Štev. 11. V Ljubljani, četrtek dne 11. januarja 1912 Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. *DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10*—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se " pošilja upravništvu. *•' Telefon številka 118. :u Vesel pojav smotrenega notranjega dela narodno-napredne stranke. Včeraj zvečer se je zaključil izobraže-valno-politični tečaj narodno - napredne stranke. Mirno, brez hrupa, so se skozi 7 tednov vršila vsak teden po tri večere predavanja, kojih namen je bil sistematično in smotreno poglobiti politično izobrazbo slušateljev. Na 17 predavateljskh večerih so govorniki pred-našali 34 ur najzanimivejše in najpotrebnejše predmete iz raznih kulturnih, gospodarskih, so-sijalnih in političnih disciplin. Zanimiva so ta temata n ker še niso bila priobčena, je prav, da jih tu imenujemo. Dr. Pestotnik je uvodoma predaval o socialnih teorijah pozneje pa imel govorniško šolo, prof. Breznik je govoril o politični zgodovini Slovencev, dr. Fettich-Frankheim o razvoju avstrijske ustave do j- Lotrič o avstrijskem parlamentu po 1. l»o7., dr. Lipold o občinski in deželni upravi ter o volilnem redu za deželni zbor, doktor Lavs o zadružništvu, Ribnikar o razvoju, bistvu in organizaciji klerikalizma ter o pripravah za volitve, reklamacije, agitacije, vo-ilni red za Ljubljano in kmečke občine, doktor vavuihar o načelni razliki med sedanjimi tremi strankami. Neimenovan o obrtniškem vprašanju v Avstriji s posebnim ozirom na nas, prof. Reisner o ustanavljanju in upravi političnih izobraževalnih društev, Pustoslemšek o časopisju in dopisovanju, dr. Lavrenčič o zborovalnein in društvenem zakonu. Tečaj je vodil profesor dr. Pavel Pestotnik, ki je lahko zadovoljen in ponosen, da se mu je izpeljava prepotrebne ideje tako posrečila. Tečaj je obiskovalo 59 različnih gospodov in 8 dam. Na vseh 17 predavateljskih večerih je bilo 397 slušateljev. Povprečen obisk na vsak večer znaša 23.4 slušateljev. 6 slušateljev je slu-šalo vseh 34 predavateljskih ur, 3 slušatelji J2, 10 slušateljev od 20—30 ur. 5 slušateljev 10—20, ostali pa pod deset predavateljskih ur. Uspeh izobraževalnega-političnega tečaja ne more izostati. Kakor so v sokolstvu vaditeljski tečaji neobhodno potrebni, kakor je na vseh drugih poljih vsak stalen napredek brez izobrazbene poglobitve nemogoč, ravnotako se more in mora prava politika opirati le na krepko kulturno podlago. Prvi poizkus je izo-brazevalno-političen tečaj narodno-napredne stranke, a obenem je že plod marljivega in vstrajnega notranjega dela. Treba le tečaje ponoviti, tečaje prirediti tudi po mestih in trgih na deželi za meščane in tržane, treba pa tudi tečajev za kmetsko ljudstvo in v naprednih vrstah mora vzrasti tak naraščaj, da bo zmagal vse ovire in vsa nasprotstva. Narodno-napred-na starnka se očividno zaveda svoje naloge. Mirno, a nevzdržema naj deluje v začrtani smeri dalje in njeno pomlajenje, njena okrepitev mora priti. Z njo pa pride prerojenje našega ljudstva, vstajenje našega naroda. Zahtevajte „Dan“ po vseh gostilnah, kavarnah, brivnicah, bralnih društvih in čitalnicah! ii h \ ^ 'C ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. Uredništvo in upravništvo: gr Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica St. S.I Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefranklrana se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglMf' se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana it zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanja po* ™ pust. — Za odgovor Je priložiti znamko, m • •• ••• Telefon številka 118. Proč z malodušnostjo! Meškovi »Naši narodni grehi« so našo žurnalistiko nepričakovano razhudili. Kar od vseh strani padajo po njem batine, ker se je predrznil kot beletrist in duhovnik javno obsoditi naše časopisje. Ce se je nad njim razkoračil »Slovenec«, ni nič čudnega. Saj je imel on odmerjen največji in le prezasluženi delež. Da pa je »Slovencu« sekundiral »Slov. Narod« kot zastopnik naprednega časopisja, je nekaj, česar menda ni nihče pričakoval, ko je čital Meškov članek. In ta vzajemnost v napadu na koroškega rojaka dveh sicer si tako sovražno nasprotujočih listov je kaj žalostna slika za nas Slovence, posebej še za napredno časopisje. Ne razpravljali bi o tem dalje, a zagovor, s katerim zavrača Narodov člankar v »Gospodine sa suneobranom« Meškovo očitanje, je tak, da se ga ne more in ne sme prezreti. Gotovo je, da obmejni Slovenci, ki živimo z Nemci v neposrednem stiku in čutimo po teh nam prizadete krivice sami na lastnem telesu, spoznavamo in vidimo v boju za naše narodno pravo veliko bolj in veliko natančneje, kje in kako se od naše strani greši, kakor pa spoznava to recimo kak Ljubljančan, ki o vseh nemških krivicah le — sliši praviti. To, kar je zapisal Meško v »Naših narodnih grehih« ni samo njegovo lastno prepričanje in le njegova sodba, ampak prepričanje in sodba nešteto Slovencev ob meji, ki čitajo naše časopise. Tedaj tudi batine, ki sta jih slovenska dnevnika v svoji zajemnosti namenila Mešku radi njegove javne obsodbe, ne zadenejo samo Meška, ampak vse one Slovence, ki se z bojno taktiko našega časopisja v narodnem oziru upravičeno ne morejo strinjati. Narodov člankar očita Mešku užaljeno samoljubje; a ravno ta nagib je dal njemu v roke kol, s katerim vpleta po Mešku in drugih Slovencih, ker imajo svoje presodke o slovenskem časopisju. Meško v svoji razpravi ni imenoval nobenega lista, nobene stranke, čemu mu torej napreden list odgovarja, ako ni kriv? Hudo krivico bi delali naprednemu časopisju, če bi ga stavili, kar se tiče borenja za naše narodne pravice, v jedno vrsto s klerikalnimi listi. Marsikaj pa se je v narodnem oziru tudi pri njem grešilo, in se še greši, če tudi ne v toliki meri. Bralci v Ljubljani pa morda tega ne opazijo, opazimo pa to mi, ki nas sovražnik s svojim bičem danzadnem budi iz narodne otrpljenosti in zaspanosti. Narodov člankar se sklicuje na »tri velikanske« ovire, ki so krive, da rezultati dela naprednega časopisja za narodno stvar niso večji in sijajnejši. Da. če vidi slovensko časopisje v narodnem boju take strahove, kakor jih našteva Narodov člankar v svojem »Gospodine sa suneobranom«; tedaj se res ni čuditi, da Slovenci nikamor ne pridemo. Res je, da smo Slovenci majhen, materi-jalno in kulturno slaboten narod, kakor pravi Narodov člankar. Neresnica pa je, da bi že to dejstvo samo jemalo ljudem ponos, podiralo zavednost in širilo antipatijo. Pač pa dela to nase časopisje, ki sugerira svojim bralcem malodusnost. Saj ravno zato, ker smo mi majhen, malo uvaževan narod, je nam treba toliko vee poguma, več vstrajne delavnosti iu neo-mahljive z.lavostj. in dolžnost našega Časopisja je, da nas k temu spodbuja, ne pa da nas LISTEK. Relikvija Napoleona III. »Onega zavitka Žid zjutraj ni vzel seboj, pustil ga je tukaj; ni se nadejal, da bo ubit, bal se je samo, da pade v roke francoski vladi, pa se je moral zaradi varnosti iznebiti zavitka. »Ali ga je morda uničil? O ne, kar človek tako težko pridobi, tega ne bo tako lahko uničil. »Edelstein je naposled računal s tem, da bo preiskava proti njem brezuspešna in da se pozneje kdaj posreči, vrniti se v gostilno k »Dobremu angelu«. Tu prenoči zopet in vzame zavitek seboj. »Ali iskati moram dalje. Vztrajnost vodi do cilja. Ostajam pri tem, da moram najti zavitek.« Holmes je vzel zopet svečo z mize in je posvetil po stenah. Tu ni bilo nikakih slik; bile so vse gladke, in, kakor že omenjeno, prevlečene s staromodnimi tapetami. Na njih ni bilo nikjer najti nikakP globine, kjer bi človek mogel slutiti kako skrivališče. Ali mahoma, ko je posvetil detektiv po mestu nad zofo, se je stresel. l ih nasmeh mu je zaigral okrog usten, njegova desenica pa je dvignila in je pokazala na mesto v steni, kjer je bila tapeta za dve dlani široko nekoliko vzvišena nad steno. »Našel sem ga,« je vzkliknil Sherlok Holmes. »Sicer še ni v mojih rokah, ali že sedaj trdim, da sem ga našel. Ta grapa v tapeti se ni mogla narediti sama, nego je umetno napravljena. »In glej, nad to grapo je tudi majhna luknjica, ravno dosti velika, da gre vanjo žebelj. V tej luknjici je bil torej pred tridesetimi leti žebelj, a na tem žeblju je visela slika, in tedaj je naredil zid Edelstein sledeče: »Snel je sliko z žeblja ter je z ostrino noža v nekem gotovem obsegu privzdignil tapeto; zadaj pa je odrobil nekoliko malte. Potem je stisnil zavitek v steno in je z lepilom, ki ga je bržčas prinesel seboj, zopet pričvrstil tapeto nazaj. Menil je vsekakor, da je vzvišeno mesto ki je vsled tega nastalo na steni, pač dovolj zakrito s sliko, ki jo je spet obesil tjakaj. »Ali pozneje so s kakoršnega ze koli vzroka sneli to sliko s stene, da bi bili opazili grapo v tapeti. »Ribodin mi je sam priznal, da ni skoro nikdar stopil v to sobo in da njegova hči ne prihaja semkaj. To pojasnjuje dejstvo, da tekom trideset let nihče ni opazil grape na steni. »Soba, ki je v njej umorjenec prebil svojo zadnjo noč, je bila prebivalcem hiše nekaj groz nega, zato so jo izbegavali. . »Ali jaz odprem sedaj to čudno skrivališče, '■ si ga je napravil Edelstein pred tridesetimi leti za ta zavitek.« Detektiv je potegnil iz žepa nož in je zarezal z njim ostro v tapeto, ki se je odlepila !n v naslednjem trenotku je padel Holmesu, ki je postavil svečo zopet na mizo, nasproti zapečaten, zarumenel zavitek. »Relikvija1», je rekel tiho in z veselim glasom, »po tridesetih letih sem jaz prvi, ki gledam spet to redko dragocenost, prvi, ki jo držim spet v rokah.« »In stem je potrjena teorija, ki sem si jo postavil v Edelsteinovem umoru; napravil sem korak naprej k cilju.« »Ali naj odprem zavitek?« se je vprašal 1 Košček Kristusovega križa. s svojimi uredniškimi predsodki od tega odvrača. Res je, da doživljamo Slovenci danzadne-vom razočaranja, da rezultati našega dela ne odgovarjajo vsikdar našemu naporu in našim žrtvam, toda ali naj vsled tega že sami nad sabo obupamo. Naj radi tega denemo roke navskriž iu mirno čakamo, kdaj bo slednji nas izginil iz površja? Časopis, ki je uravnal svojo taktiko po tem načelu; narodno greši. Res je tudi, da nam v narodnem oziru klerikalizem neizmerno škoduje, a da pa bi bil klerikalizem tako velikanska ovira, kakor si to misli Narodov člankar, pa vendar ni res. Da se more tudi proti temu ziu z vspehom boriti, nam dokazujejo pretečene volitve v Ljubljani in ponekod na deželi. Proč tedaj iz časopisja z vsako malodušnostjo! S sistematičnem delom, s previdno in pametno taktiko se da tudi z malimi močmi dostikrat mnogo doseči. Treba je le resne volje in poguma. Da pa se delo malega in slabotnega ne ceni v jednaki meri, kakor mogočnega bogatina, to ni v narodnem oziru le tu pri nas ampak tudi povsod drugod. In če bi se naši predniki bili postavili na stališče, ki ga zavzema člankar v svojem »Gospodine sa suneobranom«, bi mi Slovenci danes ne imeli niti svoje literature, niti svojega jezika. Zdelo se mi je potrebno napisati te vrstice z najboljšim namenom, da koristim narodni stvari. Storil sem pa to tudi raditega, da slovenska javnost, zlasti napredna, izprevidi, da ima Meško prav glede tega, kar je napisal v članku »Naši narodni grehi«. Obmejni Slovenec. SPLOŠNI PREGLED. Parlamentarno. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da se snide državni zbor k rednemu zasedanju v zadnjih dnevih februarja ali pa začetkom marca. V istem času bodo zborovale tudi delegacije, tako da se bo vršilo zasedanje obeh korporacij v istem času. Letošnja pomlad bode torej velike politične važnosti, ker delegacije same imajo rešiti veliko važnih vprašanj, nič manj pomembno pa ne bo parlamentarno zasedanje, ki se bo v njem razpravljala bramb-na predloga, a na vrsto pridejo tudi davčne predloge. Do zasedanja pa bo zboroval odsek za socialno zavarovanje, kakor tudi pododbor davčnega odseka, ki je sklican za pondeljek k seji, na dnevnem redu te seje je volitev podpredsednika ter tajnika, razdelitev poročil in generalna debata o reformi davka na poslopja. Narodna stranka na Štajerskem je priredila 0. in 7. t. m. štiri velike shode, na katerih se je razpravljalo o štajerskem deželnem zboru. Napredni volilci so se izrekli proti obstrukciji. Za 16. januarja je sklican deželni zbor k zasedanju. Klerikalci hočejo razpust, da bi s prikupljivo parolo proti zvišanju deželnih doklad šli v volilni boj. Ruska politika v Aziji. Ruska vlada je naznanila kitajski, da mora ta brezpogojno priznati neodvisnost Mongolske, ki se je proglasila kot neodvisna pod vodstvom Hutektuja dne 29. decembra 1911. Obenem Rusija izjavlja, da bo podpirala Mongolsko v slučaju notranjih konfliktov in v ta namen sezidala železnično progo iz Kiachto v Urgo. Kitajska mora odstraniti iz Mongolske vse svoje čete in prepovedati kitajsko naseljevanje v novi državi, Kitajska ima pravico nadzorovati le zunanje zadeve Mon- golske. Vsled zmešnjav na Kitajskem še na rusko noto ni nobenega odgovora, a skoro gotovo je, da se Kitajska ne bo mogla ustavljati. Ta ruska nota je duhovita diplomatska poteza. Rusija ve namreč popolnoma dobro, da mnogi knezi in veljaki v Mongolski, ki so medsebojno v največjem sovraštvu, ne bodo dolgo prenašali nad-gospodarstva Hutektuja, da so torej notranji nemiri in bojM popolnoma gotovi. Zato si je pa Rusija pridržala nadzorstvo notranjih razmer, da more v slučaju nemirov posredovati. In takrat bo tudi nehala samostojnost Mongolske! Temu so dokaz dogodki v Perziji, kjer je Rusija začela s tisto taktiko. V diplomatskih krogih se splošno povdarja odločnost in brezobzirnost ruske diplomacije, ki brezobzirno izrablja sedanji kritični mednarodni položaj in to tudi proti svojim prijateljem Angliji in Japonski. Maroko. Pod predsedstvom predsednika francoske republike Fallieresa se je vršil v Parizu svet deželne obrambe, ki se je pečal z vojaškimi predpripravami v Maroku. Vlada je zahtevala, da mora biti Maroko vedno pripravljen na odpor, da se ne bi kdaj zgodila kaka presenečenja, zato mora biti v prvih letih tam stalna posadka in sicer ne jwd 60.000 do 80.000 mož. Ker pa francoska v Evropi ne more pogrešati tako velikega Števila moštva, je treba na drug način urediti rekrutiranje vojaštva za Maroko. Svet deželne obrambe je zato sklenil, da strokovnjaki izdelajo načrt in ga predlože vladi, a to v najkrajšem času, ker je stvar jako nujna. DNEVNI PREGLED. Najboljši znaki dobrega dnevnika so, če se pridno oglašajo naročniki. »Dan« je pač lahko zadovoljen s takim začetkom. Posebno nas veseli, da je napredno učiteljstvo v tako obH-nem številu pristopilo v krog stalnih naročnikov »Dneva«. Njih laskava priznanja so nam priča, da ie Učit. tiskarna zadela pravo, ko }e pričela v lastni režiji izdajati dnevnik. Naše somišljenike, osobito med učiteljstvom prosimo, da stopijo v krog poročevalcev »Dneva« in nam poročajo o vseh važnejših dogodkih svojega okraja. A prosimo: resnično in stvarno! Cenjenim naročnikom »Dneva« sporočamo da smo priložili danes položnice za vplačevanje naročnine. Zaključek Izobraževalnega-političnega tečaja narodno-napredne stranke se je vršil včeraj zvečer. V prostorih tajništva narodno- napredne stranke so se zbrali predavatelji in slušatelji tečaja, posetili pa so zaključitev tudi gg. poslanci dr. Ravnihar, Reisner in Ribnikar. Voditelj dr. Pestotnik se je zahvaljeval vsem, ki so pripomogli k lepemu uspehu. Slušatelji naj gredo v društva in med ljudstvo kot bojevniki za napredne ideje. Pridobljeno izobrazbo naj izpremene v dejanja. Državni poslanec dr. Ravnihar se zahvaljuje slušateljem in predavateljem kot podpredsednik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke. Povdarja, da se je šele s to šolo začelo sistematično notranje delo stranke. Mnogo mož treba še vzgojiti, ki bodo šli med široke plasti naroda, zlasti med kmetsko ljudstvo, ki je dovzetno za vsak pouk. Ljudje na deželi niso klerikalci. Treba je le na naši strani dela, da se zaspane in obupane ljudi dvigne. Poslanec Ribnikar je povdarjal potrebo, da ostane tečaj tudi še naprej skupaj. Vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni naj se prirejajo sestanki z aktualnimi razgovori. Teorijo treba spopolniti s prakso. Tudi ob času ko ni volitev. Holmes sedaj, ko je ogledoval zapečateni papir. »Ni treba, saj slutim, kaj je notri. Tudi bo pozneje dovolj časa za to. Odpirati ga ne maram brez prič.« »Zapečaten je s peterimi pečati. Vsak pečat nosi sliko iz pečatnega prstana cesarja Napoleona 111., orla, ki leti nad zemsko oblo.« »Sicer pa dobim nocojšnjo noč še podrobnejših vesti o Edelsteinovem umoru. Vem gotovo, da je v tej hiši človek, ki nocoj ne bo imel miru.« »Prstan z rubinastim srcem mu je pokazal, da je med menoj in umorjenim poljskim Židom neka tajna zveza. To ga požene iz postelje, sam pojde v past.« Sherlok Holmes se je spravil nato na delo, da zalepi zopet tapeto na steni, kar se mu je izvrstno posrečilo. Niti najostrejše oko ne bi moglo opaziti, da je bila tapeta na onem mestu prerezana in potem zopet zalepljena. Detektiv je spravil dragocenost, ki jo je našel, na svoje prsi. Potem si je zopet nataknil lasuljo, pritrdil si je brado, slekel svoj kaftan in je legel v postelj, ugasnivši prej svečo. Poleg sebe pa je položil revolver, tako da ga je mogel takoj z desnico potegniti izpod odeje, če bi bilo treba; levo roko, na kateri se je lesketal prstan z rubinastim srcem, pa je položil na prsi, da je bilo možno prstan takoj videti. Da Sherlok Holmes to noč ni mislil na spanje, je bilo povsem naravno. Saj ni prišel semkaj, da bi spal ali počival. Ležal je ter pričakoval neke gotove katastrofe, ki bi se mogla dogoditi, in kmalu se je uveril, da se tudi to pot ni zmotil s svojimi kombinacijami. Moralo je biti približno ena ponoči, ko so mahoma začele škripati stopnice, ki vodijo v prvo nadstropje. Sherlok Holmes je nekoliko dvignil glavo in je poslušal. »Na stopnicah se slišijo koraki«, je zašepetal sam pri sebi, »drsajoči koraki —, oh, sedaj, sedaj je nočni obiskovalec že pri vratih in posluša od zunaj, da se prepriča, ali že spim. Ej, pa mu naredim to vesejle, dihal bom glasno in pravilno, da ga premotim.« Takoj je položil detektiv glavo na blazine in začel globoko dihati ter smrčati. Vrata so se nalahko odprla. Zarek svetilke - slepice je padel v sobo, nato se je pririnila skozi ozko odprtino širo-kopleča postava in v naslednjem hipu je stal v sobi Pierre Ribodin. Imel je na sebi samo hlače. V nogavicah se je priplazil v sobo; gornji život pa je bil oblečen v belo srajco, ki ni bila bledejša kakor njegov upadli obraz. V eni roki je držal svetilko, v drugi pa velik, oster kuhinjski nož. Sivi lasje so mu padali na čelo, in kakor oči tigra, ki se žare skozi mrežo kletke, tako so se svetili Ribodinovi pogledi skozi redke njegove lase; zrl je krepko in naravnost na spečega Žida. Sherlok Holmes se ni ganil. Skozi polodprte oči je dobro videl, kako se v krčmarjevi roki sveti nož, videl je, da je neprijeten sklep skremžil Ribodinov obraz, toda zadovoljil se je s tem, da je z desnico krepkeje zgrabil revolver, ki ga je držal pod odejo. . . Sicer je pa nadalje smrčal, ker je hotel Pierra Ribodina prepričati, da trdno spi. (Dalje.) se mora v stranki delati. Gosp. Podkrajšek in Franchetti sta se zahvalila predavateljem, zlasti voditelju tečaja dr. Pestotniku ter vodstvu stranke. Ob zagotovilu, da se tečaj nadaljuje se je zaključil I. Izobraževalno-politični tečaj narodno-napredne stranke, kateremu posvečamo radi posebne važnosti tudi v današnjem u-vOdniku neka} vrstic. Kukavica, ki leže jajca v »Slovencu«. Zelo dober prijatelj »Učiteljske tiskarne« se je oglasil včeraj v »Slovencu«. Dokazuje, da nima naša tiskarna pravice izdajati lista »Dan«. Vemo, da klerikalcem ni všeč, da izdajamo zanje tolikanj strupen dnevnik, vendar pa vemo, da do-tična vest ne izvira iz klerikalnih krogov. Ptiča se spozna po petju. Kukavico se pa tudi spozna po jajcu, če ga zleže v tuje gnezdo. In mi poznamo tisto kukavico, ki je zanesla po ovinkih jajce v »Slovenca«. Tistega zahrbtnega priliznjenca klerikalcem privoščimo! Kar se pa tiče tiskarne opozarjamo klerikalce, da naj pometajo pred svojim pragom predno hočejo pred našim. Mi že vemo kaj delamo. »Slovenec« proti prof. Ilešiču. Včerajšnji »Slovenec« ostro napada prof. Ilešiča radi njegovega tajniškega poročila na skupščini društva slov. srednješolskih profesorjev. Zlasti se zaletava vanj, ker je prof. Ilešič na tej skupščini zavračal napade onih časopisov (Slovenca namreč!) ki pravijo, »da so profesorji lenuhi in da kradejo davkoplačevalcem denar iz žepa«. »Slovenec« pravi, da je podal samo poročilo deželnozborske seje, v kateri so klerikalni poslanci take stvari očitali prof. Reisnerju. »Slovenec« tudi pravi, da je bil očitek proti prof. Reisnerju popolnoma upravičen itd. »Slovenec« se je pa pri tem ujel. On se sklicuje na poročilo o deželnozborski seji, ki jo je lani priobčil in v katerem poročilu je mrgolelo psovk na prof, Reisnerja. Mi pa lahko konstatiramo, da je bito tisto poročilo falzifikat najgrše vrste. Poskrbeli bomo za prihodnje dni avtentično poročilo »Slovenca« in pastenografski zapisnik deželnozborski in dokazano bo kako izmišljeno kako zlagano in podlo zavito je poročilo »Slovenca« in kako malobeseden je tozadevni pasus v stenografskem zapisniku. »Slovenec« nam je dal ugodno priliko, da razkrinkamo de-želnozborsko »poročilo« katoliških žurnalistov. Prof. Ilešič si že radi tega sme čestitati, da go je napadel »Slovenec«. Sami sebe farbajo. Izvrševalni odbor S. L. S. je izdal včeraj izjavo, v kateri pravi, da je vzel na znanje poročilo dr. Šušteršiča o njegovem imenovanju za deželnega glavarja ter ga naproša, naj svoj državnozborski mandat ohrani tudi še zanaprej. Dr. Šušteršič da je izjavil, da ustreza ti soglasni želji. Nam se le čudno zdi. da klerikalcev ni sram take stvari še v tisk dajati. Kar objavljajo kot sklepe iz-vrševalnega odbora S. L. S. je že zdavnaj preje dr. Šušteršič sam odločil. To kar je sedaj dr. Šušteršič dal prikimati izvrševalnemu odboru je že preje dal natisniti po časopisih. Saj so vsi pisali še pred sejo izvrševalnega odbora S. L. S. ki se je vršila baje v torek 9. t. m. zvečer, da obdrži dr. Šušteršič tudi državnozborski mandat, ter da se ne bo ničesar izpremenilo v razmerju, ki ga ima dr. Šušteršič do stranke doma in na Dunaju. Jasno je torej, da je dr. Šušteršič preko izvrševalnega odbora celo transakcijo za deželnega glavarja napravil na lastno pest. On je kratkomalo za kravo zbarantal, sedaj jo je pa dal na ogled izvrševalnemu odboru, ki ni mogel in ni smel druzega storiti kot kravjo kupčijo odobriti. Gospodje bi lahko bili vsaj toliko previdni, da bi tako izjavo zase ohranili. Bi vsaj celemu svetu dokazali, da nimajo nobene samostojnosti in nobene besede. Sicer pa menda ti gospodje sami sebe farbajo. Le to je značilno, da se edinole dr. Šušteršiča nikdar barva ne prime. S. L. S. — kmetska stranka! 400.000 kmetov voli v vodstvo S. L. S. 18 kmetov, 600 duhovnikov pa 27 duhovnikov. Iz tega sledi, da zastopa vsak kmet v vodstvu S. L. S. čez 20 tisoč kmetov, vsak duhovnik le kakih 20 svojih stanovskih kolegov. 20.000 kmetov, ali 20 gospodov, to je vse eno. Zares lepa ljudska stranka, lepa kmetska stranka, pri kateri ima tisoč kmetov ravno tako vrednost kot en duhovnik. Brata Wrighte obračata zopet nase pozornost celega sveta. V celem se je teško upoznati v teh dveh čudakih, Viliburgu in Orevillu Wrightu. Dandanes je že čisto gotovo, da sta tadva predrzna letalca plula po zraku s pomočjo zrakoleta gnanega z vijakom, še pred letom 1906. A šele meseca kimovca tega leta se je namreč S. Dumont v Parizu »odtrgal« za nekaj metrov od zemlje. Da sta bila za nekaj let naprej, sta dokazala prihodnje leto, ko sta prišedši v Evropo daleč nadkrilila s svojimi vspehi francosko šolo. Toda ta se je hitro opomogla; z nezaslišano ener-žijo je dohitela oba brata, premagala njih rekord in stroje tako, da se dandanes po Evropi rabi le še malo letal Wrightovega sestava. Da pa sta to originalna človeka, dokazuje še njuna posebna priprava za odskok od zemlje, tzv. katapult. Odlet postane sicer odvisen od te priprave, toda stroj se dvigne od zemlje v primeroma kratkem času, gotovo in lahko. Ona dva sta prva vpeljala tudi metodo za izravnotežnjenje s pomočjo zakrivljenih koncev perotnic. Sicer se je dokazalo pri patentnem sporu, ki je nastal vsled tega, da je bil ta način rabljen že leta 1900 na francoskem letalu, imenovanem Avion; toda to letalo ni letelo! V celem sta v Evropi pogorela na celi črti; ne samo pri patentnem sporu, temveč izgubila sta tudi trg. Zato se v Evropi tudi nikoli nista držala prav dolgo, in sta se vedno vrnila kmalu v Ameriko, kjer so jih njuni rojaki obsuli s slavo in — dolarji. Nehote vprašamo, kje je tičal vzrok tega njunega neuspeha? Iznajti nekaj nekoliko let pred drugimi, a vendar ne žeti uspeha za svoje delo in bistroumnost! Menim, da je bila njuna napaka v tem, da sta postopala baš narobe, kot bi bila morala. Čudno potem ni, da hoče na deželi v vsaki občini imeti edino in glavno besedo župnik ali ka plan. On misli za 1000 kmetov, njegova beseda zaleže da 1000 kmetskih glasov. Dva politična shoda se vršita prihodnjo nedeljo dne 14. t m. Na Uncu pri Rakeka je prvi shod ob 3. popoldne in sicer pri Ribariču. Drugi shod se vrši zvečer ob 8 pri Gabrenju na Rakeku. Na obeh shodih bo govoril g. državni poslanec dr. Ravnihar o pomenu občinskih volitev ter o političnem položaju v deželi in državi. Remuneracije za kmetijski pouk. Kranjski deželni odbor je dovolil dogovorno z deželnim šolskim svetom 110 učiteljem 4500 K remune-racije za kmetijski pouk. Na posamezne okraje se razdeli ta svota tako-le: Postojna 525 K; Kočevje 425 K; Krško 750 K; Kranj 170 K; Ljubljana 60 K; ljubljanska okolica 455 K; Litija 380 K; Logatec 510 K; Radovljica 215 K; Rudolfovo 475 K; Kamnik 335 K; Črnomelj 200 K. Napredno gibanje na Štajerskem. Na Svečnico dne 2. februarja se vrši ustanovni shod na prednega gospodarskega in političnega društva za občine Škofja vas, Šmartno, Nova cerkev, Dobrna, Višnja vas in Frankolovo Ustanovitev dm-štva je bila sklenjena na lanskem pr«-testnem shodu v Ljubečni. Jednaki društvi se pripiavljate še za Savinjsko dolino in za Št. Jur, Dramlje in okoliš. Na delo za organizacijo naprednega življa od občine do občine! Vzorno mestno gospodarstvo v Celju. Na mestnem magistratu so prišli na sled nekemu poneverjenju, ki dobro osvetljuj vzorni red, ki ga ima dr. Ambrožič, ki sili kot reformator v okolico, pa ne vidi gnoja v katerem se pogreza mesto vsak dan bolj. Celjska okoliška obč'na, ki šteje nad 7000 prebivalcev je v šolskem oziru bolj zanemarjena, ko zadnja gorska vas.^eška šola je nastanjena v prostorih, ki grozijo, da vsak dan raz padejo, par razredov pa se potika v neki zasebni hiši v gosposki ulici. Dekliške šole pa ta občina sploh nima, nadomestuje jo za šilo zasebna samostanska šola, kjer je uveden poldnevni pouk In potem se še čudimo, da je v nemških mestnih šolah 4 2 6 slovenskih otrok Ali je res vsega zla kriva ljudska nezavednost in nemško nasilje, a i niso nemara poklicane naše korporacije krajni šolski svet in občina se »pregoreče“ potezala za šolo. V večnem cincanju smo živeli 10 let in še smo čakali, da nas je mesto zopet prehitelo z impozantno palačo novo ljudsko in meščansko šolo, kjer ne zmanjka prostora za slov. deco. Slišimo, da se na spomlad začne zidati dekliška šola v okolici, z deško šolo smo kar naenkrat spet zadovoljni, zakaj tako, ne smemo vprašati, ker je celjsko šolsko vprašame bilo vedno skrivnost, iz katere še do danes ni nič izlezlo. Žalostna obletnica. Včeraj je minilo ravno leto dni, ko se je v Belgradu ponesrečil mladi slovenski avijatik Edvard Rusjan. Njegova slovenska kri je oškropila zidove belgrajsk«. trdnjave, a srbski narod mu je ohranil večen spomin. Na njegovem grobu postavi monumentalen spomenik, a v belgrajskem parku ,Kalimegdam“, kjer se nahajajo kipi najznainenitejših srbskih mož; postavijo njegov doprsen kip, rodbini ponesre čenega Rusjana pa so nabrali in oddali velik denaren dar. Včeraj na dan obletnice njegove smrti so belgrajske dame, kakor nam poročajo brzojavno iz Belgrada, okrasile nje ga grob s cveticami. Velik venec je poslal na grob prestolonaslednik Aleksander in of cirji belgrajske posadke. Ves dan so romale velike množice ljudi na njegov grob, na belgrajskem pokopališču Slava spominu prvega slovenskega avijatika! Draginjska doklada za poštne ofidjante. Kakor se nam poroča, so poštni uradniki graškega poštnega ravnateljstva že dobili draginjsko doklado, oficiantje, ofician’inje in drugi uslužbenci pa še zastonj čakajo na beraško odmerjeno nagrado. Upamo, da se v področju tržaške direkcije ne bo tako postopalo. Vsi so potrebni doklade, tembolj pa of cianti in « ficiantinie in uslužbenci, torej dajte nagrado vsem hkrat in takoj! Namesto da bi bila izročila svojo iznajdbo javnosti, sta jo skrivala. Poskusi so se vršili v nepristopnem kraju. Aparat sta stražila kot svetinjo! Okrog leta 1903. Santos Dumond, Bleriot in drugi do tedaj še niso znali nič drugega kot stroj za drugim razbijati. Ce bi bila tedaj javno nastopila v Evropi, bi bili omenjeni izumitelji v svojih poskusih daleč prekošeni, opustili svoje poskušanje in letalo Wrightovega sistema bi bilo gotovo vsaj za nekaj let obvladalo celi svet in Wrighta bi bila postala nezmerno bogata. Mogoče da ju je obvladala misel, da je treba stroj do skrajne meje izpopolniti in nato napraviti z že gotovim strojem zmagosl. pohod po svetu, prodati posameznim vladam iznajdbo za ogromne denarje in stopiti tako v krog ameriških miljarderjev. Toda medtem, ko sta izpopolnjevala svoje stroje, so se posrečili prvi leti Francozom, ki svojih poskusov nikakor niso skrivali in jih radi vidajali pred pozvanci. Kje bi bilo zrakoletstvo danes ,če bi bila brata Wrighta seznanila javnost s svojim izumom takoj ter omogočila legijam inženerjev in izumiteljev sodelovati pri riadaljnem izboljševanju! Za cele tri leta dalje! Predstavimo si, kaj pomenijo za začetek zrakoletstva tri leta! Kje smo. danes, kje smo bili 1. 1908. in kje bomo 1. 1914. Tam smo pa mogli biti že dandanes. Stvar izgleda skoraj, kot kazen usode za brata Wrighta za to, ker sta zadržala napredek zrakoletstva — če se je to dogodilo iz gmotnih ozirov. Takšne misli pridejo na misel človeku, ki zasleduje napredek zrakoletstva, če bere zadnja in najnovejša poročila o bratih Wrightih. Glasom njih je namreč letel Orville Wright z letalom brez motorja, in sicer se je vzdržal v zraku čez devet minut. Pri tem se je držal tako-rekoč na istem mestu, a stroj se je samočino vzdrževal v ravnotežju. LJUBLJANA. Ljubljanski 2upan konfisclral svojo sliko. Interesantno in mač-lno za demokratsko naziranje našega novega župana je dogodbica, ki se je pripetila včeraj popoldne. Vznak veselja, da je Ljubljana zopet dobila svojega župana in v znak posebntga ponosa, ki ga imamo Ljubljančanje na svojo vrhovno glavo, so prijatelji župana dr. Tavčarja izpostavili v »Narodni knjigarni* krasen njegov portret. Popoldne se je pa slučajno peljal po Prešernovi ulici tudi sam župan dr. Tavčar. Zapazil je svojo sliko v izložbi, ali čez nekaj minut je že izginila — na njegovo željo Predavanje prof. dr. Ilešiča ki ga je hotelo prirediti .Splošno žensko d ustvoB v petek zvečer odpade in je preloženo n<. drugi teden. Hud pretep med Čuki na Viču. V nedeljo so imeli Luki na Viču v društvenem domu zabavo, po kateri so se vsled prevelikega vživa-nja alkoholnih pijač tako hudo razvneli, da so si posegli med seboj v lase in da so si navijali ušesa. Ob tla so metali čukarske čepice, pljuvali nanje, med seboj pa so se zmerjali s »čuki« in drugimi laskavimi priimki. Pater Teodor je bil ves iz sebe. Jokaje jih je miril in vpil: »Ali sem Vas to jaz učil?« Seveda sedaj čuki skrivajo ta tepež in se boje, da bi prišel v javnost. Rlsarshi tečaj za uctteije. Na c. kr. drž. obrtni šoli v Ljubljani bo od 15 aprila do 15. julija II del strokovnega tečaja za učitelje risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah. Ta II. del risarskega tečaja je nadalje vanje I dela tega tečaja, ki je bil 1. 1910 in je namenjen v prvi vrsti vdeležuicem I. dda risarskega tečaja. Prošnio za vsprejtm je vlagati potom šolskega v« dstva naravnost na ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole v L ubljani do 15 februarja t. 1. Jastreb In divji petelin. Včeraj dopoldne je v Rudniku pripodil velik jastreb krasnega divjega petelina prav do hiš Bil je to obupen poskus rešiti si življenje. Petelin je končno popolnoma omagal in ob>tal, jastreb pa se je divje zahropil vanj, svest si slastnega kosila. V zadnjem hipu pa pride preganjanemu pttelinu na pomoč pogumen dečko, ki jastreba prepodi, petelina pa varno vzame v svoje varstvo in zaščito Vsega spehanega, toda popolnoma nepoškodovanega je pr nesel v Ljubljano, kjer se je poskrbelo, da bo petelin še pel prihodnjo pomlad. Umrli so v Ljubljani. Dne 8 prosinca: Katarina Jenko, dtlavčeva žena, 42 let, Radec-kega cesta 11. — Dne 9. proseča: Vitomil Ravnihar, nadpošiarjev sin 5 let, Emonska cesta 8. — Dne 10 prosinca: Bogoljub Kranj« c, rejenec, 4 mesece Sv Florjana ulica 9 — V deželni bolnici: Dne 7. prosinca: Jusipina Verderber, posestnikova žena, 39 let. Tujci v Ljubljani 9 prosinca: M Marinček, c. kr notar — Tržič Peter Supanz, c, kr. pisarniški of>cijaI, — Trst. Julij Fink namest. cficijal, — Gradec Al Š ajpah, posestnik— Vel. Loka. Avg Belle, tovarnar, — Unec. Rih. H5 rig-mann, nadporočnik — Bjelina Fran Obernosteier, trgovec — Bruck ob Muri Ivo Farszky, bančni uradnik — Zagreb. Rob Kl'inpfinger, nadinženir — Dunaj. V. Majdič, veletržec — Kranj. Iv. Pintarič. irgovec — Laško. Tomo Zupan, prof sor — Okr- glo. Josip Klofutar, tovarnar — Tržič. Marija Pfeifer, posestn ca — Krško. DRUŠTVA. Na Silvestrov večer je nabral za Družbo sv. Cirila in Metoda v gostilni g. Volariča pri Robiču g. Andrej Skočir pri zbranem veselem omizju 9 K, neimenovan pa je daroval 1 K 10 v za »tista beseda, ki neznani reč«. Denar se je poslal direktno Družbenemu vodstvu in se darovalcem zahvaljuje najtopleje. Gospodična Nar. Legatova je poslala Družbi rodoljubne pozdrave iz Logatca in 14 K 60 v, katere je nabrala v prav prijateljski družbi pri narodnjaku g Korenčanu. G. Anton Gnus, nadučitelj v Dolu pri Hrastniku, je poslal Družbi 3 K 78 v. katere je nabrala njegova hčerka na Silvestrov večer v gostilni g. Fr. Laznika od članov »Prostovoljnega gasilnega društva na Dolu«. G. Gregor Peternel, gostilničar v Poljanah pri Čeprav je bilo to letalo z letalcem vred, na tleh in v zraku, že nekolikokrat fotografirano in so prišli odtiski teh slik v časopise, nečemo vsem tem poročilom dosedaj še verjeti, ker ne prihajajo od Wrightov, temveč le od opazovalcev njunega letanja, in ker je znano, kako znajo poročevalci onstran velike luže izdelovati senzacije. Toda ravno te okolnosti presenečajo pri bratih Wrightih. Zakaj se sedaj tako rada dajeta s strojem vred fotografirati, zakaj so dandanes — po preteku nekaj tednov — že znana načela, da, celo podrobnosti njunega letala? Kaj sta se po omenjenem neuspehu spreobrnila ter začenjata sedaj že takoj od začetka izročati javnosti svoje poskuse in uspehe? A. kar je glavno: Ali je to sploh mogoče, kar javljajo sporočila? Ali je mogoče letati brez motorja, to je, dvigniti se nad mesto, od koder smo vzleteli plavati takorekoč na enem mestu, in vzdrzevati s pomočjo letala ravnotežje samočino? Na zadnje vprašanje moremo brezpogojno pritrditi. Da, mehanika priznava možnost za se-strojitev zrakoleta, ki bi se držal v zraku v ravnotežju samočino, nekako tako, kot se drži ptica v zraku in riba v vodi. Nekatere podobne priprave za samočino, nekako tako, kot se drži — tzv. stabilizatorji — vsaj za nekatero smer, naprimer podolžno, so bili že sestavljeni ter tudi uspešno preizkušeni, n. pr. Dutrienov stabilizator. Težje je pa že razumeti to, kako se more dvigniti zrakolet brez motorja z zrakoletcem vred nad mesto vzleta. Bistvo je to, kar dela Orville Wright, tzv. drsni polet s pomočjo zrakoleta, ki je sicer ravnotako sestavljen, kot njuni zra-koleti na motor, samo da je ta stroj znatno lažji in manjši. To pa zato, ker ga ne teži motor, vijak in ostala oprema. Samo krmilnik je drugačen. Če je zrak miren se nikakor ni mogoče dvigniti z drsalnim poletom višje, kot je prostor, Škofji Loki, poslal Družbi 26 K 28 v, katere je nabrala gdč. Rozinka Jesenkova na Silvestrov večer v njegovi gostilni. Ob odhodnici g. Albina Železnika, poštnega oficijala v Ljubljani, nabralo se je pri ge. Kocmurjevi v Št. Petru na Krasu 7 K, katere je poslal Družbi gosp. poštni asistent Vinko Janežič. Gospod trgovec in posestnik Tihomil Jenko iz Podgrada v Istri je o poroki z gdč. Terezijo Damjanovo dne 7. t. m. položil na oltar narodne ljubavi 100 K: 50 K v dar Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in 50 K v dar Družbi sv. Cirila in Metoda za Istro in osvedočil na vzoren način, da je dostojen sin blagopokojnega rodoljuba g. Slavoja Jenka. Poročencema želimo najobilnejšo srečo. Iskrena hvala! Narodno blago za družbo sv. Cirila in Metoda. Prva slovenska zaloga čaja in ruma v Ljubljani, Rožna ulica 41, je poslala Družbi prispevek 60 K za drugo polovico 3. leta. Ta kupčija se je vsled premile zime letos skrčila nekoliko. vendar naj pa vsak, ki čaj uživa, daje redno prednost temu po kakovosti najboljšemu blagu. G. P. Magdič, veletržec v Ljubljani, je poslal uže peti stotak od prodanih narodnih znakov. To je pač znatna vsota, katero }e pri-kupčeval za našo Družbo rodoljubni g. Magdič, čegar trgovino priporoča narodna požrtvovalnost gospodarjeva in solidnost same trgovine in njenega blaga. Priporočamo vsem zavednim Slovencem, da takoj v začetku leta in potem vstrajno celo leto delujejo vsestransko za družbo sv. Cirila in Metoda, da ne bodemo jeseni zopet v strahu čitali poročila, da je Družba tudi to leto nazadovala! Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je imela meseca decembra 1911. 1. sledeči promet, in sicer: Prejemki. A. Redni dohodki. 1. Prispevki iz nabiralnikov 2334 K 98 v. 2. Prispevki podružnic Kranjsko 4390 K 66 v. Štajersko 2337 K 11 v. Koroško 50 K, Primorsko 5124 K 65 v, skupaj 11.902 K 42 v. Razni prispevki 13.975 K 98 v, skupaj 28.213 K 38 v. B. Izredni dohodki. 4. Prispevki za obrambni sklad 3780 kron 98 v, skupaj 31.994 K 36 v. Izdatki. A. Redni izdatki. 1. Plače, remun. učit. osobju, razni računi, itd. 15.347 K 64 v. B. Izredni izdatki. 2. Naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad 12.210 K 51 v. skupaj 17.558 K 15 v, torej prebitka 4.436 K 21 v. Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glavnica toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 K. Postojnski podružnici družbe sv. C. M. priredba dne 21. januvarja 1912 p’edpustno veselico s koncertom, petjem i. t d ter se uprizori tudi neka veseloigra. P«, drobni program se objavi pozneje. Društvo Inženirjev v Ljubljani naznanja, da se vrše sestanki redno vsak drugi in četrti četrtek v mesecu in sicer za sedaj v gorenji sobi pri „Roži“. vsakrat ob 8 zvečer. Prihodnji sestanek danes. Predava g. Ing Vinko Strgar. Plesni venček. Ples« i odsek slovenskega trgovskega društva ,Merkur“ priredi 1 f bruarja t. 1 v veliki dvorani .Nar. doma" plesni venček, na katerega gg člane in prijatelje društva že sedaj opozarjamo. PROSVETA. Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v četrtek se igra drugič na našem odru Sofo-klejeva »Antigona« in Cavalottijeva veseloigra »Jeftejeva hči« (predstava za nepar). — V soboto opera »Carmen« z gospo dr. Horvatovo, soprogo lirvatskega parlamentarca, odlično altistko in igralko, v glavni ulogi. — V nedeljo popoldne ljudska igra »Naša krla pri zelo nizkih cenah, zvečer prvič burka »Vražji Rudi«. Slovensko dramatično društvo v Celju uprizori v nedeljo 14. januarja »Lokalno železnico« v Narodnem domu. Kupujte „Dan‘! Izvod samo 6 vinarjev. s katerega smo se spustili. Če bi bilo narobe, bi bilo to popolnoma proti danes popolnoma znanemu in po nobeni teoriji ali poskusu ovr-ženemu zakonu o ohranitvi eneržije. Ze Lilienthalu se je posrečilo parkrat, da se je dvignil nad mesto vzleta pri posrečenih poskusih, ki so se vršili na Nemškem in ki jih je žal pretrgala smrt vsled padca z letala. Vzrok za ta navidez nemogoč pojav je edino veter, seve veter, ki vleče od zemlje navzgor. Čeprav se nam zdi tak veter na prvi pogled nemogoč, vendar se lahko prepričamo o njem, če pogledamo, do kake ogromne višine nese včasih prah, papir in smeti. Saj imajo ti predmeti tudi gotovo težo, sicer bi »obviseli« sami v zraku ali pa bi se celo dvigali zopet do brezkončnih višav. Mora biti torej tu neka sila, ki jih vkljub zemski privlačnosti dviga kvišku. Tak zračni tok v napačni smeri imenujemo boljše vrtinec, ker ni pravilen in je podoben nekakšnim valovom spodnjih plasti, ktere dviga zrak kvišku. Nepretrgan tok kvišku hitečega zračnega toka nastane najbrže edino le nad razsežnimi peščenimi planjavami, na katere močno pripeka solnce. 1 u se na razbeljeni ravnini ogreti zrak dviga stalno, pravilno in dosti hitro, kar najložje opazujemo pri dimu, ki se dviga iz tovarniških dimnikov. Dim se v tem slučaju dviguje namreč hitro in v velikanko višino, dočim se dviga sicer tudi v zraku brez vetra le leno. Toda takšen zračen tok se dobi v celem le redko kje; v praksi moramo računati le na one vrtince, ki se pojavljajo pri vsakem vetru, posebno pri hudem. To pojasnjuje poročila, da se O. Wright spušča na svoje polete samo, kadar vleče močan veter. Omenjeni vrtinci se pojavljajo pred vsem pri tleh, kjer nastajajo vsled tega, ker se odbija zrak od tal, posebno pa od umetnih zaprek, plotov, hiš, drevja itd. (Konec prih.) Dne 13. januarja zvečer vsi na »Sokolski raj“ Sokola I. v Mestni dom! Velikanski požar v New-Yorku. V enem najobljudenejših delov mesta New-Jorka stoji velikanska palača zavarovalne banke Equitable, ki ima 15 nadstropij. V osmem nadstropju te palače je nastal včeraj opoldne požar« ki je izbruhnil v kuhinji restavracije in je upepelil vse poslopje. V trenutku je bila vsa palača v plamenu in gašenje požarnih brainb, ki so prihitele na lice mesta je izdalo jako malo, ker so vodni curki sproti radi velikanskega mraza zmrzovali in so pokale vodovodne cevi. Ker je bilo nemogoče ogenj pogasiti, so se gasilci omejili samo na čuvanje sosednjih poslopij, kjer so nameščene tudi skoro same banke. Po napornem delu gasilcev in vojaštva se je to posrečilo, a Equitable palača je zgorela popolnoma do tal in je danes velika razbeljena razvalina. Ta požar je eden največjih katastrof, kar se jih je doslej dogodilo. O požaru se poročajo sledeče posameznosti: Začetek požara. Ogenj so zapazili v restavracijskih prostorih osmega nadstropja. Najprej so ga mislili u-službenci pogasiti sami, zato niso alarmirali tudi požarne brambe. Ogenj, pa se je vedno bolj razširjal, uslužbenci so opazili, da je njih trud brezuspešen in so še le tedaj alarmirali požarno brambo, a bilo je že prepozno, ogenj se je z bliskovito naglico širil naokoli in se plazil iz nadstropja v nadstropje. Tekom treh minut le bila požarna bramba na licu mesta, vojaštvo In policija je začelo rešilno akcijo, zaprlo ulice, a bilo je že prepozno, celo poslopje je bilo v plamena in ie od daleč so mogle delovati brizgal-nice, a še te ne popolnoma v redu, ker je vihar Preprečil vsako rešilno akcijo. Pretresljivi prizori. Med požarom so se odigravali strašni prizori. Na strehi so se prikazali trije možje, goreči kakor baklje in so skočili v globočino, kjer jih Je reševalno moštvo pobralo popolnoma razbite. Koliko oseb se jc pri požaru ponesrečilo, se sedaj še ne ve. Ko se je začul prvi alarm, da je ogenj izbruhnil, so prestrašeni uslužbenci drli k liftom, toda stopnjišča so že bila vsa v dimu. Pri liftih je nastala silna gnječa in so se odigravali divji prizori. Moški so ženske odrivali in na tla pobijali. Liiti so le par minut funkcionirali. Veliko oseb se je onesvestilo in so jih metali skozi okna na rešilno platno, mnogo jih je skočilo iz oken na cesto, kjer so obležali z razbitimi udi. Dva sta se bila rešila na streho, se privezala na pritrjeno vrv in se spuščala doli. Kar švigne iz oken plamen, prežge vrv in nesrečneža sta strmoglavila na tlak. Bančni ravnatelj Giblin je bil iz nevarnosti na čudovit način rešen. Mož je t>il stisnjen med jeklenim o-grodjem palače, kjer je čepel nad dve uri. Ko so ga rešili, ni bil pri zavesti. Morali so jekleno ogrodje prežagati, da so prišli do njega. Žrtve požara. Koliko žrtev je zahteval ta požar se še danes ne ve. Dosedaj so našli že nad 20 sežganih trupel, a sodi se, da število mrtvih veliko večje, ker so ljudje bežali v spodnje prostore, ° katerih se je trdilo, da so varni pred ognjem. Toda do sedaj radi podrtij še niso mogli dospeti do teh prostorov zato se tudi še ne ve, kaj je z vrednostnimi papirji, ki so bili shranjeni doli. Ponesrečilo se je tudi šest gasilcev. Škoda. Škoda, ki jo je povzročil ta požar je naravnost ogromna. Poslopje samo, ki je imelo nad 600 pisarn je popolnoma uničeno. Skoda sama na poslopju se ceni nad 20 miljonov dolarjev. Nastane pa vprašanje kaj je z vrednostnimi papirji, ki so bili shranjeni v blagajniških prostorih, do katerih sedaj še niso prispeli. Ako so zgoreli tudi ti prostori tedaj se ceni škoda na 15000 miljonov dolarjev. Posledice požara. Vsled negotovosti usode vrednostnih papirjev, ki so bili shranjeni v Equitable banki, ie delovanje iste za nekaj časa prenenaio. Vsled katastrofe je nekaj bank, ki so bile v denarni zvezi z Equitable-zavarovalnico ustavno svoje poslovanje. Bančni promet je skoraj v celem mestu ustavljen. Ako se potrdijo vesti, da so zgoreli vsi vrednostni papirji, tedaj je -lik denaren polom neizogiben. Med drugimi dragocenostimi so zgoreli tudi znameniti spomini miljarderja Harrimana, kralja zelezmc, dragocena knjižnica in znamenit arhiv. Požar traja še vedno. Zadnja poročila o new-yorški katastrofi se glase, da požar še vedno ni pogašen, tudi cio denarnih shramb še niso dospeli, tako da je uso-