#  Triada vera, upanje, ljubezen ne izhaja le naknadno iz Pavlovih pisem, temveè Pavel z njo sam obse`no oznaèuje kršèansko `ivlje- nje od zaèetka do konca njegovega oznanje- vanja, tako kot je izprièano v njegovih pismih. Vse tri kreposti skupaj, vera, upanje in lju- bezen ali tudi vera, ljubezen in upanje dajejo apostolu temeljno razlago, na kakšen naèin se odvija `ivljenje, ki ga k sebi poklièe in opre- deli dogodek Jezusa Kristusa. V vseh treh sku- paj se odvija kršèanska eksistenca. Zatorej si v smislu prve orientacije sprva oglejmo tista besedila v Pavlovih pismih, ki te tri naèine kršèanskega `ivljenja navajajo skupaj in jih na uvodoma nekoliko pojasnimo. @e v najstarejšem znanem Pavlovem pi- smu in v njegovem uvodu se pojavi triada vera, ljubezen, upanje: “Zmeraj se zahvalju- jemo Bogu za vse, ko se vas spominjamo v svojih molitvah. Pred našim Bogom in Oèe- tom imamo neprenehoma v spominu vaše delo vere, napor ljubezni in vztrajnost upanja v našega Gospoda Jezusa Kristusa” (1 Tes 1,2- 3). Vera, upanje in ljubezen torej zaznamu- jeta dobro stran kršèanske skupnosti v Tesa- lonikih, kakršnega ima apostol v spominu. Ob tem velja opozoriti, da vera, upanje, lju- bezen niso navedeni loèeno kot kakšna for- mula, temveè `e z ozirom na to, kar poime- nujejo in v èemer se uresnièujejo. Za to skup- nost je znaèilno “delo vere” (1 Tes 1,3) v smislu dejavne in uèinkovite vere, kakor je kasne- je razvidno iz 1 Tes 1,7, da je namreè kot mi- sijonarska beseda prodrla povsod naokrog in postala zgled za vse verujoèe v Makedoniji in Ahaji. Znaèilen za to skupnost je tudi “na- por ljubezni” (1 Tes 1,3). In èe apostol svoj apostolat oznaèuje kot napor (prim. 1 Tes 2,9; 3,5) pa tudi sicer v povezavi s svojim poslans- tvom govori o svojem “trudu” (prim. 1 Kor 4,12; 15,10; 2 Kor 11,23), in tako kot slavi trud posameznih poimensko navedenih kristjanov (prim. Rim 16,6: “Pozdravite Marijo, ki se je zelo trudila za vas”; Rim 16,12: “Pozdravite Trífajno in Trifózo, ki se trudita v Gospo- du”), potem s tem misli “napor ljubezni” skupnosti kot celote, “ljubezenski napor” njenih èlanov v polnem pomenu besede. Na- por ni v protislovju z ljubeznijo in ljubezen ni nasprotje napora. Ta napor izhaja iz lju- bezni, je njen sad in njen izkaz. Ljubezen se potrudi. To spada k njenemu bistvu. Tudi upanje se uresnièuje na znaèilen naèin. Upa- nje upa v paruzijo “našega Gospoda Jezusa Kristusa” in prièakuje “iz nebes njegovega Sina” (1 Tes 1,10). Upanje ni usmerjeno k si- novom zemlje. Prav takšno absolutno upa- nje, ki je osvobojeno vseh èloveških in ze- meljskih upov, se izka`e kot potrpe`ljivost. Upanje prihiti naproti tistemu, ki upa. Tak- šno upanje ne prehiteva, temveè èaka in vztraja v potrpljenju. Za Pavla je torej kršèansko bivanje `e od vsega zaèetka povzeto opisano s triado vera, ljubezen in upanje (1 Tes 1,2). Nobeden od treh naèinov kršèanskih kreposti zase mu ne zadošèa, da bi opisal to bivanja. Povzel pa jih je tudi `e v refleksiji, v kolikor namreè do- daja, v èem se odloèilno uresnièujejo. Pri na- števanju stoji upanje na koncu, kar je verjetno povezano s prièakovanjem Kristusovega pri- hoda, ki je v pismu tudi sicer poudarjeno.                 Tudi v 1 Tes 5,8 so v opisu kršèanskega `iv- ljenja omenjeni vera, ljubezen in upanje: “Mi, ki pripadamo dnevu, bodimo trezni: obleci- mo si oklep vere in ljubezni, za èelado pa upa- nje odrešenja”. Tukaj lahko spoznamo, kako trdno zlita je za Pavla ta triada. Medtem ko namreè citat iz stare zaveze, s katerega bese- dami govori apostol, navaja le dve obrambni oro`ji, namreè oklep in èelado (prim. Iz 59,17; Mdr 5,18 sl.), pa Pavel spravi pod streho vso trojico na ta naèin, da vero in ljubezen, ka- kor tudi sicer (prim. 1 Tes 3,6; 2 Tes 1,3; Flm 5) povzame kot oklep in oznaèi potem upanje samo kot èelado. Ta je tudi tukaj navedena kot zadnji èlen in nosi te`o celotne izjave. Na- tanèneje jo oznaèi kot “upanje v odrešenje” nasploh. Gre za odrešenje, do katerega pri- demo, kakor je razvidno iz nadaljnjega kon- teksta, “po našem Gospodu Jezusu Kristusu” in je v tem, da bi “`iveli skupaj z njim” in na ta naèin ušli Bo`ji jezi (1 Tes 5,9-10). V na- šem besedilu je omembe vredno tudi to, da so vera, ljubezen, upanje kot naèini, kako naj bi kristjan `ivel svoje `ivljenje, hkrati tudi nje- gova `ivljenjska zašèita, kakor nakazuje po- doba oklepa in èelade. Z vero, ljubeznijo, upanjem postane bivanje neranljivo v seda- njosti in v krizi prihodnosti. To so hkrati tudi znamenja konca sveta. On, ki bo na “Gos- podov dan” prišel nad neprièakovano in mu ne bomo ube`ali, je v Jezusu Kristusu `e za- èel delovati in je v evangeliju razodel svo- jo luè. Tako je samo znamenje treznosti in èujeènosti, èe kristjani v skladu s to esha- tološko situacijo `ivijo svoje `ivljenje v veri, ljubezni in upanju. O tem govori celoten kontekst 1 Tes 5,1-11. Tudi v 1 Kor 13,13 je mogoèe prepoznati tesno povezanost in pomenljivost vere, lju- bezni in upanja. Pavel samo tukaj spregovori o ljubezni (agápe), kot o “še odliènejši poti” med vsemi duhovnih darovi skupnosti. O njej je reèeno, da “nikoli ne mine” (1 Kor 13,8), da torej ostaja veèna. Ista izjava se zdaj v po- zitivni obliki znova pojavi v 13,13. Toda v pre- seneèenje poslušalcu govori tokrat o trojnosti: “Za zdaj pa ostane (!) vera, upanje, ljubezen, to troje. In najveèja od teh je ljubezen.” Ta trojnost v ljubezni je za Pavla enovita; celo glagol “ostane” stoji v ednini. Ljubezen stoji za razliko od 1 Tes 1,2 sl. in 5,8 sl. na koncu stavka in je izrecno oznaèena kot najveèja iz- med njih. Vera pa je postavljena na zaèetek: èe namreè pogledamo usmerjenost kršèan- skega bivanja, le`i poudarek na upanju, èe po- gledamo na vsebino njenega bivanjskega na- èina, moramo ljubezen navesti na koncu, glede na izvor kršèanskega `ivljenja pa je vera vselej na zaèetku. Tudi na tem mestu je na- kazan eshatološki znaèaj te triade, in sicer z besedo ostane. Ljubezen vkljuèno s svojo vero in upanjem ostaja in sega v poslednjo prihod- nost. Ljubezen se v toku èasa preèišèuje in se ne razveljavlja, kakor preroštva in spoznanja. Tudi v Kol 1,4sl. je podobno kot 1 Tes 1,2 sl. predstavljena kršèanska skupnost z vero, ljubeznijo in upanjem. Vera in ljubezen sta tako kot v 1 Tes 5,8 sl. sta nasproti upanju bolj izpostavljeni. “Slišali smo namreè o vaši veri v Kristusu Jezusu in o ljubezni, ki jo imate do vseh svetih in sicer zaradi upanja, ki vam je pripravljeno v nebesih. O tem upanju ste slišali `e prej, v besedi resnice evangelija, ki je navzoè pri vas, kakor tudi sicer prinaša sad in se razrašèa po vsem svetu” (Kol 1,4-6). Gre za upanje, ki ga evangelij sporoèa, za prihod- nje upanje, ki pa je `e prisotno, gre za obet, ki nas èaka in nam je bil obljubljen v bese- di resnice evangelija, ki naredi vero trdno in ljubezen dejavno. To upanje pa se dose`e z dejavnim upanjem. Po Kol 1,27 upanje ni niè drugega kot skrivnost v skupnosti oznanje- nega in prisotnega Gospoda, “Kristusa v vas, upanje slave”. Èe je bilo v 1 Tes trojstvo vera, ljubezen, upanje v svoji povezanosti oprede- ljeno kot neka eshatološka vrednota, potem sta na tem mestu vera in ljubezen oznaèena kot pojava v neki konkretni cerkveni skup-  #  nosti. “Ljubezen do vseh svetih” pomeni lju- bezen “svetim v Kolósah in zvestim bratom v Kristusu” (Kol 1,2). V tej skupnosti se ure- snièuje vera v kraljestvo Kristusa Jezusa, v ka- terem verujoèe `ivimo in v katero so bili po- stavljeni s krstom (prim. Kol 1,13 sl.; 2,2 sl.). Cerkvena skupnost po vere udejanja “Kristu- sovo telo” (Kol 1,18.24). Vera, ki je tesno pre- pletena z ljubeznijo in upanjem, se izpolnjuje v Cerkvi kot Kristusovem telesu. Tam se ure- snièuje “kraljestvo ljubega Sina” (Kol 1,13). V zgoraj imenovanih besedilih se trojstvo vera, ljubezen, upanje pojavljajo skupaj in do- besedno. Obstajajo pa še druga mesta, v ka- terih ta triada doloèa vsaj tok misli. Gre za sledeèe, o katerih bomo govorili kasneje: “Po duhu, iz vere, prièakujemo upanje praviènosti, saj v Kristusu Jezusu niè ne velja ne obreza ne neobreza, marveè vera, ki deluje po lju- bezni” (Gal 5,5 sl.). Te`a te izpovedi poèiva na veri, ki je enkrat povezana z upanjem, dru- giè z ljubeznijo. Upoštevati je potrebno Rim 5,1.5: “ Ker smo torej opravièeni iz vere, `i- vimo v miru z Bogom po našem Gospodu Je- zusu Kristusu … Upanje pa ne osramoti, ker je Bo`ja ljubezen izlita v naša srca po Svetem Duhu, ki nam je bil dan.” Verujoèim je upa- nje podarjeno po Svetem Duhu, vzdr`evano pa je po ljubezni. Upanje kot dar je izpostav- ljeno tudi v Ef 1,15-18: “Slišal sem o vaši veri v Gospoda Jezusa Kristusa in ljubezni do vseh svetih. Zaradi tega se ne neham zahvaljeva- ti za vas in se vas spominjati v svojih moli- tvah ... da bi vam Bog našega Gospoda Jezusa Kristusa ... dal ... razsvetljene oèi srca, da bi vedeli, v kakšno upanje vas je poklical.” Konè- no je zasledimo tudi v Heb 10,22-24 “pavlin- ski govor” o “polni gotovosti vere”, o “izpo- vedi upanja” in o “spodbujanju k ljubezni”.  1. Trojstvo vera, ljubezen, upanje igra v ce- lotnem korpusu pisem apostola Pavla po- membno vlogo. 2. Vera, ljubezen, upanje so osnovne kate- gorije kršèanskega `ivljenja. 3. Njihovo medsebojno razmerje je razpoz- navno in je vèasih poudarjeno upanje (prim. 1 Tes 1,3; 5,8; Kol 1,4 sl.; Ef 1,15 sl.), drugiè ljubezen (prim. 1 Kor 13,13), pred ljubeznijo in upanjem pa je vselej vera (prim. Gal 5,5 sl.). 4. Vera in ljubezen sta velikokrat omenjeni skupaj (prim. 1 Tes 3,6; 2 Tes 1,3; Flm 5). 5. Vera, ljubezen in upanje so temeljni na- èini “bivanja v Kristusu Jezusu” (Kol 1,4 sl.; Gal 5,6). V pomenu, kot ga razume Pa- vel, niso splošni èloveški fenomeni, temveè se vzpostavijo v obmoèju kraljestva Jezusa Kristusa, to je v cerkvenih skupnostih. 6. Vera, ljubezen in upanje pa so tudi esha- tološki pojavi in ustrezajo “Gospodove- mu dnevu”, ki je napoèil, in so tako zna- menje konca èasa (prim. 1 Tes 5,8). 7. Hkrati pa so to tudi sami v sebi eshato- loški pojavi, saj “ostanejo” (1 Kor 13,13) in s tem presegajo èas ter segajo v veènost: vera v zrenju, upanje v uresnièeni izkuš- nji, ljubezen - v ljubezni. V veri, upanju, ljubezni je zaobjeto èloveško bivanje v svoji substanci.   @e sama formula vera, ljubezen, upanje nas je opozorila na to, da stoji znotraj trojstva vera vselej na prvem mestu. @e to ka`e na dejstvo, da je triada temeljna oblika kršèan- skega `ivljenja. Za apostola oznaèuje ljubezen tako v povezavi z vero in upanjem kot tudi sama zase temeljno kršèansko bit. Po Gal 2,20 zavzema Kristus v Pavlovem bivanju tisto osrednje mesto, ki si ga sicer lasti “jaz”: “Ko- likor pa zdaj `ivim v mesu, `ivim v veri v Bo`- jega Sina, ki me je vzljubil”. V 1 Tes 3,6 Pa- vel slavi vero in ljubezen Tesalonièanov, v 3,7 pa poudarja samo še vero. Pavel hvali kršèans-    tvo rimske skupnosti: “Najprej se po Jezusu Kristusu zahvaljujem svojemu Bogu za vas vse, ker gre glas o vaši veri po vsem svetu” (Rim 1,8; prim. Gal 1,23; 1 Tes 1,8). Postati kristjan pomeni “sprejeti vero”: “... zdaj je na- ša rešitev bli`e kakor takrat, ko smo vero spre- jeli” (Rim 13,11); Apolo in Pavel sta “slu`ab- nika”, po katerih so pogani “prejeli vero” (1 Kor 3,5; prim. 1 Kor 15,2; Gal 2,16 sl.). Veru- joèi so kristjani. Abraham je “oèe vseh, ki ve- rujejo”, tj. vseh kristjanov (Rim 4,11; prim. 3,22; 1 Kor 1, 21). Nekristjani so “neverujo- èi”. Nadnaravni “dar jezikov ni znamenje za verujoèe, temveè za neverujoèe, preroštvo pa ni znamenje za neverujoèe, temveè za veru- joèe” (1 Kor 14,22). Pavel imenuje pogane kot nekristjane stereotipno “neverniki” (prim. 1 Kor 6,6; 10,27; 14,23.24; 2 Kor 4,4; 6,14.15). Vera je torej tisto, kar zaznamuje kristjana kot kristjana in kršèansko bit kot takšno. Biti kristjan pomeni verovati, kršèanska eksistenca je eksistenca vere.  ! Ta vera je zgodovinski “princip”. O njej apostol pravi, da je “nastopila” s Kristusom (Gal 3,23-25). Pred njo je obstajal nek dru- gaèen `ivljenjski in odrešenjski princip. Pred in izven vere je obstajala in obstaja Postava in izpolnjevanje Postave. S Kristusom pa se je odprla nova pot, ki vodi do odrešenja, pot vere. Znotraj zgodovinskega obzorja predstav- lja neko novo mo`nost, z ozirom na zadevo samo pa predstavlja vera edini dostop do odrešenjske resniènosti, ki nam je dana v Je- zusu Kristusu. Zgodovina èloveštva je v èa- su med Kristusovim prvim in drugim priho- dom vezana na to odrešenjsko pot, na ta te- meljni princip oziroma na vprašanje po iz- voru `ivljenje. Vse prelahko pozabljamo ali pa zmanjšujemo objektiven pomen tega, kar je apostol menil èisto konkretno: odkar je Je- zus Kristus “prišel” na svet, je svet po njem zaznamovan; s svojim prihodom na svet je po- stal “vero-dostojen” in je na svetu je napoèil èas verovanja, zavladala je “postava vere” (Rim 3,27). Verovanja ni bilo vselej in vsepovsod in ga ni mogoèe loèiti od Jezusa Kristusa in njegove vladavine. Toda, ali ne govori Pavel o Abrahamovi veri? Abrahama ne imenuje ga zgolj verujo- èega (Gal 3,9), temveè “oèeta vseh” (Rim 4,11 sl.16), tako verujoèih izmed Judov kakor iz- med poganov. Verujoèi, ki so “v Jezusu Kri- stusu”, ki “pripadajo Kristusu”, so “Abraha- movi potomci” (Gal, 3,29) in `ivijo iz “Abra- hamove vere” (Rim 4,16). Abraham je prvi zgled verujoèega (prim. Rim 4; Gal 3,6 sl.) in vodi k razumevanju vere v Jezusa Kristusa. Kako potem lahko apostol trdi, da je vera prišla s Kristusom? Pred Jezusom Kristusom je vera obstajala v naèinu obljube, po Kristu- sovem prihodu pa je vera postala v naèinu uresnièitve. V obljubi je izreèena tudi `e njena uresnièitev sama. Izraelu so bile zaupane logia tou theou - “Bo`je besede” (Rim 3,1 sl.). Iz- voljenemu ljudstvu pa so bili dani tudi drugi privilegiji in darovi: “Oni so Izraelci. Njim pripadajo posinovljenje in slava, zaveze in za- konodaja, bogoslu`je in obljube; njihovi so oèaki in iz njih po mesu izhaja Kristus ...” (Rim 9,4 sl.). V Izraelu je `e obstajal tudi du- hovni Kristus, skrit v znamenju, kot “duhov- na skala”, kot “duhovna pijaèa”, kot “duhovna jed” in v prehodu skozi Rdeèe morje tudi kot duhoven krst (1 Kor 10,1 sl.). Na te darove in obljube, katerih srèika in vir je obljubljeni Kristus, na katerega so se vse obljube navse- zadnje nanašale in navezovale (prim. Gal 3,16 sl.; Rim 4,13 sl.), je odgovarjala vera Izraela in njegovih “oèakov”. Izrael je videl, kaj je bilo “mišljeno” in je prek obljub in skozi to, kar so zakrivale, verjel tudi v Kristusa. Ko pa je Jezus Kristus slednjiè prišel in se je uresnièilo ter stopilo na svetlo to, kar so obljube zakri- vale, ko je torej Kristus “uresnièil obljube”, dane Izraelu (Rim 15,8), je postala oèitna tudi vera, ki je tako dobila svojo potrditev. Gre " #  za vero v dokonèni Bo`ji Ja, ki ga je Bog izre- kel v in po Jezusu Kristusu (prim. 2 Kor 1,20); gre za vero, da se v Jezusu Kristusu razode- va Bog sam. To izprièujeta dve izjavi v Pismu Rimljanom, ki govorita o Abrahamovi veri: “Postavil sem te za oèeta mnogih narodov, pred Bogom, kateremu je verjel, in ki o`iv- lja mrtve in klièe v bivanje stvari, ki jih ni” (Rim 4,17). Vera nas kristjanov je torej usmerjena vanj, ki je “Jezusa Kristusa obu- dil od mrtvih” (Rim 4,24), je vera v razode- vajoèe bo`je dejanje obuditve Jezusa Kristusa, v katerem se Abrahamov Bog izka`e kot ti- sti, ki obuja od mrtvih. Abrahamova vera je tako usmerjala k veri, ki je zdaj nastopila. In ta sama v sebi ka`e nazaj na Abrahamovo vero. Vera je torej “prišla” v smislu, da je na- stopila vera v obljubo, da se bo Bog razodel in s tem dokazal svojo zvestobo zavezi. Zgo- dovinski znaèaj vere vkljuèuje zatorej tudi nje- no zgodovinsko pripravo v Izraelu. S tem se krepi tudi njen pozitivno-konkretni znaèaj. Vera je edini naèin dostopa do odrešenja, ki je bil dan Izraelu in je po Jezusu Kristusu do- stopen vsem ljudem v tem poslednjem èasu med prvim in drugim Kristusovim prihodom.   Na kakšen naèin je torej vera kot konkret- na in dokonèna pot odrešitve “prišla”? Po apo- stolu se je to zgodilo na konkreten zgodovin- ski naèin. Vera, ki je “prišla” ob koncu èasov s poslanstvom Sina (prim. Gal 4,4), se je vzpostavila z njegovim oznanilom preko evan- gelija. Pavel na to znova opozarja, predvsem tam, kjer navaja skupaj vero in kerigmo1 oz. kjer se nanašata druga na drugo. Tako npr. 1 Kor 15,14: èe je “oznanilo prazno”, je tudi vera “prazna”; “Naj bom torej jaz ali oni, tako oznanjamo in tako ste sprejeli vero” (1 Kor 15,11; prim. 1 Kor 1,21; 2,3 sl. 15,1 sl.; Ef 1,13; 2 Tes 1,10). Pavel imenuje vero tudi “vero evangelija” (Flp 1,27). Evangelij vero priklièe, nanj se opre, njemu se preda in prepusti. Evangelij pa je tudi sam “beseda vere” (Rim 10,8), v njem vera spregovori, da bi prebu- dila vero. Gre za oznanilo veri (Gal 3,2.5), s èimer je vera podeljena in se tudi zahteva (prim. 2 Kor 4,13). Razmerje med vero in evangelijem dodat- no pojasnjuje Rim 10,14-17: “Toda kako naj ga klièejo, èe niso verovali vanj? In kako naj verujejo, èe niso slišali o njem? In kako naj slišijo o njem, èe ni oznanjevalca? In kako naj oznanjajo, èe niso bili poslani? Kakor je pi- sano: Kako lepe so noge tistih, ki prinašajo veselo oznanilo o dobrih reèeh! Toda evangeliju niso bili vsi poslušni. Izaja namreè pravi: Gospod, kdo je veroval našemu ozanjevanju? Potemta- kem je vera iz oznanjevanja, oznanjevanje pa je po Kristusovi besedi.” Èe zaènemo pri zgoš- èenem verzu 17: osnova in izhodišèe je “Kri- stusova beseda” (to rhema Christou), s èimer je tukaj verjetno mišljeno vse Kristusovo odre- šenjsko dogajanje po njegovem oznanjevanju. Izraz rhema ustreza hebrejskemu izrazu da- bar (prim. Apg 10,37). Pavel povzame doga- janje Kristusa v svojih prvih teoloških izre- kih: “Èe namreè verujemo, da je Jezus umrl in vstal, bo Bog tiste, ki so zaspali prek Je- zusa, privedel skupaj z njim” (1 Tes 4,14); “Kaj- ti èe boš s svojimi usti priznal, da je Jezus Gos- pod, in boš v svojem srcu veroval, da ga je Bog obudil od mrtvih, boš rešen” (Rim 10,9). Gre torej za oznanjevanje vere, ki prepozna Kristusov dogodek in ga sporoèi naprej (prim. Gal 3,2.5). To oznanilo vero najprej zasliši, jo izpove in jo prebuja. Iz Kristusovega do- godka, ki ga evangelij ubesedi, nastane vera (prim. Rim 10,17). Izvor evangelija je prav oz- nanjenje Kristusovega dogodka. Isto pa lahko razberemo tudi iz Rim 10,14-15a. Èe beremo nazaj, dobimo nasled- nje zaporedje: Jezus pošilja uèence oznanje- vati; oznanjevanje je moè “slišati” oz. je v njem moè slišati Boga, ki klièe; v tem “sli- šanju” se odpre vera, ki se izrazi v klicanju Gospodovega imena (Kyrios), oz. v skupnem  #  izpovedovanju (Rim 10,9). Vera, ki jo ima v mislih apostol Pavel, predpostavlja ozna- njevanje uèencev, ki so bili za to poslani. Vera raste s poslušanjem oznanila in pomeni po- slušnost evangeliju (prim. Rim 10,16). Z Je- zusom Kristusom je torej “prišla” na svet vera kot dokonèa pot odrešenja. V evangeliju se je s pomoèjo odposlancev Kristusov dogodek ubesedil. Vera je odgovor besedi Jezusove- ga dogodka, ki ga je izzval evangelij, je od- govor Bo`jemu “govoru”. Toda vprašati se moramo naprej, na kak- šen naèin je evangelij “prišel”? Nekaj smo `e slišali: s poslanjem odposlancev. Toda s kak- šnim poslanstvom? Pozorni moramo biti na naslednje izjave: 1. “Izjavljam vam torej, bratje: evangelij, ki sem ga oznanil, ni po èloveku. Nikakor ga namreè nisem prejel in se ga nauèil od èloveka, temveè po razodetju Jezusa Kri- stusa… Ko pa se je Bogu, ki me je izbral `e v materinem telesu in me poklical po svoji milosti, zdelo prav razodeti v meni svojega Sina, da bi ga oznanjal med po- gani, se nisem zatekel k mesu in krvi” (Gal 1,11.15-16). V evangeliju se je torej ubese- dilo razodetje Boga preko povelièanja Je- zusa Kristusa. Poklicani apostol oznanja ta evangelij. V njem je eshatološko razo- detje Jezusa Kristusa (gr. Apokalypsis) na nek naèin dano na `e vnaprej. 2. “Èesar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v èlovekovo srce ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo, to nam je Bog razodel po Duhu. Duh namreè prei- skuje vse, celo Bo`je globine” (1 Kor 2,9). Razodetje “Gospoda velièastva” (1 Kor 2,8), v katerem se je razkrila skrivnost za- krite modrosti Boga, se je zgodila po Bo`- jem Duhu, v katerem Bog razodeva svoje globine. Ta Duh se ubesedi v oznanjevanju apostola, ki ga “uèi Duh” (1 Kor 2,13). 3. Posebej pomenljiv pa je naslednja izjava: “Kajti Bog, ki je rekel: “Iz teme bo zasvetila luè,” je zasijal v naših srcih zaradi razsvet- ljenja Bo`jega velièastva na oblièju Jezusa Kristusa” (2 Kor 4,6). Razodevanje Jezusa Kristusa v evangelij, ki preko delovanja Duha razkriva globine Bo`jega delovanja, osvetljuje tudi skrivnostne globine apostol- skega poslanstva. Evangelij namreè govori tudi iz najglobljega razsvetljenja apostolove iz osebe. Ali kakor se je Pavel sam izrazil: “trudim, da bi to osvojil, ker je tudi mene osvojil Kristus Jezus” (Flp 3,12). 4. V povezavi z vsem tem lahko apostol iz- javi: “Ker pa imamo istega duha vere, ka- kor je pisano: Veroval sem, zato sem go- voril, tudi mi verujemo in zato tudi go- vorimo” (2 Kor 4,13). Razodetje Jezusa Kri- stusa po Duhu in razsvetljenje srca, ki ga je osvojil Kristus, prebudi apostolsko vero, iz katere Pavel “govori” - oznanja evangelij. Evangelij, ki prebuja vero poslušalcev, je sam `e beseda vere, ki temelji na neposred- nem razodetju.  $ % * Vir: Heinrich Schlier. Nun aber bleiben diese Drei: Grundriß des christlichen Lebensvollzuges. Einsiedeln: Johannes Ferlag, 1972, str. 9-24. 1. Gr. kerygma - oznanjevati; apostolsko oznanilo odrešitve po Jezusu Kristusu. op. prev.