Da bude nepravda potpuna, u pozivu grozi nam se sa ovrhama, ako taj porez nebi uplatili.
Nemamo dovoljno riječi, pa da opišemo. kako naš željezničar teško živi. Naše plaće i sve prinadležnosti doživljuju sve češčija reduciranja, dok skupoća života ide uvijek na više. U mnogu željezničarsku familiju već je uvučena glad. A sada još taj novi porez! — Sve to bi morala da uvide i gg. iz našeg gradskog zastupstva i bila bi im dužnost, da nastoje naš život rasteretiti, a ne ga još više opteretiti. Istom brigom za nas trebali bi biti prožeti i svi naši nadležni faktori. Oni su dužni voditi brigu, da se svem radničkom osoblju čim prije isplate zaostatci iz god. 1923. i 1924.. a s druge strane treba da spriječe, da željezničko osoblje opterećuje suvišnim i protuzakonitim porezima.
Novska.
Sa izmjenama na čelu naše sekcije nastupaju i promjene u postupcima prema sekcijskim radnicima. Sa dolaskom novoga seltcijskim radnicima. — jer. ako bi takve namjero faktično postojale, pro-vadjanje istih neće donijeti nikakve koristi, niti će si na taj način ma tko steći slavu >>Zj .zasluge«. Svako pogoršanje položaja radništvu donijeti će štete i saobraćajnoj ustanovi, jer će se ugušiti volja za harnim i savjesnim radom, koja je stalna osobina sviju. A to, naše je mišljenje, ne treba niti smije biti namjera šefa sekcije.
Bjelovar.
Našem druga, Markovič Valentu, sek-cijskom radniku, desila se dne 19. XI. teška nezgoda. On je, kod gradnje mosta na pruzi izmedju Križevca i Bjelovara, bio uposlen oko grijanja smole. Kod toga je nesretno pao i užarena smola prolila se po cijelom odijelu, 'a Ifžje opekline zadobio je na Kcu i desnoj ruci. Bio ie oidmah otpremljen u bjelovarsko! bolnicu, gdje mu je pružena pomoć. Nadamo se, da posljedice od te nezgode, ma da će drug Markovič trpjeti teške boli, neće biti odviše kobne i da će biti u mogućnosti, da sa punom radnom snagom opet zaradjuje kruh svoj svagdanji.
Sudbina druga Markoviča je sudbina mnogoga od nas radnika. Jedni budemo zgnječeni d na mjestu dokrajčeni, drugi ostanu bez nogu, bez ruku, bez očiju i t. d. Drug Markovič još je dobro prošao. Uništeno mu je potpuno njegovo proletarsko odijelo.
Radnik.
Jasenovac.
Možemo vam javiti, da nam je sa
1.	U. o. g. pristupilo 9 novih članova. Sada naša podružnica broji 51 člana, pa Vas molimo, da nam šaljete isto toliko novina, jer se svatko buni, ako ih slučajno ne dobije.
U Podružnici, osim već iznesenih žalbi, nikakvih novosti nema. Za sada smo svi zaposleni i svaki je prožet željom, da bi to uposlenje čim dulje trajalo. Ako se ima zaradu, onda se nevolje lakše snose. Još kad bi uz zaradu postupak sa nama bio pravedan, osjećali bi se zadovoljnima. Posmatrajući, kako se vrlo često zagor-čuje život radnički sasma nepotrebno, može se steči i uvjerenje, da nije svemu radničkom zlu krivo to što je radnik i što mora da radi, već vrlo često uzročnik radničke nevolje su i ljudi, koji zapovje-đaju i sa radnikom loše manipuliraju.
OGLEJTE SI
bogato zalogo vseh vrst kuhinjske posode, razne svetiljke za železničarje in še drugo v to svrho spadajoče blago, pri tvrdki
Stanko FlorjaniU
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
Složnim i stručnim radom kroz našu organizaciju uspjet ćemo, da se i nevolje od grubog manipuliranja sa nama odstrane. Svaki porast naših redova dovodi nas bliže tome cilju.	I. K. 5.
I«	vosopratneg
osoblja !sg?e&.
Kakvi ne smijemo da budemo?
U početku ovog mjeseca bila je sva gradjanska štampa mnogo zabavljena slučajem kradje zlatnine tvrtke »Preciosa« iz Zagreba u vrijednosti od oko 800.000 dinara. Dragocjenosti su navodno nestale u vlaku izmedju Zagreba i Ljubljane.
Povedena je najsirožja istraga i za kratko vrijeme prona-djeni su i počinitelji kradje, na veliku štetu ugleda i časti sviju željezničara, baš u njihovim redovima. Pro-nadjeni su u osobi Pfeifer Aleksandra, manipulanta, i u osobi Dogan Mije, konduktera, oba u službi stanice Zagreb gl. kol. Spomenuti su, prema policijskim izvidima, za vrijeme vožnje ispraznili kovčeg sa dragocjenostima i prisvojili ih. lste su kod njih i pronadjene.
Nemamo dovoljno reči. sa kojima bi. mogli osuditi postupak ove dvojice, koji su sve prije, nego svijesni željezničari. Njihov čin odaje tipove, koje željezničku službu nisu nikad ozbiljno shvatili, a još manje sami sebe. Svojim postupkom navukli su ljagu na sve željezničarsko osoblje, a sebe su moralno i materijalno upropastili.
Cin spomenute dvojice osudjuju svi svijesni željezničari. Neka ni jedan, koji iole drži do sebe i do časti svoje obitelji, nikad ne podje njihovim putem. Obojica su. na veliku sramotu nacionalno-žute organizacije, bili njeni članovi i gorljivi njeni agitatori. Klasno svijesne željezničare nisu trpljeii. Sada vidimo — zašto?
Kakvi treba da budemo?
Kakvi su bili Dogan i Pfeifer, ovakvih treba da bude čim manje u našoj sredini. Svaki željezničar treba da prezre način, na koji su ta dvojica htjeli obezbijediti svoju egzistenciju.
Našu egzistenciju treba da obezbije-ćtirr.o, ne putem i načinom Dogana i Pfei-fera, već putem solidarnog i živog nastojanja kroz našu stručnu organizaciju. Takvo nastojanje je prije svega časno, a osim toga najsigurnije vodi uspjehu. Treba, dakle, da smo organizovani članovi naše stručne organizacije.
Vesele božične praznike srečno Novo ieto želi tvrdka
Josip Olnp, ijubllsiio
na vogalu Stari trg. štev. 2
Trgovina z manufakturnim blagom, velika izbira oblek lastnega izdelka iz angleških, čeških in domačih tovarn, sukna in hlačevine. V zalogi je vedno sukno za železničarske uniforne. Velika izbira perila iz lastne tovarne „T R1 G L A V“.
== Knjiga	—
„Taškent,
kruha bogato mesto“
ki je sedaj izšla, je krasno delo. To le roman ruskega pisatelja Neverova iz dni velike lakote 1921. leta. 'Prevedel je roman Iv. Vuk. Strani ima 160, v kartonskih lepih platnicah, stane Din 17‘—, vezana pa Din 28-_.
Naročite si to knjigo! Naslov: Uredništvo „SVO B O D A* Ljubljana, Poštni predal 290.
Železnltarjem v Sloveniji!
Obleka se nikjer toliko ne kvari, zmečka, zamaže, kakor na potovanju. Človek pride čestokrat v položaj, ko ne ve, kam bi se obrnil, da bi se obleko zopet popravilo in zlikalo. Da v bodoče ne bodete v skrbeh za Vašo garderobo, se poslužite prilike, ki jo Vam nudi Wallet Expres v Ljubljani, da Vam obleko zlika za 18 Din, na željo kemično očisti, pošlje in obrne, da zgleda kot nova.
Vsem železničarjem in drugim potnikom polagamo pažnjo na v tej številki našega lista priobčeni Inserat tvrdke Wallet Expres, Ljubljana.
Iz industrijskih željeznica.
Uprava Šumsko-industrijskog preduzeća Dobrljin-Drvar d, d. (zvano »Šipad«),
Kako je općenito poznato, država je u posjedu sviju akcija prijašnjeg privatnog i reduzeća »Forstindustric A. Ü. Otto Stein-beis« i prema tome je »Šipad« u cijelosti jdđno državno preduzeće. koje spada u Kompetenciju Ministarstva Šuma i Rudnika. Preduzeće »Šipad« je kao državno poduzeće također oslobođeno od plaćanja sviju taksa. Naprotiv tome postavljen je od strane države Upravni i nadzorni odbor od nekih 15 članova, koji upravljaju ovim preduzećem. Na taj način stvoren je od jednog državnog preduzeća jedno akcio-narsko društvo i kao takovo protokolisano (Šumsko-industrijsko preduzeće Dobrljin-Drvar a. d.).
Taj odbor sačinjavaju penzionisani načelnici Ministarstva Šuma i Ruda, trgovci, advokati, liječnici, penzionisani oficiri i jedan sveštenik, dočim u odboru nema nijednog željezničkog stručnjaka iako pred * 1
uzeće pored ca. 250 km. šumskih pruga posjeduje još i okruglo 350 km. glavne pruge. Ova potonja činjenica je i razlog, da se željeznice »Šipada« kao i njeni organi smatraju u svakom pogledu kao neka pastor-čad preduzeća, kao da željeznica nije isto tako važan faktor preduzeća, kao što su šurna i strugara. Preduzeće bez željeznice (bila ona sopstvena ili čija druga) ne bi moglo opstojati.
_ Ako se uzme u obzir, da glavna pruga i služi potpuno javnom saobraćaju, koja svo- | jim priključkom u Prijedoru, Kninu i Jajcu međusobno spaja mrežu državnih pruga, i
kao i na stratešku vrijednost te pruge, bilo i bi svakako od nužne potrebe — kad već : postoji jedan odbor —, da se postavi u taj j odbor i željezničke stručnjake (saobraćaj- : ce-komercijaliste) i to kao' članove izvršnog odbora te da se za osoblje na toj pruzi osigura najmanje ona beriva i prava, koja i pripadaju drž. saobr. osoblju.
Ma o6ii. ceKperap. Beorpap,
CyöoTHua.
CaeesHo ca HauiHM saatfcHM aorm-coM jaBKba.MO EaM, aa iseriHKH 6poj na-
1 nx paaHOHHHKHX paaHHKa jout yB6K HHje :o6ho npmiaaajyuHx yKopHHCHHX ne-iHTHMaunja. Tn paaHnun eraano nay P. Csbh Koxaapeßy, HHHOBHHKy paanoHn-ne, koj'h nx oaßnja ca HsroBopo.vi: iJJo^HTe cyxpa«. Kaa ce ao^e cyxpa, oh onex nosHBa sa cyxpa.
Ebo, ycaea xora n xaKBHx tKaaocHHx npHanKa, BeaHKH 6poj HauiHX paaHHKa n naanoBa rbuxose nopoanue HCMa cbo-jnx aerHXHMauHj'a, a caeaoM xora hhxh noroaoBHe BO>KH.e.
MHxepecnpaxn he sac n MaKHHauH-je, Koje ce Bpme Koa ncxynaH.a hs txy-re-HauHonaaHe opraHnsauHje. BeaHK je 6poj paaHHKa, koJh >Kean HcxynnxH ns yapya<eH>a, ann hm ce xo oHeMoryhj^je. Mhofo cy ncnyHH-an HcxynHHue, noxnHcaHe BaacxopynHO n ca aßojHHOM CBeaoKa, xe HcxynHHue cy caytKÖeHO npocaeanaH yapytKetty h ćlHpeKunjH, Hy ca naaxuor cnncKa unaK öpHcaHH HHcy. Koa noHOBHor yprHpa-iba, aa hx ce Kao naanose yapyateiba ßpnuje, aoönan cy oaroeop, na he ce TO yqHHHTH TCK HOIHTO HOflMHpe 5 flH-napa aa raKcy.
BHanxe, oBo je opaHHapna rubanKa naiuHx KpBaBo aacaytKCHHx aapaaa. Hnrae y ripasnaHMa yapy>KeH.a to He ctojh. aa ce Koa Hcryna HMa naaxHTH ÖHao KaKosa ranca, hhth to, aa je »’aaHCTBO y yapy>KeH,y npHCHano. Kaa ce xo oa Hac nnaK xpaacH, onaa je xo neiuxo, mxo je Hajßehe ocyae Bpeano, neiiiTo, mxo je cyutTa npoTyaaKOHHxocT ti npoxynpaBHaHoex. PlnTaMO ese naa-leMHe, aaujxo ce rano noexyna? Saruxo ce cacMa HenoxpeÖHO aaropnyje paa-HHKe n aonyaixa naa rtHMa OBaKBe npo-rysaKOHHxocxH? Hhmhm ce yrneay >Ke-• besHHue h aptKaBHe ynpaße bhixic hc van, ao an ob3kbhm aHHHMa.
Y HexBpxaK ane 4. o. m. aeenaa ce narneM apyry KoKotbny, cxoaapcKOM paaHHKy, cxpaxoBHxa Hesroaa. Kaxo Ha cxpojeBHMa h xpaHCMHcnjaMa HeMa hh-traKBHx samxHTHnx nanpaßa, 6ho je, npH-roaoM paaa, no jeanoM Koxany yxsaaen ca Kanyx, Kojn wy je ycaea xora caB nouenan, a hcto xaKo u caM apyr Ka-kohjh: caoMajene cy My oöe Höre, jeana
pyna h xeutKo je osae^en na raaBH. PIpeHOCOM y ßoaHHiry Hpyacena My je npBa noMoh, r^e je oexao na aeqeH>y ya cxpaxoBHxe 6oaH.
Oßaj xeiiiKH cayaaj neepehe apyra I<aKOH>a HeKa 6h 6ho noxHirajeM cbhm3 paaHHUHMa, aa Bnure pasMnmajajy o cbo-jeM noaotKajy n CBojoj cyafinnn, Koja je Hapoanxo upna aa csaKora, koj'h je HeoprannaosaH n He Mapn aa ce6e. Ha tom npHMepy BHaHMO, fieMy cbc je paa-HHK HaaOtKCH, 3K0 Ce O H>erOBOM >KHBO-
xy h eraHcxeHHHjH ne BoaH paayHa. A npBH, koJh fie o naMa BoaHTH paayHa, xpeöa aa cmo mh paaHHUH caMii. PaaHHK.
CMeaepOBO.
MoaHMo apyrapcKo ypeaHHiuxBo > yjeaHH>eHor žKeacanunapa« aa aoöpo-ry, aa obhx HeKoaHKo peaaKa oiuraMna y CBojeM yraeanoM anexy. HMaan 6n, aoayme, MHoroiuxa aa nncaxH, Hy aa npßH nyxa 6hth heMO KpaxKn.
>KeaHMo, HaHMe, aa tKeaeaHitaapcKy
Razno
Kongres »Svobode«.
Une 8. t. m.-se je vršil v čitalnici Del. zbornice v Ljubljani kongres naše kulturne organizacije. Na kongresu se je sklenilo, naj vse podružnice, strokovne organizacije in posamezniki pridobivajo do novega leta novih naročnikov za naš mesečnik, kajti samo tako bo mogoče revijo povečati na 32 strani in izboljšati njeno vsebino.
Vse funkcijonarje in članstvo saveza opozarjamo na mesečno revijo »Svobodo« ter jih še enkrat pozivamo, da se odzovejo našemm vabilu in postanejo' naročniki »Svobode«. Sodrug, izobražuj se!
Vse najtjaljše
knjige dobiš v knjžnici Delavske zbornice v Ljubljiani in Mariboru. S o c i a 1 n o - z na us t v e -na, strokovna, tehnična, zdravstvena, potopisna dela ali lepe socialne, družabne, zgodovinske in. idmgie romane ter povesti. Za štirinajst dni plačaš malenkostno izposojnino in imaš ob večerih ter ob nedeljah in praznikih najlepše razvedrilo. Ljubljanska knpžnicia j,e izdala nove tiskane sezname knjig, iz katerih se vidi, da je tol gotovo najboljša javna knjižnica pri nas. Dosega tudi slične knjižnice v inozemstvu. Če povemo, da vsak mesec nakupi 300—500 novih knjig, bo vsakdo vedel, dia nima samo stare zaloge dobrih knjig, temveč da si redno nabavlja vsako lepo »ovoizišlo knjigo'. Isto velja za mariborsko knjižnico.
Okrog 5000 ljudi že obiskuje knjižnici Delavske zbornice. In koliko delavcev, koliko naših prijateljev še ni med temi obiskovalci! Profesorji, učitelji, zdravniki, Ijjudjle vseh stanov si izposojajo knjige iz knjižnice Del. zbornice. Tudi mnogo delavcev. Vendar mnogo premalo. Delavci-možje, čitajte vendar dobre knjige, dajte, da jih bo či-tala še žena in otroci. Ali ni mar mnogo lepše razvedrilo dober roman, nego posedanje in zapravljanje denarja po gostilnah? Saj vendar čutite, da se človekovo življenje ne sme izčrpati samo v tovarniškem delu, v jedi in pijači. Tako živi žival. Mi pa smo ljudje. Toda človek, ki ne misli, človek, ki nima nobenega duhovnega življenja, je slabši od' živali.
Kdor še ni vpisan v knjižnico Delavske i zbornice, naj to čimpraj stori. Vpiše se lahko ■ vsakdo. Treba je le prinesti s seboj kako j legitimacijo. Vpisnina znaša samo Din 2.—. ' Če hočeš, da doma izbereš in napišeš številke knjig, ki jih misliš brati, si kupi tiskan
jaBHOCT HHtJjopMHHJCMO O HptCIHKaMa, | komaj“D^ia-0^ Mm^e Itegne” vtdno Koje BJiaaajy y Harnoj JKCJieaHHHKOj pa- j hoditi v knjižnico, gre lahko nekdo 'drugi anoHHUH. Kpoa uixaMny, HapoHHxo Kpoa ! apyrapcKn »VjeamteHn ÄejieaHHnap«, I nosHaxo naM je, aa je cxynno Ha enary j HOBH paHHHHKH FIpaBHJIHHK. Ha Taj HOBH
da knjižničarju številke in
OpaBH/iHHK npeBOÄH ce »ejieaHHHKe paa-HHKe y cbhm paanoHHuaMa, jeamo Koa Hac o HeKOM npeBoaeity h noöojbinaity HeMa jouj penn. Flpe 5 Meceun npoBeae-Ha je pe/ty-Kiinja naaxa, a yBeaen je chctcm aKopaa. Taj chctcm je yönxaqaH. OocaeaHua nexora jecx, aa MopaMO mho-ro BHiue paanxH h HanpeaaxH ce, a aapaaa H3M je aaaeKo Malta. Beh ayjte BpeMe paan Koa nac HeKa KOMHcnja aa yxBp^enbe aKopaHHx ueHa.
Hopea xora, nenaara aa oöaB/beHH paa He BpuiH ce y oapeijeHe aane, Beh HaKOH Mecen h BHHie aana. Heno noöaH-3Ke ypeijenje HauiHX paannx oaHoca ne nocxojH.
Ca öoaecHHHKOM (jionaoM hhtko HHje aaaoBOJtaH, jep hcth hc yaoBOJbaßa ayJKHocxHMa, paa« koj'hx nocxojH. flo aenHHKa ce xemKo ao^e, a Kaa ce Beh aor;e, aoheKa ce paaHHKa Kao hcuito öeaßpeaHora h HHacera. Hajrope naKO jecx ca HcnaahHBaibeM noxnopa. Ha h.hx MopaMO neexo neKaxH no bhuib MeceuH, na onex HHuixa.
HoaapaB^ajy Bac M. P. B.
namesto tebe: dobi knjige.
Delavci izven LjuvblfaTiie in Maribora si
lahko izposojajo knjige na ta načini, da nekdo jemlje knjige za več tovarišev. Tudi po pošti Vam jih pošlje knjižnica. V tem slučaju je seveda treba posebej plačati poštnino.
Knjižnica v Ljubljani posluje v palači Delavske zbornice na Miklošičevi cesti, knjižnica v Mariboru pa v palači Pokojninskega zavoda. Odprti sta vsak delovnik od 10,—12. ure dopoldne in od 5.—8. ure zvečer. Kdor ob drugih dnevih ne utegne, lahlko pride v knjižnico vsaj ob sobotah zvečer.
Delavci, čitajte, mislite, izobražujte se!
Srdačni pozdravi austrijskih željezničara, j
Pismo željezničarske organizacije.
Sa danom 23. oktobra o. g. poslala je j podružnica austrijske željezničarske organizacije iz St. Pöltna podružnici našeg Sa- i veza u Zagrebu slijedeće pismo:
Dragi drugovi!
Mi smo u zadnjoj sjednici naše mjesne j organizacije opširno izvjestili o ljubeznom i ! prijateljskom prijemu u Vašoj sredini pri- ' godom našeg proputovanja kroz Zagreb. \ Ista sjednica dala mi je u zadatak, da Vam i izjavim srdačnu hvalu za Vaš trud i žrtve, j Ujedno mi je naredjeno, da Vas — ako čete ! jednom imati priliku posjetiti drugove že- j Ijezničare u Austriji — pozovem na kratki | boravak u St. Pöltnu.
Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno organizirani.
Samo putovanje po Vašim krajevima učinilo je na nas vanredan utisak, a naročito nas je zapanjila divna Vaša požrtvov-nost, kojom — ma i pod teškim prilikama — kročite napred i dižete Vašu organizaciju.
Molimo Vas, da izvolite svima željezničarima, Vašim organizovanim drugovima i pripadnicima njihovih familija, izjaviti srdačne pozdrave i blagodarnost željezničara iz St. Pöltna.
Sa srdačnim stručnim pozdravom za Mjesnu organizaciju željezničara u St. Pöltnu
Johan H inili čk a.
10 zapovjedi za funkcionere saveza.
1.	Budi uvijek vjeran Idealima i radi neprestano za savez, jer samo neprestani rad vodi ka uspjehu.
2.	Budi uvijek susretljiv i Ijubezan sa članovima Saveza, da zadobiješ njihovo povjerenje, jer ti si njihov povjerenik.
3.	Nemoj si nikad utvarati, da si najbolji funkcioner, jer utvaranje ne znači i znanje, te djeluje štetno.
4.	Brini se uvijek za provodjenje saveznih zaključaka i odluka, jer su doneseni po nuždi i jer za tebe znače zakon.
5.	Pojačavaj uvijek tvoje znanje, jer znanje znači moč. Biti svijestan i naobra-žen znaci biti na sigurnom putu oslobo-djenja.
6.	Postavljaj se uvijek ispred, a nikada iza tvojih saveznih drugova. Ti si iunk-cioner i povjerenik, dakle vodja, te ne možeš biti vodjeni.
7.	Solidarnost je međju saveznim članovima neophodno nužna. Nastoj živo, da i tu budeš vodja.
8.	U svakoj zgodi upotrebljuj pristojne i odlučne riječi. Ne zaboravi, da gdje grube riječi padaju, nema napretka.
9.	Svaka poduka i uputa tvojeg saveznog druga mora biti taktična i točna. Takav postupak najčešćije donosi riješenje i spas.
10.	Nikad ne'zaboravi, da je tvoja funkcija časna i djelatnost za Tebe i sve ostale savezne članove spasonosna.
Sa njemačkog preveo Ps.
Željezničarski kalendar za god. 1931.
Kao svake godine tako je i za narednu godinu naš Savez izdao posebni »Željezničarski kalendar«, koji —• pored kalendarskog dijela — sadržaje vanredno poučno i praktično štivo za sve željezničarske struke. Naročito članovi i funkcioneri Saveza naći će u kalendaru upute' u pogledu svojih željezničarskih dužnosti, te upute u pogledu svojih željezničarskih prava.
Kalendar je gotov i svima podružnicama koje su ga naručile otposlan. Cijena pojedinom primjerku je 10 dinara, od kojih po jedan dinar ostaje podružnici, a devet se obračuna Centrali, Sve podružnice neka nastoje, da primljenu količinu kalendara odmah raspaćaju, a ako bi po koji primjerak ostao neraspaćan, to iste valja najkasnije do 5. januara 1930 povratiti Oblasnom Sekretarijatu u Zagrebu, koji će ih otpremiti onim podružnicama, kojima će kalendara uzmanjkati.
Drugovi, izvršite vašu dužnost!
Kupujte in priporočajte lomače ptolzvole
Adria-prašek za pecivo in vanilni sladkor
Vesele božične praznike in srečno Novo leto:
Jl!ll!l!lilriilllllllllllllill!lllllll!ll[!!lllllll!llllll||||||||||||!||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||,|||||||||||||||||[|||i,|||||| 			 Centrala in oblastna tajništva Ujedinfenega Saveza Železničarjev Jugoslavije				11111111111111111!	Illllllllllll Konzorcij ter uredništvo „Ujedšnjenega železničarja“	
GOSPODARSKA POSLOVALNICA železničarskega osobja, registrirana zadruga z omejeno zavezo Oddajališče Ljubljana	Oddajališče Maribor Miklošičeva cesta št. 13	Aleksandrova cesta 45			
Splošno kreditno društvo r- Z. Z 0. z. Ljubljana, Miklošičeva cesta 13	Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna 20 in Slomškov trg 6 iiiiiiiiiiiiiiiIIiIIiIiIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIiiiIIiIiiiiiiiIiIiIiiiiiii^		Konsumno društvo za Slovenijo Ljubljana, Žibertova ulica
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. — Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.