NO. 127 Ameriška Domovi im a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JUNE 29, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEW LIX - VOL. UX Japonska zahteva zase Avstrija se pripravlja motnejši glas v Aziji , nL0^kAH!ušžepV* raw na cbisk tovariša Hruščeva poteka-Japonska se je naveličala pod- jo tako kot v vsaki svobodni dr-rejene vlogte in ameriškega žavi. Vlada bi rada sprejela varuštva, zahteva svoje gosta prisrčno in dostojno, jav-mesto v Aziji, nest pa noče ubogati. AvstrlJ« rrnKTO Tan T a n o n s k a Ska Vlada lpraVi’ da ^ AvstriJa TOKIO, Jap. - Japonska . ela od Hruščeva tud(. veIike javnost z inteligenco na čelu za- kor;sti Omogoči,! je mirovno po- Gradnjo avtovelecesl j Odpovedani obisk Ika bodo motno pospešili ,udi V naslednjem trimesečju bo- dobro posledico WASHINGTON, D. C. Kot NESREČA V ANGLEŠKEM RUDNIKU - 45 MRTVIH do podvojili prvotno dolo- je znano, ne uraduje naše posla-čeno oddajo gradbenih del j niš'tv<> v Moskvi v svoji lastni hi- na meddržavnih cestah. Iz Clevelanda in okolice hteva odločno, da igra Japonska v krojenju bodočnosti Azije prav talko svojo vlogo, kot jo igrajo Peiping, New Delhi in Djakarta. Japonci še njso pozabili, da je bil nekdaj njihov glas v vsej Aziji najpomembnejši, da so oni skoraj odločali o njeni usodi, začeli pa so pozabljati na svoj poraz v drugi svetovni vojni. Japonska si želi nazaj popolne neodvisnosti in nekdanjega vpliva vsaj na Daljnem vzhodu. Zadnje demonstracije v Tokio so imele res levičarski značaj, toda prav tako nacionalističnega. Ta je v precejšnji meri zajel vso Japonsko. Izobraženstvo se zaveda, da je nevtralna in neoborožena Japonska nemogoča. Prej ali slej bi nujno padla pod vpliv komu nistične Kitajske in Sovjetije, svojih mogočnih sosedov na azijski celini. Zato se tem bolj zavzemajo za večjo neodvisnost dežele v mednarodnem življenju, političnem m gospodarskem, prav posebno pa’ v življenju A-zije. E d e n od znanih izobražencev je dejal kanadskemu časnikarju P'. Nossalu nedavno: “Kadar mi Japonci govorimo o nevtralnosti, mi niti ne mislimo na to, da bi zapustili zahodni tabor. Sodim, da večina od nas razume, da je biti v teh dneh resnično nevtralen med Zahodom in Vzhodom zelo težko. Kar mi smatramo za nevtralnost, je v resnici stvarna neodvisnost. Ne samo mi, ampak vse japonsko ljudstvo naj ima svojo besedo pri odločitvi, ali naj imajo Združene države svoja vojaška oporišča na japonskih tleh ali ne! Združene države bodo morale novo razpoloženje japonskega javnega mnenja upoštevati, če nočejo doživeti novih polomij, kot je bila nedavna z odpovedjo Eisemhowerjevega obiska. Novo sredstvo za preganjanje segregacije: • »v v stojisca DANVILLE Va. — V boju proti segregaciji in zanjo pridejo v naših južnih državah na najrazličnejše in zanimive domisleke. Mesto Danville, Va., je na primer zaprlo javno knjižnico) ker je federalno sodišče odredilo integracijo. Poseben odbor “belih državljanov” je prišel pri tej priliki na idejo, da bi bilo dobro odstraniti iz knjižnice vse stole in mize. Talko bi beli in črni državljani morali v knjižnici samo stati in ne sedeti, ne bj pa mogli sedeti skupaj za istimi mizami. To so krstili z imenom “navpična” in-itegracija. WASHINGTON, D. C. — Trgovinski tajnik F. H. Muller godbo v 1. 1955, olajšal je breme reparacij v 1957, lepo je sprejel avstrijsko vladno delegacijo. Vlada tudi upa, da bo Hruščev pristal ma sedanjem obisku na novo trgovinsko pogodbo, ki si od nje obeta koristi za avstrijsko gospodarstvo. Avstrijska javnost vsega tega ne zanika, vendar pravi, da je Hruščev še zmeraj voditelj -svetovnega komunizma, torej sovražnik vsake svobode. Zato so avstrijski škofje objavili poseben pastirski list, ki v njem prosijo vernike, maj molijo za molčečo cerkev za železno zaveso. Lastniki časopisov so sklenili, da bodo posvetili obisku samo po eno stran v svojih izdajah. Javni delavci odsvetujejo vsake manifestacije v čast komunističnemu gostu, toda toplo priporočajo, naj se ulica obnaša dostojno in Vljudno. Naj se nihče ne da izzivati, kajti priložnosti za to mu bo nudila tista peščica komunistov, ki jih ima Avstrija. ---------------o----- Nemci obupali nad skorajšnjim narodnim zedinjenjem BONN, Nem. — Posebno po-zvedovanje po Nemčiji je letos ugotovila, da.70% Nemcev ne računa s tem, da bj prišlo kmalu do narodnega zedinjenja. Še leta 1957 jih je bilo takih misli le 22 odst. Na tak rezultat je brez dvoma vplivala tudi sprememba stališča nemških socijaUstov do tega problema. Do sedaj so socijaTsti zmeraj trdili, da bi se z Moskvo dal najti kompromis v tem vprašanju. Sedaj so to upanje pokopali kar na tihem: predlagajo Adenauerju skupno zunanjo politiko, to je — njegovo, ki temelji ravno na tem, da trenutno ni nobenega izgleda, da bi komunisti privolili v zedinjenje na podlagi svobodnega plebiscita. ši, ampak v neki znani moskovski palači, ki jo je vzelo v najem od komunistične vlade. Palačo bi morala vzdrževati je izdal dovoljenje posameznim vlada, saj plačujemo državam, da smejo tekom l10“|zanj0 kar čedno najemnino. To-m&sečja, ki se začne s 1. julijem da kornunjst;,čna uprava se ce-oddati še enkrat toliko del za Preko morja— Na obisk v Slovenijo odpotujeta z ladjo Saturnia gdč. Mary gradnjo avtovelecest s podporo iz zveznih sredstev, kot je bilo prvotno določeno. V vladinih krogih trdijo, da ta ukrep nima nobene zveze s trenutnim mrtvilom v gradbeni industriji ali s celotnim gospodar- 1 skim stanjem v deželi, priznavajo pa, da bo dal vsaj gradbeni industriji novega poleta. Prvotno je bilb predvideno, da bodo države oddale tekom prihodnjih treh mesecev okoli 500 la leta ni zmenila za prošnje našega poslaništva, naj poslopje vzdržuje kot se spodobi. Včeraj je nastala v premogovniku v bližini Abertil-lery na Angleškem huda eksplozija, tekom katere se je udrl del stropov v rovih. Na ta način je bilo ujetih 45 rudarjev. Ko so reševalci pro- Bozich in sdc- Michelin, z leta-drli skozi ruševine, so ugotovili, da so vsi zajeti 1(>rn pa ga Knstma Kosak mrtvi. Štirje rudarji, ki so bili ranjeni od same eksplozije so bili prinešeni živi na površje. ABERTILLERY, Vel. Brit. — Reševalna moštva so sinoči našla trupla vseh 45 zajetih rudarjev kakih 1000 čev- ljev globoko v pregovniku ne daleč do tu. Do nesreče je Ko je bil pa napdvedan Eisen- prišlo, ko je nepričakovalno nastala v premogovniku huda howerjev obisk, so hišo takoj1 eksplozija. Štirje rudarji v bližini so bili ranjeni in precej prepleskali, dvorišče pa na novo opečeni, vendar so jih rešili žive iz rudnika. Takoj po eks- po- ploziji so se skušali rudraji rešiti iz rovov. Posrečilo se je vsem razen 45, ki so bili zajeti v nekem rovu, ko se je udrl strop na njihovi poti proti izhodu. Reševalna moštva so se lotila dela v upanju, da bodo zajete našla še žive. Ko so prodrli do njih, so bili vsi mrtvi. ------------- tlakovali!. Ni bilo treba niti n o v no posredovati. Tuji dijaki v Ameriki V mestu je zavladala splošna žalost. Kraljica Elizabeta je iz- WASHINGTON, D. C. — Prvega letošnjega polletja je študiralo na ameriških učnih zavodih milijonov vrednosti novih grad- 48,486 tujih dijakov. Največ jih razila sožalje sorodnikom pone-bonih del na meddržavnih avto- ’ je bilo na univerzah v Kaliforni- srečencev. cestah, dkoli 218 milijonov pa na jj iin New Yoriku. Nekaj nad J Angleški premogovniki so na-drugih. Trgovinski tajnik je 17,000 jih je bilo iz vzhodne Azi- cionalizirani in pod državno u-dovolil; da se ta vsota podvoji. 1 j,e) ntuaj več kot 9,000 iz Latin- pravo. Tekom zadnjih let so jih Oddaja del za gradnjo velecest ske Amerike. S Srednjega vzho- skušali modernizirati, vendar iz zvezmih sredstev je bila prete- da in Evrope jih je bilo 6,000 do jjm t0 v celoti še ni uspelo, klo jesen omejema na temelju 7,000, najmanj jih je bilo iz Ka-načela, naj se gradnje oddaja na nade, samo dobrih 5,000. Osta-temelju v sklad tekočih sredstev, nek je prišel iz Afrike. Sodijo, da bo skupna vrednost Dijaki iz Evrope, Kanade in oddanih del po novem ukrepu Afrike so študirali največ hu-vlade presegla prvotno predvi- manistične vede, vsi ostali .so bi- deno vsoto $2,873,613,000 za na-‘slednjih 12 mesecev. ------o------ Razprava proti Finchu in Tregoff obnovljena LOS ANGELES, Calif. — Prva razprava proM dr. Finchu in njegovi ljubici Carole Tregoff, ki sta umorila dr. Finchevo ženo 33 let staro Barbaro Jean, je bila končana z razpustom porote, v kateri je prišlo do očitnega spora. Ta teden se je začela druga razprava. Sodijo, da bodo izbrali do kon- WASHINGTON, D. C. — Armada je objavila, da bo za september vpoklicala 8,000 novincev, med tem ko jih je v juniju le 6,000, v j ul'ju im avgustu pa ca tedna vse člane porote, nakar Jih bo po 7,000. se bo začelo razprava sama. Pr- -----°----- va razprava je trajala nad tri ^ — The Great Smoky gorovje mesece. Za drugo upajo, da bo ima 36 milj dolg greben, visok potekala hitrejše. I preko 5,000 čevljev. Nesreča se je zgodila nekako eno miljo in četrt od glavnega vhoda velikega premogovnika Six Bells Colliery tik ob meji Wallesa. Reševalci so delali v rovih, ki so bili polni nevarnega premogovega plina. Kanarčki, ki jih imajo rudarji seboj za ugotavljanje plina, so poginili, kakor hitro so bili postavljeni na dno rova. ----o----- Adlai Stevenson voljan V septembru 8,000 vpo- Sprejeti imenovanje! klicanih v armado | glacier national PARKi li vpisani 'na tehničnih,šolah vseh vrst. Ameriških dijakov je šlo v tujino samo 13,650 in sicer na 520 učnih zavodov v 61 državah. Največ jih je hilo v Franciji, Angliji in Kanadi. Volitve v Koreji koncem julija SEOUL, Kor. — Začasna vlada, ki je prevzela posle po odstopu predsednika Syngmana Rhee, je včeraj objavila, da bodo volitve v novo narodno skupščino na temelju move ustave 29. julija. Istočasno bosta izvoljeni obe zbornici. Nova ustava je uvedla ustavno republiko angleške vrste, z vlado odgovorno parlamentu. Urad in liskama en teden zaprta! Naročnikom in ostalim čitateljem Ameriške Domovine naznanjamo, da ne bomo izdali tista v 1. tednu julija. Urad in tiskarna bosta torej zaprta vključno od sobote 2. julija do ponedeljka 11. julija. — To bomo storili iz razloga, da bodo lahko dobili vsi naši uslužbenci tolikanj potrebne počitnice, kar bi bilo sicer nekaterim nemogoče. Dopisnikom in vsem ostalim priporočamo, da vzamejo to vest blagohotno na znanje ter se temu odgovarjajoče ravnajo. Mout. — Guv. Edmund Brown iz Kalifornije je na konferenci guvernerjev razkril vsebino telefonskega razgovora, ki ga je imel nedavno z Adlai Stevenso-nom, dvakratnim demokratskim predsedniškim ikandidatom. Browm je govorili s Stevenson, om “malo preje” kot Mrs. E. Roosevelt, ki je objavila, da je Stevenson kandidat, kar pa je ta nato zanikal. Kalifornijski guverner je dejal, da mu je Stevenson povedal, da je pripravljen sprejeti ime. novanje, če mu ga stranka ponudi, da pa se ne bo aktivno zanj boril. Kaj talkega bi se moglo zgoditi le, če 'bi prišlo pri prv'h glaso. vanjih do ravnotežja sil med vodilnima kandidatoma Kennedy-em in Jcfmsopom. Guv. Brown je namignil, da v to ne verjeme dosti in da ho nemara imenovan sen. Kennedy. Zadnje vesti KATMANDU, Nepal. — Vlada je objavila, da so kitajske čete v boju s tibetanskimi uporni- ki prodrle tudi v 12 in pol milje širok obmejni pas, v katerega po dogovoru med Nepalom in Kitajsko, sklenjenem v preteklem marcu, nobena stran ne sme pošiljati svojega vojaštva. V bojih v tem pasu je bilo mrtvih tudi 15 Nepalcev, več pa ranjenih in zajetih. Kitajci so obmejni | Va”Q Iz Slovenije je prišla na obisk k svojemu sinu g. Mihaelu Per-solja mati ga. Karolina Persolja iz Domžal na Gorenjskem. K svoji sestri ge. Angeli Pintar je prišla iz Sv. Benedikta v Slovenskih goricah na obisk gdč. Kristina Vrabel. Vsem želimo, da se počutijo kar najboljše na obiskih. Vse potrebno za pot je uredila vsem tem pot. pis. Bled Travel. Iz bolnišnice— Mrs. Margaret Jarc s 7009 He-cker Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, darila in pozdrave. Prav posebna hvala č. g. Martelancu! Pozdravi— Mrs. Mary Stušek, ki se je za nekaj dni ustavila pri prijaznih Ambrožičevih v Toronto, Ont., pošilja p r i j ateljem pozdrave. Sporoča, da je g. Lojze Ambrožič moral spet v bolnišnico, njegov sin Anton pa da je končal I pravne študije in bo prihodnji mesec odprl svojo odvetniško pas zasedli, da bi Tibetancem onemogočili beg v Nepal. WASHINGTON, D C. — Danes bo nagovoril obe zbornici Kongresa tajski (siamski) kralj Bhumibol, ki je prišel s svojo ženo sem na uradni obisk. MOSKVA, ZSSR.— Predsednik »t •• . i .»i m j i vlade Nikita llr.tščev i« sr0., Umia tekst.ln.h delavcev duantom vojne in mornariške j IzW v Slovenijo— Danes opoldne odpotuje z letalom v Slovenijo skupina 32 rojakov in rojakinj pod vodstvom A. Kollandra. Ta jih ho spremljal vse do Ljubljane. (Imena na 2. strani.) slavi 60-letni jubilej CLEVELAND, O. — O uniji tekstilnih delavcev in delavk smo že večkrat pisali in povda-rili njen velik pomen za ameriško delavsko gibanje. Unija je praznovala pretekli teden 60- pitalisti le ne bodo začeli voj- letnico svo^a obst°ja- so praznovali posebno v New akademije zagotavljal, da je v spremenjenih razmerah mogoče preprečiti vojno, da pa mora Sovjetska zveza svoje o-borožene sile okrepiti, ker nima nobenega jamstva, da ‘‘ka- Tekom enega tedna štiri nove neodvisne države CLEVELAND, O. — Ob koncu je strami oblasti nad Sudanom, .druge svetovne vojne so obsto-iNa .njegovi vzhodni meji je iz ijale v Afriki vsega akupaj le tri nelkdanje laške Tripolitanije in Ideja menda ni tako napačna,' pcpolnoma neodvisne države: Cirenajke nastala neodvisna dr- kajti mestna uprava študira, ali je ne bi vpeljala. SHOWERS Vremensk prerok pravi: Večinoma oblačno z možnost- jo neviht. Najvišja temperatura Egipt se je otresel angleškega va-84. (ruštva, se odpovedal od svo- Abesinija, Liberija in Južno-afri- žava Libija, ška unija. Zadnja je bila in je | Francozi so dali neodvisnost še vedno član britske Skupnosti | Tuniziji in Maroku, te din pa narodov. Egipt je bil pravno ne- so se začeli razgovarjati z vod-odvisna država, pa je bil dejan- niki alžirskega upora o bodoč-sko angleško vplivno področje, nosti te dežele. Francoski Sur dokler so imeli Angleži svoje ,dan in Senegalija sta si pridobila čete na področju Sueškega pre- | neodvisnost v federaciji Mali kopa in nekaj časa tudi v Alek- | pred nekaj tedni. V 'sto smer sandriji. i teži še ostali del francoske pose- Od tedaj je preteklo komaj 15 sfi na področju Sahare in Suda-leit in polovica Afrike je že po- j na. Preteklo soboto je postal stala neodvisna, še preostali deli neodvisna država otok Madagas-pa naglo teže k neodvisnosti. kar- Pred njim sta to dosegla že Gvineja in Kamerun ha za- hodni obali. Angleži so začeli z Gano, ki ji hovo .posest. Afrika se naglo je sledila Nigerija, na vrsti so budi, nacionalizem je zajel Ijud-druge manjše pokrajine ob At- ske množice, ki zahtevajo svobo-lantiku, pa tudi obširni predeli do, čeprav največkrat niti ne ve-v vzhodni Afriki, ki so nekdaj do dobro, kaj naj si pod to bese-predstavljali angleško posest “od do predstavljajo. Aleksandrije do Capetowna.” j žalostno dejstvo je, da v no-Koncem tedna je postala neod- vih državah Afrike ni zrele vo-visna država angleška Somalija, dilne plasti, ki bi mogla jamčiti ki se bo ta petek združila z ita- za neke vrsto stalnosti. Ogromen lijansiko Somalijo. Ta postane kontinent, večji od Sev. Ameri-ta dan neodvisna država. ike> Je razpadel v vrsto malih in , srednjih državic, ki so se že za- Belgijisiki Kongo, ki zavzema . , , , . i. j ■ • j , * j, • i cele med sabo prepirati, name- ves srednji del tropske Afrike, K bo postal jutri neodvisna Repu- sto da b‘ se Povezab v e'n(>('0’ k‘ ne . ŽENEVA, Šv. — Zahodne sile preudarjajo, če ne bi kazalo vprašanje razorožitve, sedaj ko je konferenca dokončno propadla, predložiti odboru Združenih narodov za razorožitev. Predstavniki vzhodnega bloka, ki so v ponedeljek odšli s konference, so napovedali, da bodo vprašanje postavili na dnevni red zasedanja glavne skupščine prihodnjo jesen. JACKSONVILLE, Fla. — Petrolejska ladja MacDonald se je danes zjutraj potopila, ko so kapitan in zadnji trije člani posadke zapustili njen krov. Ladjo so v Yorku, kjer je sedež unije. Častnike je dobila unija od vseh strani. Pridružujemo se jim tudi mi, kajti tudi mnogo slovenskih emigrantov je imelo in ima še danes direktno ali indirektno koristi od nje. Je to unija, ki dela pod najtežjimi o-koliščinami, pa je vendar priborila za tekstilno delavstvo primeroma dobre življenske pogoje. Bela vrana v tajništvu za trgovino WASHINGTAN, D. C. — Naša birokracija se trdno drži običaja, da ne predlaga nikoli znižanja vlekli proti kake proračunske postavke, ko je bila enkrat vnesena v proračunski predlog. Ta običaj je na pristanišču Charleston, ko je utrgala vrv, s katero je bila za^udenje kršil Mr. Fisk, navezana. Nato se je v krat- pomo_ ^ mednarodne kem začela potap jati. zadeve v tajništvu za trgovino, i MOSKVA, ZSSR. — Tu je bilo pred senatnim odborom je iz-objavljeno, da bo Sovjetska javi,i) ^ je ^ njegov oddelek 5 zveza v času od 5. do 31. julija milijonov dol. izdatkov preveč preskusila na srednjem Pači- }n ki 130 bili že preveč terori-državljanov nli ravno tako slaba zirani od strani organizatorjev in sebična, kot verjetno vi vsi ' “žalnega dne” in “Ostani doma.” mislite ... j Po teh dogodkih so domačini, ki Legitimacije, stavke in be-'a0 na delo> dob,|iili popolno za-gunci — v kratkem žčito naže pobcije. Po Sharpevillskih in Vereeni- Rudniki so delali normalno, so na dolgov in široko pripoedo-vali kako so pobegnili (večina z letali!), kalkšni so njihovi načrti za bodočnost, kaj delajo in na kaj se trenutno pripravljajo. Vsega tega ne bom pripovedoval, ker vam je gotovo vse1 znano. CERKVE: Značilno je tudi to, da so dvignile svoj glas v korist domačinov tudi protestantske cerkve, ko vendar vsi vemo, da so vedno podpirale in celo pomagale izvajati vladino politiko diskriminacije na celi črti. Kaj je temu vzrok? Ali je samo dober manever ali pa poskus previdnega stopanja po stopinjah univerzalne katoliške cerkve? (Moje osebno mnenje). Za sedaj je še prezgodaj delati zaključke, vsaj za mene. Vsem nam je poznano herojsko držanje katoliške cerkve, ki absolutno ne dopusti nobene vrste diskriminacije na svoji lastnini ter graja talko politiko na vseh krajih tako, da jo je vlada vzela na “piko.” Mi katoličani smo lahko ponosni, da imamo tako previdne krmarje na čelu naše univerzalne cerkve, ki trezno presojajo in nam svetijo v mirnih, kot tudi v težkih časih. Orožje v trgovinah “izhlap-nelo” Policija je v zadnjih mesecih imela na pisalnih mizah gore prošenj za izdanje dovoljenj za nošnjo vsakovrstnega orožja. Večina prosilcev je bilo starih od 18 leta naprej obeh spolov. Meni so povedali, da so španske pištole trenutno najboljše, ko sem se zanimal za to vrsto orožja, pa sem se moral obrisati pod nosom, ker jih je že zmanjkalo, ko sem dobil licenco. Trgovine z orožjem so zacvetele in dobičkarji morajo postaviti (lepo bi bilo) spomenik tej dolbi nemirov, kajti njihovi žepi so gotovi polni cveiilka, da ne rečem, zvrhani. Cez nekaj tednov si lahko kupil samo še patrone raznih vrst, ker je vse drugo dobesedno “izhlapelo.” Sedaj pa, ko so prišle1 nove pošiljke orožja, je nevarnost prešla in z njo tudi dobiček. “Ubogi” trgovci! Jaz sem tega vesel, vem, da ®te tudi vi, dragi bralci, ker smo miroljubni in takih je še Bog vesel. Tako, to so bili moji osebni doživljaji in vtisi v času naše krize in mislim, da mi ne boste zamerili, ker bom še vnaprej ostal vaš dobri prijatelj iz Afrike. Prav lepo vse pozdravljam, po. sebno gdono Julijano Smole iz Italije in g. letalskega oficirja stare Jugoslavije živojina Mika-rič, ki se mi nič ne oglasi. Pozdrave tudi vsem, s kateri sem bil skupaj v Capri-ju in Latini, ki pa se nahajajo po vseh koncih Novega sveta. Martin Dolinšek. K iariji Pomagaj na Požmanov grob! gingskih dogodkih smo imeli še razne “žalne stavke” domačinov, mešane begunce (bele in barvne), razne skupinske molitve pred zapori, požare cerkev, bolnic, državnih poslopij in hiš do- Lemont, 111. —Vse je pripravljeno, da se bo letošnje prvo le-montsko romanje kar najlepše pa čeprav smo dobili povelje, da izvršilo. Spored za romarske pone smomo ta dan siliti k delu božnosti je narejen, Marija sa-nobenega domačina, ker smo še, mo čaka svojih zvestih otrok, hvala Bogu, demokratična drža- ki se priglašujejo od vseh stra-va. Medtem med rudarji — do-| ni. Razen Alaske bodo menda mactoi ni bilo nobenega odmeva zastopane vse Združene države. mačih policajev. Seveda so to na la 'P02liv. Delni uspehi so bili Berem seznam romarjev in vi- dim, da so priglašeni iz države New York, iz Pennsylvanije, iz Ohio, Michigan, Indiana, Illinois, Wisconsin, Minnesota, Nebraska, No. Dakota, Kansas, Montana, Florida, Colorado, California itd. itd. Na vse strani sežeta lemontska magneta: Marija Pomagaj in grob škofa Rožmana. Celo preko Niagarskih slapov: v Kanado. Priglasila se je cela vrsta naših slovenskih organizacij, ki bodo zastopane pri poklonitvi na grobu velikega pokojnika škofa Rožmana, ki je našel svoj počitek pod plaščem Marije Pomagaj. Pitana žival in junci bodo kmalu zaklani, da množica ne bo omagala, da ne bodo romarji na potu nazaj domov opešali, ker mnogi pridejo od daleč. Skoraj gotovo bo v Romarskem domu zmanjkalo sob in postelj; ne bojte se, par milj stran od Lemonta so hoteli, ki lahko sprejmejo večje število gostov. Avtobusna zveza je pred nosom, kar pod samostanom, da se lahko romarji odpeljejo prenočit in zjutraj zopet nazaj na romarske pobožnosti. Skrbi nas eno: Veliko naših ljudi je še vedno nepismenih. Ne morejo napisati male karte: Pridemo in prosimo za prenočišče in hrano. Kateri ste naznanjeni, 'boste dobili seveda tudi hrano v Romarskem domu. Gotovo bo pripravljene nekaj več hrane, kakor je ljudi priglašenih. Skrbijo nas pa oni, ki pridejo v nedeljo v jutranjih urah, posebno iz držav Illinois, Indiana in Wisconsin. Morda in skoraj gotovo bo takih več sto. 'Kje naj dobimo toliko hrane, če ne vemo, za koliko je treba pripraviti? Če pripravimo premalo, boste lačni, če pripravimo preveč, moramo hrano vreči stran. Pa smo morali hrano kupiti. Zdrav gospodarski razum nam pove: Naznanite se: Za toliko ljudi bi radi imeli kosilo v nedeljo opoldne. Saj veste, kaj je rekel Kristus sam: Človek res ne živi samo od kruha, temveč tudi od besede božje!” Toda o-boje mora biti: ker nas je učil moliti Oče naš: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Ljubljana in Koroška sta poslali zanimiv pozdrav na našo slovesnost: cvetlice z grobov: od staršev pokojnega škofa Rožmana iz Šmihela pri Pliberku in z groba nadškofa Dr. Jegliča iz Ljubljane. Z groba, kjer počiva Rožmanov rod, in z groba, kjer bi po vsej pravici moral počivati škof Rožman. Komarjev ni! Prinesite plašče! Velika nadlega so bili vsako leto lemontski komarji. Letos nismo še nobenega videli, ker imamo hladne večere. Obljubiti ne morem, da res ne bo nobenega komarja. Morda se tudi oni odpravljajo na romanje, ker jim je v sladkem spominu sladka romarska kri. Romanje mora biti vedno za pokoro. Komarji mesto višarskih polen. Vseeno imam rajši, če me vgrizne par komarjev ali komaric, kakor pa če bi moral nesti težko, raskavo poleno štiri ure daleč na visoki hrib. Če komarjev ne bo, bo seveda hladno. Zato prinesite s seboj plašče, da se boste zvečer in zjutraj ogrnili. Na vse mora misliti lemontski voditelj romanj. Romarski prostori v Lemontu niso bili še nobeno leto tako lepi kot letos: Vse v zelenju, vse v cvetju, jezero je do vrha polno. Drevje na vseh romarskih prostorih bujno razraščeno. Vse okrog pa diši po cvetju in po suhem senu. Lipa razcveta, ptički prepevajo, veverice skačejo z veje na vejo. Pridite! Preživite par dni na svežem zraku na Materi nem domu. Srečno pot in na svidenje! P. Odilo OFM. Zopei skupina na poti na obisk v Slovenijo! CLEVELAND, O. — Danes, 29. junija, odpotuje v Slovenijo večja skupina rojakov in rojakinj pod vodstvom g. A. Kol-landra od A. Kollander Travel Bureau. Potniki se bodo zbrali opoldne v Kollandrovi pot. pisarni in se po mali “champagne party” odpeljali z busom na letališče. V skupini, Iki šteje 31 oseb, potujejo: Tony Levstik, Theresa Levstik, Josephine Spiller, Anton Mežnaršič, Mary Mežnaršič, Josephine Janežič; vsi iz Clevelanda; John Kunich iz Pittsburgha, Pa., Hazel Trebilcock iz Lansinga, Mich., Frank Pau-lic iz Ralpha, Mich., Frank Chesnik, Julia Nihill, Boris Smith, Milovan Milivojevic, Katarina Milivoj evic, Velibor Jov-kovic, Louise Batič, James Gar-ron, Amelia Hesky, vsi iz Clevelanda; Emil Mihalič, Olga De-lac, oba iz Medine, O., Tine Mihelič, Millie Mihelich, Pete Mihelič, vsi iz Pittsburgha, Pa; Frank Klavs, Caroline Klavs, oba iz Geneva, Ohio; Vincent S. Pink, Waukegan, 111.; Joseph Globokar, Persa Protic, Paul Paschali, Karin Toennessen, vsi iz Clevelanda. Vsem želimo srečno pot, obilo dobre zabave in zdrav povratek z najlepšimi vtisi! O. D. -----o------ Biserna maša duh. svetnika č, g. Merkuna Cleveland, O. — V nedeljo, 17. julija 1960 bo 10:30 dopoldne daroval svojo biserno mašo duhovni svetnik č. g. Anton Merkun. Šestdeset . let duhovništva ni majhna stvar; malo je duhovnikov, ki dočakajo ta visoki jubilej. Naš jubilant ga obhaja v posebnih okoliščinah. Kot velik protikomunist je leta 1945 zapustil domovino in se leta 1948 naselil v Združenih državah. Ako bi doma obhajal svojo biserno mašo, bi mu fara, kjer bi bil v pokoju gotovo pripravila veliko slovesnost. Tudi tu mu pripravimo, kar je v naših močeh. župnija Marijinega Vnebovzetja v Collinwoodu se vneto pripravlja na to veliko cerkveno slovesnost. Napačno bi bilo misliti, da je to samo lokalna zadeva Collin-wooda. To je častna zadeva vseh clevelandskih katoliških Slovencev. Vsled tega vse Slovence v Clevelandu in okolici vljudno vabimo, da .se v nedeljo, 17. julija, udeleže biserne maše in banketa, ki bo prirejen na čast gospodu biseromašniku v šolski dvorani. Točen spored Slovesnosti bomo še objavili. 'l Vstopnice (tikce) za banket bo mogoče dobiti: v župnišču v Col-llinwoodu; v trgovini “Familia”; v bari Slov. doma na Holmes Ave. (g. Viktor Derling); v trgovini gg. Urankarja in Vrhovnika na Shawnee Ave. Nadalje bodo vstopnice na razpolago tudi pri članih “Lilije,” “Korotana,” “Slavčka” in “Sava.” Cena vstopnicam je $2.50 za osebo. Prodaja mora biti zaključena do 10. julija, zato tako tiste, iki bodo vstopnice prodajali, Ibot one, ki se nameravajo banketa udeležiti, vljudno naprošamo, da si vstopnice nabavijo čimpreje. Izkažimo se, da smo vredni dela in žrtev svojih duhovnikov in se udeležimo biserne maše in banketa v čast biseromašniku, ki je daroval 60 let za blagor ne-umrjočih duš in narodu v korist in slavo! Pripravljalni odbor. -------O------— — Kalifornija je prva v deželi v pogledu letalske industrije in tretja v ladjedelništvu. FRANCE BEVK: STRAŽN1 OGNJI Liza je bila kljub grozi in ža- živeli, če je volja pravičnega losti budna ko zver. Sprva je (Boga.” pokleknila predenj in položila j Te besede so dale Lizi nove svojo glavo na njegova kolena, moči. Letela je domov in pove-a z enim očesom ni pozabila gle- dala grozno novico skoro z na- n 55M dati, kaj delajo biriči. Nenadoma je opazila, da se bližajo znova. Zgrabila je moža in ga stresla. “Vzeli te bodo: o, vzeli te bodo!” Andrejc se je zavedel. Dvignil se je, ni vedel, kaj naj stori. Žena je mislila zanj. “Beži, Andrejc! Beži, da te ne dobijo! Mi bomo že živeli. Ko bo drugače, se vrneš . . . Beži, Andrejc!” Andrejc je videl sulice med drevjem. Pred njim. je ležal u-biti birič, mlaka krvi je tekla od njega in se mešala s prahom. Bilo mu je jasno. Bežati mora, pustiti dom, mater, ženo, otroka .. . Bog ve, če se bodo še kdaj videli . . . Ni bilo časa misliti. Slišal je vpitje žene: “Beži za hišo, nato v hrib! Ne smejo te dobiti, ne prideš več iz ječe . . . Vzemi jopič.” Videl je, kako mu ponujajo jopič, klobuk . . . Popadel je vse, kar so mu dajali; gorjačo in sekiro, malho in putrih za vodo . . . "Beži, so že tu! Andrejc; o, Andrejc!” Andrejc se je ozrl še enkrat, nato je planil za hišo. V tistem trenutku so se bili približali'biriči in obstopili mrliča. Liza se je postavila prednje, kakor da s svojim telesom varuje beg moža. smehom v obrazu. Bila je vesela, da je bil Andrejc rešen. Vse drugo je rada prevzela na svoja ramena. Liza je bila mati, predvsem mati. Bolj nego žena in gospodinja je bila mati. Če bi ji bil kdo vzel materinstvo, bi ji nič ne bilo ostalo. Andrejca je ljubila s tiho ljubeznijo. Nikoli bi se ne bila glasno poganjala zanj. Če bi ga bila ženska, ki je bila stopila v njuno ljubezen, prevzela, bi bila trpela, očitala nikoli. Bila je vajena sprejemati vdano vse, kar je prišlo. Šla bi bila z njim, če bi jo bil peljal v najhujšo bedo. Njena tiha ljubezen je izžarevala ob njem ko luč, ki nikoli ne ugasne. V hipu, ko je prvega otroka privila nase, je spoznala, da je cilj njenega življenja dosežen. Imeti otroka, izžarevati vanj vso svojo skrb ... Ta občutek je rasel v njej vedno silne j e. Ko je zaujčkala drugo dete, je materinsko čustvo v njej zraslo nad vse drugo. Ljubila je moža, tega si tajiti ni mogla in ni smela. Toda, če bi ji bil kdo dal na izbiro otroka ali moža, bi bila zgrabila otroka in bežala z njima. V strašni noči, ko je Andrejc begal po gorah, skozi gozdove, da ga ne najdejo zasledovalci, je bila Liza privila otroka na prsi in vso noč ni spala. Dotik-Ijaj otrok ji je dajal moči in poguma. Ko ji je potrdil oče, da njeni otroci najdejo strehe pri njem, se za drugo zmenila ni. Skoraj je pela. Če bi bil kdo pogledal globoko v njene oči, bi bil mislil, da je zblaznela. Otroka sta bila zdajci njeno edino bogastvo. Morda ju je o-hranili pri življenju. Bila je ko zver, ki čuva in hrani svoje mladiče. Le preko njenega mrtvega trupla bi bili prišli do njih. Preselila se je z njima iz doma v gaju zelenih dreves v bedo in revščino. Krivila je hrbet na njivah in v roboti, da sta le imela otroka jesti. Bila je še mlada, vendar se je njeno telo upognilo. Njeni udje so bili suhi, obraz postaran. Obseval jo je svetniški izraz, iz oči ji je sijalo morje ljubezni in žalosti. Smejala se ni nikoli razen svojima otrokoma, da jima je čarala veselje na obraz, kadar jima ni imela dati kaj jesti. Dom v gaju 'zelenih dreves je dobil novega gospodarja. Grajski so prodali posestvo. Izkupiček je shranil plemič, svoj delež sta dobila tudi cesar in sin ubitega. Dom je kupil Jurij, ki je bil izstopil iz biriške službe. Saj so pravili, da so slišali v hipu, ko je bil ubil Andrejc biriča, rezgetajoči Barbkin smeh. An-čula je dala denar, prodala hišo v Svetem Križu in se preselila v Log. Tonca in Cilka sta se stisnili z blodno materjo vred v Jernejevo bajto k Lizi. Barbka se ni umirila. Zmagoslaven občutek, ki jo je obje', tedaj, ko je stopila v hišo, v katero je želela priti, je kmalu u-gasnil. Videla je v duhu človeka, ki bega po tujini, če ni že umrl, in ni od njega nobenega glasu. Spoznala je, da tisto, kar Mesec dni za tem, ko je zbežal Andrejc in so mrtvega biriča odnesli, je stopil v hišo tuj potnik, beraču podoben. Poprosil je kruha in mleka, se ozrl po izbi in po obrazih, nato je povedal, da prinaša od Andrejca pozdrav. “Kje je?” je vzdrhtela Liza. “Rešen je,” je dejal tujec, ki nič natančnejšega ni hotel povedati. “Dejal je, da vas obišče, kadar bo mogel.” “Oh, naj ne hodi, kakor bi ga rada videla,” je vzkliknila Liza. “Biriči ga iščejo. Trideset tolarjev ponujajo za njegovo glavo. Kolikrat so me že klicali na grad!” Dva dni za tujcem so prišli biriči. Pozvali so spet Lizo na grad in jo mučili 'z vprašanji, kje je Andrejc. Liza je odgovarjala na vsako vprašanje, da je pobegnil in da zanj ne ve. Nato so ji prebrali in povedali, da jim. je oblast radi umora biriča zaplenila hišo. "Moj Bog, ali je to pravica!” je vzkliknila Liza. Nato je ne-mo strmela predse in ni več zinila besede. Morali so jo peljati iz sobe, po hodnikih in ji pokazati pot iz gradu. Šele na poti domov se je zavedela. Udarec je bil bridek. Niso imeli več doma, lakota in pomanjkanje sta grozila. Dvakrat hudo je bilo, da je bila koj po Andrejčevem begu zadela Lizinega očeta nesreča, ki ga je potrla. Poginila sta oba konja, ki sta mu služila kruh. Prodal je hišo z vrtom in kupil kočo v bližini Šturij, tam, kjer naredi cesta oster ovinek. Komaj se je bil preselil z ženo v novi dom, je ta zbolela in umrla. Ostal je sam s srebrniki, ki so mu ostali se ji je izpolnilo, ni bilo njena °d izkupička, s kravico, ki jo je želja. Oglašala se je vest in z 2a silo preredil. j njo bolečina srca, ki ji ni ve- Liza se ni upala domov. Spo- dela zdravila. Svojega moža ni ninila se je na očeta in šla k ljubila, v tem trenutku se je njemu v težki uri. Ko se je iz- začela porajati v njej celo mrž-Plakala na njegovih prsih in nja do njega, riiu potožila, je gladil njene la-; (Dalje prihodnjič) se, brisal njene solze in dejal -------o------ skoraj tiho: “Liza, pridi k meni!; _ Kanada je največji produ- ■Pridite k meni vsi! Bomo že cent asbesta na svetu. Usoda slovensko kulture ‘‘Katoliški glas”, slovenski tednik v Gorici, je objavil 16. junija letos članek, ki bo brez dvoma zanimal tudi naše či-tatelje. Glasi se: V današnjem času govorimo navadno o usodi narodov, držav, blokov, o kateri odločajo veliki politiki, istotako tudi o usodi in borbi ideologij in o tem, katera bo prevladala nad drugo itd. Čeprav v velikem svetovnem merilu gre predvsem za usodo človeštva kot takega, za ohranitev svetovnega miru, moramo vendar beležiti tudi druge pojave. Tudi kot narod imamo svoje astne dobrine, predvsem du-lovne, kajti materialne so ze-o relativne. Med duhovne dobrine ali vrednote prištevamo predvsem jezik in kulturo v najširšem pomenu besede. Tu se ne bomo spuščali podrobnejšo analizo te ali one vrste kulture, pač pa bomo skušali le na splošno pregledati perspektive, ki se trenutno odpirajo slovenski kulturi. Zanima nas tu predvsem kultura v domovini in kultura zamejstvu. Da je slovenska kultura kot taka že zdaleka dosegla evropsko ravan, tega ni treba še posebej poudarjati. Slovenski narod je v teku svoje zgodovine s svojo duhovno aristokracijo dosegel isto višino ostalih evropskih narodov, (katere v marsičem proporcionelno še prekaša. Matična domovina ima v tem oziru vodilno vlogo, saj je to naravno in je njena dolžnost, neglede na režim, kateremu je sedaj podvržena. Slovenci imamo danes vse najvišje kulturne ustanove — slovensko univerzo, akademijo znanosti, umetniške visoke šole, reprezentativna gledališča itd. Vladne podpore so v tem oziru zelo širokogrudne, da morda še nikdar tako. Kul-urna vzgoja je segla v najširše plasti ljudstva. Na Slovenskem bomo težko našli še tako zakotno vas, ki bi ne imela svojega pevskega zbora ali i-gralske skupine. Nepismenosti Slovenci sploh ne poznamo, in v tem široko prekašamo mnogo večje in “kulturnejše” sosede. Pri vsem tem bo zato skoraj čudno izzvenelo vprašanje: Ali imamo Slovenci tudi garancijo, da bomo svojo kulturo tudi nemoteno razvijali? Na žalost ne! Poglejmo na kratko, kako je v domovini. V Jugoslaviji se opaža, da skušajo nekateri krogi, ki bi si radi lastili kulturni monopol v državi, delati na to, da bi slovenska kultura kratkomalo — izginila. Ni to sicer nov pojav, saj smo poznali težnje po “jugosloven-ski kulturi” že v stari Jugoslaviji, da ne govorimo o ilirskem gibanju v 19. stoletju. Danes se v različnih variantah v novi, ‘‘socialistični” Jugoslaviji dogaja isto. Tako je n. pr. januarja letos hrvatski pesnik G. Krki e c v neki hrvatski reviji enostavno svetoval, naj se Slovenci odpovedo svojemu jeziku in svoji kulturi (kot poroča Glas SKA, št. 7, 1960). Ne bi se nad tem vznemirjali, če bi bil to izoliran pojav; a izgleda, da ni. Pri vsem tem je jasno tudi to, da slovenskim komunistom samim ne more biti mnogo pri srcu resnična slovenska kultura, sicer bi se zanjo mnogo bolj zavzeli. Nočemo pa s tem delati krivice Hrvatom in Srbom na sploš- no ; dobromisleči pripadniki teh narodov — in teh je veliko — so si s Slovenci edini v trdni volji po ohranitvi mirnega, enakopravnega in narodnostjo avtonomnega sožitja v skupni državi. Tudi naša dolžnost v zamejstvu je, da se zavemo težav in nalog, ki čakajo Slovence tu in tam. Ne moremo namreč mimo tega, kar se dogaja v matični domovini, kajti kljub relativnim razmejitvam tvorimo Slovenci še vedno nedeljivo narodno enoto s svojimi posebnimi lastnostmi. Zato moramo tudi mi delati na to, da slovenska kultura, ki je od tolikih strani ogrožena, ne u-sahne. Moramo ji ohraniti to, kar smo ji svojskega dali; prizadevati si moramo, da jo z vsemi sredstvi pospešujemo in podpiramo; šole, organizacije, tisk, mladina. To še posebej danes čaka nas, ki smo* danes svoboden tolmač želja in hotenja slovenskega človeka. Tudi kultura zahteva svoj davek, če je pa slovenska kultura ogrožena v domovini, je še toliko bolj v zamejstvu. Zato mora biti ta naš davek dvojen. Ne smemo namreč dopuščati, da bi se ta veliki narodov zaklad, ki je kljuboval že tolikim in še hujšim sovražnikom, od turških napadov pa do sodobnih totalitarizmov, nekemu narodu od- in vrnitev svojih dragih, živih kaže njegovo mesto v zgodovini. Tega naj se zavedajo tudi tisti, ki menijo, da spada pojem narodnosti med ostanke ‘‘buržujske miselnosti”. Ti no-vodobniki so danes slovenskemu narodu zapravili že marsikatere dobrine. Odvzeli so mu versko in politično svobodo, uničili so mu individualno posest in ga oropali osebne iniciative. Poskrbijo naj vsaj, da mu ne zapravijo še tega, kar smo še dosedaj vsi imeli skupnega — slovenske kulture. a.b. Ameriška omika surova in nečloveška ? V Trstu izhajajoči “Novi list,” ki predshtavlja med Slovenci v Italiji Titu naklonjeno “sredino,” je ob priložnosti izvršitve smrtne kazni nad Chessmanom zapisal na račun Amerike: “Da se takega moža po 12 letih stroge ječe niso hoteli usmiliti, je dokaz, kako je ameriška omika kljub izrednemu tehničnemu napredku v svojem bistvu surova in nečloveška. Njena krutost ji jemlje pravico, da bi se danes ponujala tujim narodom kot vzor demokracije in svobodo-Ijubnosti. . .” Spomenik “odpeljanim” v Gorici Goriško združenje družin odpeljanih v maju 1945 je postavilo v panku na starem pokopališču spominsko ploščo svojim dragim, ki so bili maja 1945 odpeljani in se niso več vrnili. Tržaški slovenski list “Demokracija” pripominja k temu, da je tedanje postopanje jugoslovanskih oblasti treba vsekakor obsoditi, kot je ona že ponovno storila. Jugoslovanske oblasti so tedaj večje štev. ljudi prijele in jih odpeljale. Nekateri od njih so izginili brez sledu. Demokracija iz. ali mrtvih, vsaj sedaj po več kot 15 letih. Ženske dobijo delo Išče se gospodinjo in da bi tudi skrbela za otroke, v Euclidu. Sobo. Kličite KE 1-5195 med 9. in 6. uro pop. Po 6. uri pa KE 1-4891. ^______________ (128) MAU OGLASI Hiša naprodaj 6-sobna enodružinska hiša v izvrstnem stanju, kopalnica in kuhinja poploščena, 3 spalnice. Zmerna cena. Na 13511 Argus Ave. UL 1-3259. (129) Sobe se odda Tri sobe in kopalnica se oddajo novoporočencem na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (X) V najem Odda se 5 velikih sob in kopalnica, plinski furnez, podstrešje in garaža. $65. N^ 1404 E. 45 St. EN 1-4349. (128) V najem Tri na novo dekorirane sobe se oddajo blizu Sv. Vida dvema odraslima. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. (X) Pohištvo naprodaj Pohištvo za tri sobe naprodaj. Vprašajte pri Franku Stiglich, 6010 Bonna Ave. zgoraj. —(128) Sobe se odda 5 sob in kopalnica se odda na 6003 St. Clair Ave. Na novo de-korirano. Zmerna najemnina. Kličite FL 1-2355. —(128) Hiša naprodaj Modema enodružinska hiša s 3 spalnicami na Huntmere Ave., I IVa kopalnica, plinska gorkota, I na novo barvana. Kličite KE 1-8018. (129) Hiša v najem Enodružinska. 8-sobna, blizu šole sv. Alojzija, sprejmemo tu- di otroke, stanarina $70 meseč-javlja, da imajo družine odpelja- no. Kličite po 6. uri zvečer FA (129) 1 Sobe se odda 3% sob, zadaj na drugem nadstropju, nasproti cerkve sv. Vida, se odda upokojencem ali z enim otrokom. Kličite predpoldne ali po 6. uri CH 8-1481. (127) Stanovanje išče Starejši moški išče 2 sobi s souporabo kuhinje pri mirni družini in v okolici Sv. Vida. Frank Stiglich, 6010 Bonna Ave. zgoraj. —(128) Naprodaj Pravkar zaznamovana dvodru-žinska hiša, 5 in 5, v bližini E. 185 St., 2 spalnici na vsakem nadstropju, možnost dveh na tretjem. Hiša je bila prenovljena in prepleskana. Dvojna garaža in široki dovoz. Pohitite! PAGE REALTY GO. 455 E. 200 St. KE 1-1030 i Vprašajte za Johna Laurich. (128) Zastonj stanovanje v 4-sobni hiši z gorkoto, elektriko in telefonom in mala plača v zameno za čiščenje malega urada in za čuvaja. — Kličite MU 1-4787 ali po 4:30 uri MU-1-3877. (m.w.f.) mmm»mtnnnnmtnmtnntnHnmv POPRAVLJAMO FENDERJE IN OGRODJE SUPERIOR BODY & PAINT GO. 6605 St. Clair Ava. EN 1-1633 izgubil. Saj je prav kultura ^nih pravico zahtevati pojasnilo 1-0313. EAGLE ZNAMKE DODAJO KLETNIH TRGOVINAH Poseben nakup! Moške PERI IN NOSI Poletne Obleke Nekoliko nepravilne v vrednosti $20 Mere: regularne, kratke in dolge.. ..36 do 46 Čedne “peri in nosi” obleke iz korda in drugih tkanin: • Arnel* triacetate in rayon • Dacron** polyster in bombaž • Nylon in bombaž • Rayon in acetate, bombažni Chromspun*** acetate in rayon • 100% bombaž Na izbiro v modri, sivi, rjavi a!i marinskomodri'barvi. Napake so tako majhne, da jih komaj opazite. Pridite in si oglejte to veliko zalogo oblek. *CeIanese zaščitna znamka **du Pont zaščitna, znamka ***Eastman Chemical zaščitna znamka Žal pismenih in telefonskih naročil ne sprejemamo The May Co.’s Basement Oddelek moških oblek v mestu in na Heightsu pu vzravnal in njegovo rumeno kel svojemu sinu: “sovražil! . . . pove, kaj mu je storila, predenj Toda Henrik, ki mu je angel-obličje je pordelo, žile so se mu saj si jo vendar ljubil, sam si jo je umoril; jaz pa vem, in ker ski svit obsijal čelo, je vzklik-napenjale. Grozno, strašno — mi to priznal na Dunaju in sij molči on» bom govoril jaz. Ves nil: “Pač, zaslužil sem smrt. nesramno peklensko. Kaj take-j se vsemu odrekel za to ljube- svet naj ve, kakšna je bila žen-! Če je tudi bila grešnica, je bila ga mu prizadeva njegov lastni zen.” ska, ki jo je zabodel — seveda | vendar najslajša na svetu . . . otrok! V radost vsem njegovim “Da, nekdaj sem jo ljubil. To- ni imel pravice za to; toda ni Proklet naj bo dan,” je hripavo f' sovražnikom. Ne, da mu kaj ta- da vse se je izpremenilo, in od je umoril, ne da bi bila zaslužila, kričal, “ko sem moral zvedeti HANDEL - MAZZETT11 Junakinja iz Štajra Ako bi bil ho- tak ste, takega vas poznamo, tel, bi jo bil lahko — s temle Naj je tudi prekršila vašo posta-mečem” — prijel je za velikan- j vo, božjo postavo pa je izpolni-ski meč in ga je divje zarinil v la!” tla. “Postava je govorila zame. Toda ne, vi pravite, moj sin jo je umoril. Moj sin pa je ni sovražil, marveč jo je žal — ljubil. Poznam ga ‘bolje, kakor vsak drugi človek na vsem svetu in vem, da njegova zvesta, dobra roka nikdar ne more po krivici preliti človeške krvi, najmanj pa krvi ženske, ki jo ljubi.’” Hendel je šel po sapo, nato je krepko nadaljeval, Luc in tovariša so povesili obraze; toda okoli hiše je čuti žvenketanje o-rožja in po stopnicah gori prihaja skrivnostno, strahotno govorjenje. “Jaz, njegov oče, sem ga pred tremi dnevi zaradi te blazne ljubezen ozmerjal kakor poglavca; tudi je vsem znano, Hendelnu se je pod kožuha-stim jopičem spenjalo srce liki divja zver. “Da, tak sem, Luc, in ako ne boš, strahopetna hijena, nehal obrekovati mojega sina, bom tebi in vsemu mestu še nekaj povedal o vaši svetnici.” Čuj, pred vrati se čujejo težki koraki in žvenketanje orožja. Neka roka je odprla vrata in svitloba krvavih jutranjih ba-kelj je posijala v temno, hladno dvorano, v kateri so črni možje vsled sodnikovega srda vsi potuhnjeni stali. Sodnik, ki je s sodnjim mečem v pesti stal pred svojim sodnjim stolom in bruhal ogenj in žveplo nad tožnika svojega sina, je napeto gledal in je drhteč povesil pest kega nakopava njegov sin, to je »včeraj sem jo sovražil.’ nezaslišano. Sedaj se maje vse — njegovo delo, njegova hiša, njegovo ime, Štefana ali ne Štefana. Ženska je, in mož jo je umoril. In ta mož se imenuje lijendel. Sramota, zasmeh Hendelnu in vsej njegovej hiši! Pograbi ga besna jeza, pokon- Hendel, ki mu vse križem ro- smrt — ona ženska, ki mi je pri- ! vse, toda svoj čin sem izvršil zadela nedopovedljive bridkosti, * proti Bogu in proti vsem posta- XVX X111X V rv X J. W v* v-* t«. V X V ^ KJJ. ivxrvwo L X J |_/XVXI/X XXi v jijo raztrgane misli po glavi, je, ki je hotela zanesti kugo v me-j vam, hočem prestati svojo ka-zopet začel jasno misliti. Od sto Štajer, ki je pljuvala na mo-] zen, sodite me, gospod, pustite ci skoči, zagrabi za sodnji meč, ha vlačuga in da bi bila kot ta včeraj jo sovraži. Oče ve, za-|jo postavo, ki me je stala spa-kaj. Ves dan se je boril zoper nje toliko noči, ki je zasmeho-priče, nazadnje pa je podlegel! vala moj meč in je nazadnje resnici ... in je, ker ni mogel zastrupila mir moje hiše.” prenesti, da je njegova ljubljen-1 “Ne, gospod, to ni res! Ni ho- tela okužiti Štajra!” je dvignil Henrik svojo bledo roko. Hendel pa se ni pustil motiti, in se zadere nad sinom, ki je |ha osramotena, izdrl svoj devi- nepremično stal pred njim, da šhi meč in jo je zabodel. — Da, -----------r._------^—..........., je zadrhtelo v dvorani vseh dva- j tako je. Pri Bogu, če je tako, | s trdim glasom, s prepričevalno intrideset svetovalcev: “Fant,! potem ni izgubljen, noben sod-'silo je nadaljeval: “Hujša ka- kaj takega prizadeneš svojemu nik ne obsodi čistega moža, ki kor kuga je razuzdanost. Hujše umori vlačugo. kako sem ga kaznoval, ko jo je z mečem: odnesel s sramotnega odra. To- četa strelcev je stopila v sod-da vse je bilo zastonj, meni je njo dvorano;, dva moža sta vo-odpovedal ljubezen, ne njej. dila mladega moža, ki je s pove-Preveč je bil plemenit in dober, §ano glavo, z razmršenimi las-da bi bil pregledal zvijačnost te mi, brez meča ob boku opoteka-ženske. Da, to tukaj izpovem, i je se stopal — in ta človek — in vi, papeški krti, povejte svo- j na prvi pogled ga spozna Hen-jim vrednim bratom, da ni moj ^ rjel in za trenutek, kakor bi bila sin hudodelec, pač pa da je hu-j vanj udarila strela z jasnega dodelka žensika, za katero se je neba, mu zastane srce, lovi se v žrtvoval moj sin, ker je gazila zraku in z roko išče opore — ta moje postave.” mož, ki so ga ujetega pripeljali “Svetnica je bila!” je vzkli- je njegov sin Henrik. Sodnik knil Luc. “Gospod Hendel, da, ^ Hendel, v katerem so se trgali _________________________________ in pokali vsi živci, je pred seboj raztegnil roko, kakor bi se bil hotel ubraniti grozne pošasti, možje pa so štorkljah naprej tik pred sodnika, mož pa, ki so ga pripeljali, je sedaj dvignil glavo. J Vsi svetovalci so kakor oka-meneli in so zrli z osteklenelimi Worth over $35 000 but owner Will povešenimi rokami, sacrifice. — Can be operated as year “ ^ , arouna fishing resort. Bait and tackle Nihče si ni upal ziniti besede, shop. — Have space for boats, mo- t tors or sports. Also motor repair lUCU ^ .. room, 2 large minnow ponds on 4 acre Sodnik je prvi izpregovoril. lot and 5 room modern well-kept y0^j0 kakor iz kleti je donel home. Real good location, growing , . v. business. Offers excellent profits. 30- njegov bronasti, zapovedujoči day possession. Write, call or see — <.Kaj p0meni to, zakaj ste Bill’s Live Baits. 3.r»52 8. Getty. Mus- * • q1.o1. ' kegon. Mich. Rhone PE 9-7124. mi ujetega pripeljali tega mo- ________________________(I26) ža?” TRUCK STOP — Excellent corner J Njegov sin je stopal pred sod-location. Four blocks parking area. nji st0l, vsak njegov korak je Established 8 years. Seats 38. Good (^kor nož rezal očetu v srce, going business. Sacrifice for im- ^ ^ kakor zid pokonci mediate sale. Call LI y-oo»>č> oe-, . ^ __ • tween 8 a.m. and 5 p.m. (127) obstal pred sodnjim stolom m je rekel: CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY deal with owner ILLNESS FORCES SALE očetu in vsej hiši, katere ime nosiš! Zakaj si mi to storil?” Henrik je nategnil svoje ude in ga je debelo gledal, iz njegovih globokih, napol mrtvih oči odseva vsa njegova žalostna u-soda, njegova poteptana sreča, hi jo je pomendral njegov oče, njegova v greh in kri vtopljena nedolžnost, ki jo je z grehom in krvjo omadeževalo sovraštvo njegovega očeta. Sedaj izprego-vori: < “Vprašajte me, zakaj? Storil sem to, ker sem deklico sovražil.” Zaškripal je z zobmi, vsi v dvorani so se zdrznili, tako strašen je bil njegov glas. Očetu se zlomi jeza, ker čuti, da je to krvava setev, da, vzklila je setev, ki jo je sejal. Z nogo je poteptal mlado, nedolžno ljubezen svojega sina, strupeno seme mu je vrgel v srce, in to seme je pognalo. S silo, z vso, zvijačo je narazen raztrgal sina in deklico. Posrečilo se mu je. Ona leži na mrtvaškem odru, sin pa je hudodelnik. Hendel, in sedaj ga moraš soditi, in to konec tvojega sovraštva ... in tvoje moči. Kakor krvavo soln-ce v podobi meča mu prihaja spoznanje, zaprl si je oči, zaprl si je srce — toda, kaj pomaga — prepozno je. Pokril si je čelo z roko in je počasi, važno, skoraj roteč re- Hendel je vprl oči na sina in ga je vprašal: “Rekel si, da si zlo za mesto je razuzdana žen ska, kakor sto kužnih bolnikov, posebno če ženska hlini svetost. jo sovražil od včeraj. Zakaj, kaj!— Taka ženska je bila Štefana. ti je storila?” Henrik je krčevito šel po sapo. Oče vprašuje in vprašuje in vendar mu je vse znano. Zakaj jo je sovražil? Zato, ker je Ubogi mož,” je napol glasno rekel in je vprl oči na svojega sina, čigar vdrta lica so temno gorela, čigar prsi so se krčevito dvigale, kakor da se še vedno v pa v miru počivati mrtvo in njen greh . . .” Eden izmed svetovalcev je zaklical: “Fant ima prav, umor je umor.” Tedaj je Hendel zaničljivo zamahnil z roko: “Da, umor je u-mor, človek je tudi človek, toda kaj drugega je plemenita kri, kaj drugega pa oslovska kri. (Dalje prihodnjič.) --------0-------- Oglašajte v “Amer. Domovini” Ul SAVINGS Pimm THROUGH - July m , grde reči uganjala z menihom j njem bori ljubezen do zavržen-1 . dvorana mu gineva izpred ke, ljubezen, ki bi rada zanjo DRY CLEANING AND LAUNDRY Good going year around business. “Zaradi umora sem ujet. Jaz sem umoril Štefano Švertner.” VJTUUU gUillg y C C* A axitMiiv ------- OV.XXX --------- ------- College town location. Selling ac-. Zaeno ie narednik, ne da bi ča-count of ill health. For further in- - - -- - - - formation write or call: BERNIE DEAL 223 S. Michigan. Big Rapid, Mich. Phone 7967342. By owner. (130) HELP WANTED—FEMALE Executive Secretary EXCELLENT OPPORTUNITY FOR YOUNG WOMAN WITH SECRETARIAL EXPERIENCE Permanent job with growing company. Excellent starting salary, group hospitalization. General Binding Corp. 1101 Skokie Hwy. Northbrook CRestwood 2-3701 (127) REAL ESTATE FOR SALE TRADE IN New DeLuxe 5 apartment brick. Gas hot water heat. Built-in oven, range, air-conditioned. Refrigerator. Basement. Price $71,000. NA 5-7298, Builder. Will accept your home on trade. (127) kal besede, položil na zelenopo-gmjeno mizo Henrikov meč in nožnico bodala. Mrtvaško tihoto je zadaj v dvorani prekinil moški korak. To je bil Luc, ki je zapustil dvorano, da izporoči menihu Albertu, da je Hendel-nov fant morilec in da je že ujet. Njegovi prijatelji so ž njim vred zapustili dvorano. Sodnik je naprej sklonil glavo, kakor bi ga k tlom tiščalo o-troško breme, potem se je v hi- PITTSBURGH, PA. BUSINESS SERVICE Having Repair Problems? See Us! Act Today and Save Money! CARPENTRY - ALL TYPES Roofing - Tile Floors - Cement Work - New or Old - All work neatly, promptly and expertly done - Free estimates cheerfully given - Will go anywhere in county - Our prices defy comparison - One trial will convince you. Call ORR1E LONG TUxedo 4-5020 (127) oči, bledo obličje moli proti nebesom, čez Štajro sem rezko doni bolestni krik uboge matere. Zakaj! In on naj pove zakaj, ker se je izkazalo, da je vlačuga- “lKaj mi je storila? Morate li, gospod, to vprašati? Mislim, da ne. Saj vendar veste vse, veste dosti, da mi vzamete zapravljeno življenje. Vi in vsi veste, kaj sem ji storil: mrtva leži na mrtvaškm odru, in moje roke so krvave od njene krvi, ki jo morate maščevati, tukaj je vaš meč in vaše krvavo kazensko pravo. Kaj je storila . . .” glas se mu duši v grlu . . . “to naj gre v njeno krvavo jamo, v njeni krsti — o moj Bog, moj Bog . . . v njeni krsti naj bo pokopano vse.” Očeta so strašno pretresle te besede nesrečnega sina. Hendel, Hendel . . da, to je njegov sin, tvoj edinec; Hendel, kako se blesti njegova neomadeževana čistost v globoki boli, v katero si ga pahnil ti. njegov oče! Ne, ne bo umrl, dokler Štajer ni vla-čugarsko mesto. Hendel že vidi pot, odločno in varno bo hodil jo njej. Ta ubogi fant, ki je še kot morilec čist in plemenit, ne bo nikdar razkril vlačuge. In vendar mora biti razkrita, tudi če leži na mrtvaškem odru. Bolje je, da je osramotena nesramnica, kakor da mora v smrt junak. “Štajerski gospodje,” je začel govoriti sodnik Hendel dvain-trideseterim, ki so se med seboj tiho in plaho razgovarjali, pa so na mah umolknili, ki jih je nagovoril Hendel. “Moj sin ne iz- pričala, pa ne more. “Težko mi je, toda ne morem ti prihraniti te boli, Štefana je ! bila slaba ženska. — Štajerski: možje, včeraj sem enemu izmed | vas poslal sla s poveljem, naj žensko zaradi dokazane nesramnosti iztira iz mesta. — Madlze-der, kje je moje povelje? Gospodje naj ga slišijo, in potem ne bodo nikdar na smrt obsodili njega, ki jo je umoril, To vem.” Že se jih je nekaj oglasilo: “Ne, če je tako, potem seveda ne.” X. CLAIR AVINGS 813 East 18 51 h Street GRDINA POGREBNI ZAVOD 17002 Lakeshore IMvd. v Id.Ti East «2 St. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1 630* Moderno podle tie — Zmerne cent ....................... ■ .........................“j F blag spomin ŠESTNAJSTE OB,LETNICE SMRTI NAŠEGA NIKOLI POZABLJENEGA IN VEDNO OD NAS LJUBLJENEGA NESREČNEGA SINA, BRATA IN NEČAKA Corp. Frank Hren-a ki je v boju nekje v Nemčiji za svobodo in ljubezen svoje domovine žrtvoval svoje mlado življenje 29. jun. 1944 v 'najlepših letih Kruta vojna, kaj si storila, kako neusmiljen je tvoj meč, sina, brata, nečaka si ugrabila za nedolžno žrtev izbrala si ga. Spočij se v zemlji tuji, sin, nečak in bratec dragi, saj križ nam sveti govori, da vid’mo se nad zvezdami. Tvoji žalujoči: JOSEPH, oče BRAT in SESTRA ter Tvoja žalujoča teta MRS. ROZI MALOVAŠIČ Cleveland, Ohio, 29. junija 1960. LETOVIŠČE V ALPAH — Sredi Švicar skih gora se stiska ob breg mestece Arosa, eno najbolj znanih švicarskih letovišč. Med moderne zgradbe se stiskajo starodavne stavbe, v ozadju pa kraljujejo nad vse mogočni alpski snežniki. NOV NAČIN POMORSKEGA PREVOZA — V zadnjih letih se je vedno bolj začel uveljavljati nov način prevoza blaga po mdr ju. Namesto da bi blago skladali iz tovornjakov na ladje in potem zopet na te v namembnem pristanišču, nalože blago kar s prikolicami vred. Na sliki vidimo tovorno ladjo, ki je pristala v pristanišču Honolulu na Havajih, da naloži blago in ga popelje v Kalifornijo,