firrUnH *.. a ;
I KNJIŽNICA i ] V CELJU I
NOVE INVESTICIJE V GRAFIČNEM ODDELKE
Za grafično industrijo je časovno obdobje od leta 1965 do 1969 značilno po zelo dinamičnem razvoju ofsetne tehnike pa tudi klasične tehnike knjigotiska.
Konstrukcijsko izpopolnjeni in kapacitativno zelo učinkoviti sodobni stroji povzročajo, da je efektivna ura tiska neprimerno dražja. Ti pogoji narekujejo sodobno pripravo tiskovne forme, ki naj zmanjša čas izdelave, poveča kvaliteto in znižuje stroške. Klasični postopki priprave tiskovne forme, tako niso več sprejemljivi za rentabilno poslovanje.
Omenjeni razvoj tiska v svetu, katerega sledijo tudi naše tiskarne, narekuje Cinkarni Celje, da se hitro preusmeri v svoji proizvodnji grafičnih reprodukcijskih materialov in zagotovi ustrezne količine kvalitetno izpopolnjenih produktov domačim in tujim interesentom.
Proizvodnja reprodukcijskih materialov za potrebe grafične industrije ima v našem podjetju svoje začetke v letu 1936. Na osnovi lastnih surovin (cink) in možnosti njihove predelave (valjarna), Cinkarna takrat prične s proizvodnjo cinkografskih plošč za potrebe knjigotiska, nekoliko pozneje pa tudi tiskarskih plošč za potrebe ofsetnega tiska (cinkove ofsetne plošče).
S to proizvodnjo nadaljuje tudi po vojni. Z lastnimi silami uspevamo razviti in postaviti proizvodnjo reprodukcijskih materialov za knjigotisk — cinko-grafske plošče za enostopenjsko jedkanje (MC plošče), ofsetne plošče na osnovi elektrokemij-sko obdelanega aluminija (ke-molit plošče) in vzporedno s tema dvema proizvodoma uspevamo osvojiti praktično celo paleto preparatov in pomožnih sredstev za smotrno uporabo o-beh vrst plošč pri tisku.
Svoj asortiman proizvodov za grafično dejavnost Cinkarna v letu 1963 razširi s proizvodnjo tiskarskih barv za tehniko sito, flekso in anilinskega tiska.
Primerjave programov in kapacitet proizvodnje zahodnih proizvajalcev z našimi privedo do ugotovitve, da imajo samo veliki proizvajalci možnosti izdelave kompletnega asortimana
plošč in ostalih reprodukcijskih materialov. Da obdržimo jugoslovansko tržišče pripravljamo kvalitetno izboljšanje palete
plošč z oslojevanjem teh plošč, hkrati pa razširjamo tržišče v Italijo, Nemčijo, Švedsko in na vzhod.
Izvršeni primerjalni testi o-slojenih plošč z enakovrednimi ploščami tujih proizvajalcev nam dajejo rezultate, da imamo realne možnosti plasmana prebitka proizvodnje na zahodna tržišč^.
^Pripravljena sta dva elaborata f i vso tehnično dokumentacijo za postavitev dveh novih tovarn o-menjenih grafičnih reprodukcijskih materialov: Grafika III in Grafika IV.
(Nadaljevanje na 2. strani)
LETO XVII.
CELJE, 15. septembra 1970
Številka 9
SKSS
|
#
m
NOTRANJI UKREPI UČINKOVITI
Poslovanje Cinkarne in uresničevanje sanacijskega programa je v sedanjem obdobju najvažnejša naloga tako delovne skupnosti podjetja z njenim vodstvom, kot sanacijskega odbora. Z analizo poslovanja je bilo ugotovljeno, da so zaživeli nekateri ukrepi podjetja, ki jih predvideva tudi sanacijski program. Bistveno so bili zmanjšani določeni režijski stroški, povečuje pa se tudi proizvodnja nekaterih proizvodov, ki so akumulativnejši. Ko je sanacijski odbor skupaj z vodstvom podjetja analiziral rezultate poslovanja in potrdil učinkovitost posameznih ukrepov notranjega poslovanja pa je ugotovil, da na izgubo, ki je nastala v prvem polletju in v mesecu juliju vplivajo predvsem pogoji nabave potrebnih surovin za proizvodnjo, ki so za Cinkarno zelo neugodni, saj cene surovin rastejo, Cinkarna pa zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ni sposobna zagotoviti potrebne količine surovin in drugega reprodukcijskega materiala.
(Nadaljevanje na 2. strani)
V proizvodnji Cuprablau-a prvič 100 šari
m
f!
i
H
s
Pne 2. septembra 1970, je bila pri proizvodnji cuprablaua prvič dosežena stota sarža, kar predstavlja proizvodnjo 312 ton naših fungicidov — Cuprablau N in Cuprablau Z.
Cuprablau, ki ga sedaj označujemo kot Cuprablau N, smo začeli proizvajati lela 19G4, Cuprablau Z pa v letu 1908. Letos smo proizvedli 79 ton Cuprablau N in 233 ton Cuprablau Z.
Proizvodnja narašča iz leta v leto, tako smo v letu 1907 proizvedli le 54 sarž, leta 1908 — 02 sarž, leta 1909 — 80 sarž, letos pa že 100 sarž, s tem pa bomo letošnjo sezono tudi zaključili.
Prvič smo letos proizvedli stoto saržo in prvič tudi dosegli prozvodnjo preko 300 ton.
Računamo lahko, da bo proizvodnja v prihodnjem letu še narasla .saj imamo Se proste kapacitete In je proizvodnja odvisna od popraševanja. Cuprablau se Je že lepo uveljavil na našem tržišču, kar Je gotovo potrdilo, da so njegove fun-gicidne lastnosti dobre in da Je sploh ustrezne kvalitete.

Letos smo dosegli največjo proizvodnjo Cuprablaua — 312 ton. Na sliki: stota šarža
Proizvodnja in produktivnost v avgustu 1970
Vrednost blagovne proizvodnje je bila v avgustu manjša od one, ki je bfla dosežena v juliju tega leta. Manjša je bila proizvodnja v metalurgiji predvsem zaradi manjše proizvodnje vseh kontaktnih žveplenih kislin in cinkovega prahu. Proizvodnja v talilnici je ostala v glavnem na višini iz preteklega meseca, medtem pa je proizvodnja cinkovega belila porastla v primerjavi z ono v juliju za 21%.
Proizvodnja v valjarni je bila vrednostno večja od one v juliju ob minimalnem povečanju proizvodnje cinkove pločevine. Na vrednostno povečanje je v glavnem vplivala večja proizvodnja cinkovih čašic in USA trakov.
Za 4,5 % je bila v avgustu manjša proizvodnja v kemičnem obratu I. od dosežene proizvodnje v juliju in to predvsem zaradi-manjše proizvodnje litopo-na in superfosfata. Vrednostnega izpada proizvodnje teh proizvodov ni mogla pokriti večja proizvodnja ostalih količinsko manjših proizvodov.
(Nadaljevanje na 2. strani)
IV O V E INVESTICIJE V GRAFIČNEM ODDELKE
(Nadaljevanje s 1. strani)
GRAFIKA III
Predmet investicije je izgradnja tovarne za proizvodnjo oslo-jenih ofsetnih in knjigotiiskar-skih plošč. Namen investicije pa je zagotoviti redno dobavo domačim potrošnikom, jim nuditi oslojene plošče domače proizvodnje in s tem zmanjšati uvoz plošč tujih proizvajalcev ter višek izvoziti. Za tehnološki postopek priprave plošč in osloje-vanja teh plošč je Cinkarna pripravila lastno tehnologijo v oddelku za razvoj grafičnih materialov. Izbrana tehnologija omo-
| Proizvodnja | lin produktivnosti 1 v avgustu 1970 f
7) (Nadaljevanje s 1. strani) (o
V primerjavi z julijem >2 y) ugotavljamo padec proiz- (G (1 vodnje anilinskih barv, pro- (y G) izvodnja pomožnih sred- S /) štev pa je bila večja.	(6
Gl Proizvodnja kemolit plošč >v y> je bila za 26 % večja od S G< one, ki je bila dosežena v (y G) juliju, medtem pa je bila >2 V) proizvodnja mikrocink (G (l plošč manjša za 16 %»	%
y) Proizvodnja v kemičnem /2 9) obratu III. Ljubija je bila (G (,{ pravtako manjša od one, /) y) ki jo bila dosežena v juliju. (A « Skupna večja proizvodnja (G S zemeljskih in VOBA barv » ni vrednostno pokrila manj- (A S šo proizvodnjo organolov in jg G) zaščitnih premazov.	'(/
/) Kumulativno za razdobje (G Gl januar—avgust 1970 je vred- g y) nost blagovne proizvodnje (G ? celotnega podjetja za >5 (G 14,6 % manjše od one, ki je w bila dosežena v istem raz- » p dobju preteklega leta. (G 7V Letni plan proizvodnje je g S bil v razdobju prvih osmih « y) mesecev dosežen s 64,11 %. g G< Poprečno število zaposle- E G) nih je bilo v tem razdobju ((■ p za 7 % manjše od onega v K S istem razdobju preteklega S y) leta. Ker je bila vrednost GG 7) proizvodnje letos manjša za (5 S 14,6 %, znaša padec pro- L y) duktivnosti dela 7,6 %. (G 7< Vrednost izvoza v avgustu p G) je znašala 430.357 $ kar >7 y) predstavlja 71,04 % ‘dvanaj- (G G) stine letnega plana. Kumu- » y; lativno v osmih mesecih je « 7) bil letni plan izvoza dose- (G G) žen s 55,2 %, v primerjavi z >2 y) istim razdobjem preteklega (G leta pa je bil manjši za (9 (p 23,5 %. 70% izvoza je bilo f) p realiziranega na konverta- (G Gi bilna področja.	h
CSCSCSCVCNCNCiCVCNOCNCNOOGSGSCJGNjSGN
? CINKARNAR
goča dobro kvaliteto in visoko produktivnost v proizvodnji plošč.
Lokacija je predvidena v Cinkarni v neposredni bližini obstoječega obrata. Ugodna je zaradi bližine tiskarne kjer o-pravljamo poizkuse uporabnosti plošč in bližine oddelka za razvoj grafičnih materialov (Centra za instruktažo in razvoj grafike — CIRG), ki s svojo opremo in zlasti s kadri zagotavlja odlično razvojno službo, servis in s tem plasman ter vodstvo in kontrolo.
Analiza domačega tržišča kaže, da se preusmerja tisk časopisov in revij na ofsetno tehniko ter z uvedbo novih ofsetnih rotacijskih strojev omogoča v najkrajšem času plasirati dodatnih 110.000 m2 plošč za ofsetno tehniko. Za ostalo proizvodnjo imamo ugodne možnosti izvoza. Prav tako predvidevamo možnost plasmaja oslojenih MC na domače tržišče, za izvoz pa bo na razpolago 40.000 kosov ne-oslojenih MC plošč in višek proizvodnje oslojenih MC plošč. U-godne izvozne cene in dobra kvaliteta zagotavljata realizacijo izvoznih načrtov.
Celotna investicija predvideva nabavo bančnih kreditov in posojil iz naslova inozemskega komercialnega kredita v znesku 19.028.667 din. Po planu investiranja je predviden začetek redne proizvodnje 1. oktobra 1971.
Rentabilnostni izračun izkazuje 22,5 % neto skladov na razpolago podjetju.
GRAFIKA IV
Predmet investicije je izgradnja tovarne za proizvodnjo ofsetnih in knjigotiskarskih barv. Potrebe tiskarskih barv za tehniki ofsetnega in knjigotiska v naši državi, že dolga leta zadovoljujejo proizvodi domačih proizvajalcev. Zahteve za kvalitet-
nejšimi grafičnimi proizvodi tiskarskih uslug silijo grafično industrijo v izvoz kvalitetnih tiskarskih barv. Domači proizvajalci ne uspevajo zadostiti tem zahtevam in to stanje v tiskarnah povzroča težave tudi pri uporabi repromaterialov naše proizvodnje. Naši strokovnjaki tako večkrat rešujejo tudi problem barv domače in tuje proizvodnje, kar jim je dalo izkyšenj tudi na tem področju. Omenjena dejstva privedejo Cinkarno do tega, da že z zelo uspešno vpeljano proizvodnjo tiskarskih barv razširi z ofsetnimi in knji-gotiskarskimi barvami. Da bi na
tem področju takoj uspeli navežemo poslovne stike z več tujimi proizvajalci tovrstne proizvodnje za odkup licence in od najugodnejšega proizvajalca, ki ima veliko tradicijo in ugled tudi na našem in tujem tržišču, odkupimo licenco.	<
Namen investicije je redna preskrba domačega trga z visoko kvalitetnimi -barvami, zmanjšanje uvoza barv tujih proizvajalcev in skupen nastop z licenčno firmo pri osvajanju izvoza na tretji trg.
Tehnološki postopek proizvodnje je prevzet in zagotavlja visoko kvaliteto, obenem pogodbeni stranki izboljšujeta tehnologijo v skupnem razvojnem delu. Predvidena kapaciteta pokriva vse potrebe jugoslovanskih tiskam po uvoženih barvah.	t
Lokacija je predvidena v okviru Cinkarne Celje in je vezana na dogradnjo že obstoječega objekta, prvotno predvidenega za proizvodnjo vodikovega peroksida. Lokacijo omogoča dobro povezavo z obratom proizvodnje preparatov za grafično industrijo, ki bo prevzel del proizvodnje pomožnih sredstev za barve. Enako kot pri Grafiki III predstavlja CIRG — Center za in-
struktažo in razvoj grafike, tudi v Grafiki IV, vodstvo, kontrolo, razvoj ter servis.
Z manjšimi vlaganji v dodatno opremo za razširitev proizvodnje je možno tudi uspešno osvajanje tujega trga.
Potrebna sredstva za investicijo znašajo 14.707.819 din in so zagotovljena iz bančnih kreditov ter posojil iz naslova inozemskega komercialnega kredita.
G V
Rentabilnostni izračun izkazuje 30,47 % neto skladov na razpolago podjetju. Plan investiranja predvideva začetek izgradnje 1. oktobra 1970, začetek delne proizvodnje 1. februarja 1971 in začetek redne proizvodnje 1. avgusta 1971.
Omenjeni razširitvi predstavljata nujno potrebno preusmeritev Cinkarne in ji omogočata še nadaljnji razvoj.
D. Podpečan
NOTRANJI EKREPI EE1NK0VITI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Delni vzrok manjše proizvodnje posameznih proizvodov je bu tuui v neplaniranih remontih in tudi premajhni prizadevnosti posameznih delavcev v podjetju. Delovne naloge, ki so določene z operativnim planom niso bile povsod izpolnjene, o čemer so razpravljali tudi organi upravljanja, ki so zahtevali, da se delovna disciplina in osebna odgovornost še zaostrita. V tem obdobju sanacije podjetja je predvsem dolžnost slehernega elana delovne skupnosti, da cimvcč prispeva k izboljšanju delovnih in poslovnih rezultatov.
Drugo vprašanje, o katerem sta sanacijski odbor in vodstvo podjetja razpravljala v zvezi s poslovnimi rezultati je način uresničevanja tistih pogojev, ki jih vsebuje sanacijski program in se nanašajo na ureditev sistemskih in drugih predpisov poslovanja izven podjetja, ki pa močno zadevajo v materialne pogoje Cinkarne. Ugotovljeno je bilo, da se ti pogoji realizirajo zelo počasi, zato je poslovanje Cinkarne olcžko-čeno. Kljub pogostim intervencijam in zahtevam s strani predstavnikov Cinkarne še ni realiziranih vrsto pogojev, vendar je v zadnjem času čut\ji večje prizadevanje za pomoč pri reševanju te problematike. Na podlagi izdelanih elaboratov razvoja grafične dejavnosti in študije o potrebnih sredstvih za modernizacijo kemične proizvodnje je sanacijski odbor razpravljal tudi o prcoricntaciji proizvodnje v Cinkarni s posebnim ozirom na zmanjšanje obsega proizvodnje v metalurškem delu Cinkarne.
Ker podjetje še ne razpolaga s podrobnimi podatki o obsegu proizvodnje v prihodnje, še ni mogoče realizirati posameznih stališč, ki so bila sprejeta že na osnovi raznih študij in sc nanašajo na bodoče poslovanje Cinkarne. Rezultati analize bodo kmalu znani in tako bo mogoče z njimi seznaniti ves kolektiv.
Vsekakor je Cinkarna s svojim lastnim prizadevanjem žo opravila veliko delo pri njeni preusmeritvi. Podrobno izdelani programi, ki slonijo na analizah obstoječih proizvodov, bodo lahko služili za dokončno izdelavo perspektivnega razvoja programa, kar pa je tudi najvažnejša naloga tako vodstva kot organov upravljanja, celotnega kolektiva in sanacijskega odbora.
Civilna zaščita v novem zakonu o narodni obrambi
(Nadaljevanje)
PRIJAVA SUMLJIVEGA
Človeka
Občani in vse družbene organizacije so dolžni obveščati pristojne organe o vseh pojavih in dejavnostih, ki bi utegnili škodovati narodni obrambi in varnosti dežele. Ta obvestila je treba sporočiti službi za notranje zadeve, vojaški enoti ali organu oblasti.
Gre za očitno radovednost nepovabljenih ljudi za vojaško garnizijo, ali za določene vojaške enote, za proizvodnjo nekaterih tovarn ter zmogljivosti živilske industrije in celo za fake, na videz povsem nedolžne podatke, kakor so podatki o materialnem položaju članov, medsebojnih odnosih v delovni skupnosti in podobno.
KDO RAZGLASA PODATKE ZA TAJNE
Zvezni izvršni svet je pooblaščen, da določi merila, po katerih se bo ugotavljala tajnost podatkov o narodni obrambi s področja državnih organov, ustanov in delovnih organizacij. Kar
zadeva za oborožene sile važne podatke, določi merila državni sekretar za narodno obrambo.
Merila, ki jih določi zvezni izvršni svet ali državni sekretar za narodno obrambo, so obvezna za vse občane, delovne in druge organizacije in državne organe.
Glede njih je vsaka delovna organizacija, ustanova ali d(gav-ni organ dolžan, da o vsakem podatku, ki se nanaša na narodno obrambo, določijo slropnto tajnosti. Stopnja tajnosti je odvisna od pomena podatkov in vpliva na način varovanja in zaščitne ukrepe.
KDAJ SE DOLOČI TAJNOST PODATKOV?
Z nobeno naredbo ni mogoče vnaprej predpisati, kaj je vse tajna na področju narodne obrambe. To se praviloma določi za vsak podatek posebej, ker se važnost podatkov spreminja in je odvisna od mnogih okoliščin.
Velja torej pravilo, da se stopnja tajnosti za vsak podatek (listine, materialna sredstva, objekti, ukrepi in druga dejstva)
določi v trenutku, ko se pojavi.
Za zaščito interesov narodne obrambe se občanu lahko omeji ali prepove svoboda gibanja, bivanja ali nastanitve v posameznih krajih ali delih dežele. Ta omejitev je lahko stalna ali začasna.
Dostop, ogledovanje in fotografiranje vojaških in drugih objektov, ki jih državni sekretar za narodno obrambo razglasi za važne za obrambo dežele, je prepovedano.
Vse vrste premerjanja zemljišč in morja ter proučevanja, kakor so geodetska. _ geofizikalna, geološka, hidrološka in druga na določenih območjih (določi jih sekretar za narodno obrambo) opravljajo samo organizacije, ki dobe od državnega sekretarja za narodno obrambo dovoljenje.
FOTOGRAFIRANJE IZ ZRAKA SAMO Z DOVOLJENJEM
Fotografiranje iz zraka lahko opravljajo samo organizacije, ki dobe za to dovoljenje od državnega sekretarja za narodno obrambo. Posnetki iz zraka se lahko objavijo v znanstvene in druge namene samo s soglasjem državnega sekretarja za narodno obrambo.
Iz sodobne prakse: vračilo štipendije
Štipendist, ki po lastni krivdi le delno izvrši svoje obveznosti iz nogodbe o štipendiranju, mora vrniti štipenditorju vse zneske, ki iih je dobil iz naslova štipendije.
Tožeča stranka (delovna organizacija) je s tožbo zahtevala, da ji toženec (delavec) vime zneske, ki jih je dobil iz naslova štipendije, ker je samo delno izpolnil svoje obveznosti iz pogodbe o štipendiranju.
KAKO UKREPATI V PRtME-RU NAPADA NA NASO DRŽAVO
V naših časih izbruhnejo voi--e nepričakovano in nenapovedano. Z nenadnim in bliskovi-
Okrožno sodišče je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo, ker je menilo, da se štipendist v celoti oprosti vračila štipendije, četudi le delno izpolni svoje pogodbene obveznosti.
Vrhovno sodišče Hrvatske je kot sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi tožeče stranke, spremenilo sodbo prve stopnje in tožbenemu zahtevku ugodilo za znesek, ki ustreza času v katerem je bil toženec dolžan ostati na delu v skladu s pogodbo o štipendiranju.
Vrhovno sodišče Jugoslavije je revizijo tožene stranke zavrnilo in v obrazložitvi svoje sodbe navedlo med ostalim:
— Vrhovno sodišče meni, da štipenditor lahko načelno zahteva od štipendista, ki po svoji krivdi ni v celoti izpolnil obveznosti iz pogodbe o štipendiranju, da mu vrne vse zneske, katere mu je plačal na račun štipendije, in sicer tudi takrat, če štipendist delno izpolni pogodbo. to je, če pred iztekom pogodbenega roka o trajanju delovnega razmerja razveže to delovno razmerje. To ne izhaja samo iz nuje po pogodbeni disciplini, temveč narekuje to tudi potreba po nadaljnem razvijanju načela solidarnosti.
Le v primeru, če je štipendist skoraj v celoti izpolnil svoje po-
godbene obveznosti in brez grobe nevestnosti ni izpolnil le majhnega dela svojih obveznosti (o tem se odloča za vsak primer posebej) potem je štipendist dolžan vrniti le sorazmerni del prejete štipendije.
»Skozi Tam«
tim napadom si napadalec nri-7>ačimn^ei doseči odločilni '■sneb. fla bi onemogočil mobi-li.zaci.io sil napadene dežele in hkrati preprečil reagiranje svetovne javnosti. Zato mora branilec imeti tako organizirano obrambo, ki bo tudi v najtežavnejših okoliščinah, takoj in brez odlašanja začela delovati. To predvsem pomeni, da mora
Na tretjem sejmu obrti, ki je bil od 15. do 23. avgusta v Celju, smo na lepo urejenem razstavnem prostoru predstavili obiskovalcem sejma zaščitna sredstva za rastline in umetna gnojila. Obiskovalci so si z zanimanjem ogledovali naše proizvode
vsakdo vedeti, kje naj se v tistem trenutku mudi in kaj mora storiti.
Kljub vsem mirodobnim pri-pravanj in predvidevanjem pa lahko vojna prinese tudi vrsto nepričakovanih situacij, ki bodo zahtevale izredno iznajdljivost vsakega občana in vseh družbenih organizacij, ki vodijo obrambo dežele.
(Nadaljevanje na 4. strani)
»Ukana« ponovno izide
Ker je zanimanje za trilogijo Toneta Svetine UKANA še vedno zelo veliko, bo delo ponovno natisnjeno. Izid predvidevamo spomladi 1971.
UKANA je roman o boju majhnega naroda v srcu Evrope. Boj, ki ga je bil, ni bil ne prvi in najbrž tudi ne zadnji, čeprav bi želeli, da je tako. Ali smo pripravljeni, da nas zgodovina ne bi ukanila, kot je ukanila veliko večje in močnejše od nas?
UKANA je roman, ki govori o spoznanju, da v majhnem narodu lahko vz-plapolajo plameni največjega junaštva, predanosti in ljubezni do rodne zemlje. Utrjuje nas v prepričanju, i da tudi majhen narod lahko živi brez manjvrednostnega občutka ob velikih, če 1 smotrno in celovito razvija svoje ustvarjalne moči in sposobnosti.
UKANA nas prepričuje o tem, da je humana vsebina človeških odnosov in socialna pravičnost močnejše o-rožje, kot utegnejo biti tan- K ki in letala.	y
UKANA nam ob junakih Primožu, Vojku, Gorazdu, < Svarunu in drugih kot so Ana, pa Valjhun, VVolf, Knicke opisuje špijonsko delo gestapa in obveščevalno službo partizanov na Slovenskem med drugo svetovno vojno.
In končno ukani tudi svoje .junake: domala vsi so padli, tisti pa, ki so ostali, preživljajo vojno bedo in stisko v obliki moralnih stisk daleč v naš čas. Orientacijska cena za pred-naročnike:
vezava v celo platno 225 din vezava v polusnje 260 din vezava v usnje	350 din
del posamezno	55 din
Možnost plačila tudi v obrokih. Naročila zbirajo v pi- I sarni sindikalne podružni- ' ce (nad bifejem).
CINKARNAR
ODLIKOVANJA KRVODAJALCEM CIVILNA ZAŠČITA
Cinkarna upravičeno uživa velik ugled zaradi pravilnih in uspešnih prizadevanj na področjih skrbi za človeka v proizvodnji. Poleg velikih uspehov pri pospeševanju stanovanjske gradnje, rekreativne dejavnosti, izobraževanja, varnosti pri delu, zaposlovanju invalidov in v drugih socialnih dejavnostih, se naš delovni kolektiv prav posebno odlikuje pri zbiranju krvi za bolne in ponesrečene tovariše in svojce. S ponosom smo letos sprejeli javno priznanje Občinskega odbora Rdečega križa, da Cinkarna v krvodajalstvu prednjači med celjskimi delovnimi kolektivi.
maloštevilnih krvodajalcev. V prisotnosti predsednika Občinskega odbora Rdečega križa tovariša Erjavca in šefa Postaje za transfuzijo krvi primarija dr. Štrausove, se je nato še osebno zahvalil vsakemu in mu izročil priznanje..
S srebrno krvodajalsko značko za 5-kraten odvzem krvi: Franc Božnik, Ivan Breznik, Jože Čater, Franc Črepinšek, Zvonko Glas, Stanko Kučiš, Ivan Kunštek, Pavel Korošec, Franc Lupše, Štefan Marcius, Jože Mužanič, Jože Pravica, Anton Pungartnik, Milan Seničar, Anton Sorič, Ivo Sotličič, Jože Tratnik, Ivan Veranič in Dominik Žvegler.
Vse odlikovance prosimo, naj še v prihodnje nudijo tak lep vzgled in vzpodbudo drugim pri zbiranju krvi in jim iskreno če-
Naš sodelavec Ivan Veranič je za svoje humano prizadevanje prejel srebrno krvodajalsko značko
Vsako leto prirejamo po dve krvodajalski akciji. Odzivamo pa se tudi posebnim vabilom Postaje za transfuzijo krvi, kadar primanjkuje krvi ali pa kadar je v nevarnosti naš sodelavec. Vsako leto se priglaša nad 40 novih krvodajalcev, ki zamenjajo one, ki odhajajo v pokoj.
Ni načina, da bi se dovolj zahvalili ljudem, ki darujejo lastno kri, da bi povrnili zdravje sočloveku. Le skromno znanje priznanje daje organizacija Rdečega križa z odlikovanji, ki jih podeljuje vsako leto ob prazniku krvodajalstva. Podelitev priznanj je vedno združena tudi z izletom v naravo. Taka srečanja ob skromni zakuski so nadvse prijetna, saj se zbero ljudje, ki jih druži visoka srčna kultura in human odnos do človeštva.
Letos je bilo odlikovanih 38 krvodajalcev iz našega kolektiva. Podeljenih je bilo 5 diplom, 14 zlatih in 19 srebrnih značk. Že pred tem pa je Cinkarna na proslavi 25-letnice Organizacije Rdečega križa prejela diplomo za zasluge v izvajanju programa te humanitarne organizacije.
V petek, dne 5. junija popoldne je vrsta avtobusov odpeljala na Celjsko kočo nad 150 odlikovancev. Za dobro razpoloženje so skrbeli neutrudni godci in lepo vreme. Predsednik komisije za krvodajalstvo dr. Petrovič je v svojem nagovoru zlasti vprašal, kje so nerazumljivi vzroki, da v naši socialistični družbi primanjkuje krvi za transfuzijo. Le kako more ogromna večina zdravih ljudi sebično odklanjati darovanje krvi, v slučaju bolezni pa terjati svojo pravico do zdravljenja, kjer ima pomembno vlogo kri
Odlikovani so bili naslednji cinkamarji:
Z diplomo za 15-kraten odvzem krvi: Viktor Bračko, Karl Feguš, Simon Petkovški, Daniel Petrin in Franc Vipotnik.
Z zlato krvodajalsko značko za 10-kraten odvzem krvi: Anton Belej, Ivan Brglez, Anica Korošec, Emil Mlinarič, Slavko Ka-lafatič, Ludvik Petek, Miha Plan-ko, Anica Pompe, Ivan Strmšek, Konrad Šalamon, Ignac Šeško, Marjan Templak, Ivan Trobiš in Ljubo Umičevič.
’ stitamo ter se jim zahvaljujemo za vso požrtvovalnost.
Naša sindikalna organizacija, ki je glavni pobornik krvodajalstva, je tudi letos izkazala lepo priznanje krvodajalcem s tem, da je odobrila brezplačno 10-dnevno letovanje 21 nosilcem diplom in zlatih značk.
I.	S.
(Nadaljevanje s 3. strani)
MOBILIZACIJA
V sodobnih razmerah ne moremo govoriti o mobilizaciji v tistem smislu, kakršna je bila prej ali med drugo svetovno vojno. Okoliščine bojevanja nalagajo stalno pripravljenost Ih usposobljenost vse družbe za izredno nagel prehod na vojni tir.
Nagel prehod iz mirodobnega v vojno stanje postane če že ne odločilen dejavnik za končni izid, pa vsaj dejavnik odločilnega vpliva na začetni potek in nadaljnje vodenje vojne. Zato se prva bitka nasprotnih sil bije okrog mobilizacije, ker si napadalec prizadeva, da bi jo za vsako ceno onemogočil, branilec pa, da bi jo čim hitreje in čim uspešnejše izpeljal.
Uspeh mobilizacije je odvisen od mobilizacijskih priprav, ki se opravijo v mirodobnem stanju, od kvalitet in usklajenosti mobilizacijskih načrtov, od seznanjenja občanov s postopkom mobilizacije, od strokovnosti izvršil-rev mobilizacije itd. kakor tudi od dispcipliniranega izpolnjevanja obveznosti tudi v najtežavnejših okoliščinah.
POSTOPEK OBČANA, KI IMA VOJNI RAZPORED
Vojni razpored v najširšem pomenu besede je razpored, ki se pravočasno sporoči občanu o njegovem mestu in dolžnosti med vojno.
Po vojnem razporedu se lahko občan znajde v JLA, cnofi ali službi teritorialne ooTambe, nadalje v enotah civilne zaščite ali pa na delu v delovni organizaciji.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PRIHODNJA KRVODAJALSKA AKCIJA BO V SOBOTO, DNE 3. OKTOBRA
Spet naprošamo vse naše krvodajalce, naj ne odrečejo svojega sodelovanja. Kdor se doslej še ni odločil pa naj razmisli o tem. da vsakega lahko doleti bolezen — tudi njega in njegove svojce. S kakšno moralno pravico bo tedaj pričakoval, da mu naša zdravstvena služba nudi vsako zdravilo — tudi kri sotovarišev, če sam ne sodeluje pri darovanju krvi. Prenckatcri se izgovarjajo na svoje slabo zdravje in podobno. Vsak prijavljene^ bo pred odvzemom krvi vsestransko zdravniško pregledan in ni bojazni, da bi bila odvzeta kri nekomu, če je le malo možnosti, da hi mu to škodovalo.
Največje zasluge za zbiranje krvodajalcev imajo naši sindikalni pododbori in vodilni delavci v obratih. Brez njihovega prizadevanja ni usepla še nobena akcija, saj nosijo veliko odgovornost za nemoten potek dela zaradi prostih dni krvodajalcev. Trdno pričakujemo, da bodo spet storili vse za uspeh akcije in kot običajno prednjačili s svojim osebnim vzgledom.
Krvodajalci, zbrani pri Celjski koči poslušajo nagovor dr. Petroviča, predsednika komisije za krvodajalstvo
NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU
V mesecu juliju so se pri delu poškodovali:
V	TALILNICI:
Jurij KOROŠEC je odstranjeval od pečnih oken predleže. Pri prenašanju le-teh mu je tekoči cink iz predleža brizgnil v čevelj ter ga opekel po stopalu desne noge.
Redjap DJEMAJ je podlagal z železnim klinom zaveso destilacijske peči, katero je z vilicami dvignil voznik viličarja. Leta je zaveso prehitro spustil in poškodovancu stisnil prst na levi roki.
V	CIKOVEM BELILU:
Franc PIKL je čistil plinske kanale, pri tem mu je padel vroč prah v čevelj ter ga opekel po stopalu leve noge.
V	RAFINACIJI:
Ivan KROFLIČ je hotel zravnati cinkove bloke na šaržimem vozičku. Pri tem se je nekaj plošč prevrnilo ter mu stisnilo prste na levi roki.
V	VALJARNI:
Ferdo GOBEC je hotel kontrolirati hladilni sistem viličarja. Ker pa je neprevidno in naglo odprl pokrov hladilnika, ga je vroča para opekla po desni roki nad zapestjem.
Ivan KRKALO se je v času odmora postavil preblizu peči za segrevanje platin, tako da ga je sodelavec, ki je odpiral pečna vrata z njimi oplazil ter opekel po hrbtu.
Ludvik PODERGAJS je pri odstranjevanju vlitih cinkovih blokov iz modelov dobil mod bloke dva prsta leve roke.
Radimir RKULOVIČ se je urezal v prst na levi roki, ko je pokrival oinkove bloke s pločevino.
Peter BUKVIČ se je pri šarži-ranju v rafinacijsko peč udaril po prstu leve roke.
V SKLADIŠČU:
Aleksander KOZMUS se je peljal v kamionu, na katerem je bila paleta, naložena s cinkom. Ko je kamion naglo ustavil, je paleta zdrsnila ter stisnila ponesrečencu stopalo desne noge.
V	OBRATU MODRA GALICA:
Ivan ROBNIK je s sodelavcem stiskal odpadne bakrene kotle. Pri tem se je sodelavcu snelo kladivo z ročaja ter ponesrečencu padlo na stopalo leve noge.
V	SUPERFOSFATU:
Azis HADŽIČ je občutil močne bolečine v hrbtu, ko je peljal ročni voziček (rudi) naložen s 25 kg superfosfata.
V KEMIČNEM OBRATU MOZIRJE:
Jože STROPNIK je pri pretakanju propanola s pomočjo črpalke ravnal neprevidno s cevjo in pri tem mu je propanol brizgnil v oko.
V STROJNIH OBRATIH:
Franc VREČAR je pri dviganju svinčenih zvitkov začutil bolečino v levem boku.
Marjan ŠPES je pri odpiranju čeljusti amerikanske glave zadel z nogo v vzvod za pogon stružnice. Pri tem mu je glava stružnice stisnila prst desne roke.
Pretekli mesec se je zgodila v našem podjetju delovna nezgoda pri kateri je dobil naš sodelavec 26-letni Leopold Gubenšek hude opekline; plamen, ki je vanj bruhnil, ga je močno opekel po nogah in po celem sperdnjem delu telesa, razen po obrazu.
Ko so ponesrečenca pripeljali v bolnišnico, se je pričela borba za rešitev mladega življenja, za kar je bila potrebna precejšnja količina človeške kože, s katero bi zaščitili smrtno nevarne rane pred infekcijo. Na pomoč so priskočili sodelavci in prijatelji, ko so zvedali v kako kritičnem stanju se nahaja tovariš Gubenšek: traktorist Albert Tr-žan, vzdrževalca Ivan Pečko in Rihard Stanič, vsi trije zaposleni v našem podjetju ter Ivan Gajšek, pozneje pa še Franc Gubenšek, ki so skupaj darovali 2.600 kvadratnih centimetrov svoje kože.
Ponesrečenčevo stanje se je že toliko izboljšalo, da tuje kože ne bo več potreboval, vendar je njegovo stanje še zelo resno.
Slobodan PEJIČ je pri struženju vijakov iz medenine dobil drobec v desno oko.
V	GRADBENEM ODDELKU: Ivan COKAN je pri ometava-
nju stropa dobil malto v oko.
V	ENERGETIKI:
Janez BEVK je polnil neoprane plastične balone z lugom. Ker pa je v enem balonu bilo nekaj kisline, je prišlo do močnejše reakcije in ponesrečenca je lug poškropil po vratu in obrazu.
NA POTI V SLUŽBO IN IZ SLUŽBE STA SE POŠKODOVALA: Zvone KOBOLA in Peter KENDA.
SSSSvSsSSSsSvStStSvStStSSsSSsStS®
I Dopisujte	1
1 CINKARNAR	|
S svojim humanim dejanjem so omenjeni tovariši pokazali visoko zavest in tovariški odnos do sočloveka, za kar zaslužijo res največje priznanje.
Surovi cink šaržirajo v rafinacijsko peč avtomatično
Pogled na valjčni mlin v našem obratu v Mozirju
Sodelavcu darovali kožo
Tekmovanje za sindikalno značko
Komisija za rekreacijo pri celjskem občinskem sindikalnem svetu si prizadeva čimbolj razviti šport in rekreacijo med delovnimi ljudmi, kot eno izmed najprivlačnejših oblik telesnega in duševnega razvedrila.
Sindikalne športne igre in druge oblike športne rekreacije so vse bolj popularne in množične. Na teh igrah se udeleženci afirmirajo predvsem kot tekmovalci v raznih ekipah. Da bi motivirali še posameznike in tem dali priznanja se je občinski sindikalni svet odločil, da organizira tekmovanje za sindikalno rekreacijsko značko.
Vsak redno zaposleni član kolektiva in sindikalne organizacije lahko prejme značko. Zahteve so lahke in z malo prizadevanja si značko lahko vsak pribori.
Vsa tekmovanja, ki smo jih že in ki jih še bomo organizirali vodi in registrira tekmovalna komisija, katero sestavljajo vodje sekcij in to so: vodja ženske sekcije Metoda Kastelic, glavni laboratorij, kegljanje Jo-co Veranič; namizni tenis Silvo Dečman; planinstvo Viktor Skale; nogomet Marjan Leban; rokomet Ivan Pohole; streljanje Joco Veranič in šah Mirko Mežnar.
Vsa tekmovanja, ki jih bomo organizirali bodo pravočasno objavljena na vseh vidnih mestih v podjetju, vse ostale informacije pa boste dobili na telefonski številki 224 pri tovarišici Vidi Svečak.
Splošna navodila tekmovanja
1.	Pravico do tekmovanja za značko imajo vsi v rednem delovnem razmerju zaposleni v celjski občini.
2.	Tekmovanje se prične s i. majem 1970 in konča s 30. aprilom 1971. Upoštevajo se aktivnosti samo v tem času.
3.	Vsak tekmovalec - tekmovalka lahko prične tekmovati kadar koli v navedenem obdobju 1970-1971.
4.	Tekmuje se za zlato 2000-2500 točk, srebrno 1500-1999 točk in bronasto značko 1000-1499 točk.
5.	Tekmovalci — tekmovalke so razdeljeni v tri starostne skupine:
do 30 let (letnik 1940 in mlajši) od 31-40 let (letnik 1939-1930) nad 40 let (letnik 1929 in starej.)
Če tekmovalec — tekmovalka prekorači v tekmovalnem obdobju 1970/71 eno starostnih mej se upošteva tisto leto s katerim je pričel in se ga po ustreznih normah tudi ocenjuje.
6.	Vsak tekmovalec — tekmovalka lahko pridobi točke za značko na dva načina:
a)	točkovanje števila raznih rekreativnih aktivnosti posameznika
b)	točkovanje športnih dosežkov v planinstvu, plavanju, smučanju, kegljanju in streljanju.
Navodila za točkovanje aktivnosti
1.	Za eno aktivnost se upošteva vrako športno rekreativno udejstvovanje določenega dne, ki traja vsaj eno uro in se pri tem tekmovalec pojavlja kot član svoje sindikalne organizacije.
2.	Aktivnosti lahko organizira osnovna organizacija sindikata ali kdo drug npr.:
—	razna interna tekmovanja v kolektivu
—	sindikalne športne igre
—	športni popoldnevi
—	medobratna tekmovanja
—	posebna tekmovanja za pridobivanje značke
—	vadba v okviru kolektiva itd.
3.	Vsaka aktivnost se točkuje s 50 točkami in se vpiše v evidenčni karton.
4.	Z aktivnostjo dosežejo tekmovalci — tekmovalke največ 1500 točk, večje število točk se ne upošteva.
5.	V aktvinosti se štejejo tudi tekmovanja za športne rezultate (planinstvo, plavanje, smučanje, kegljanje in streljanje).
Vsako tekmovanje za rezultate se torej registrira kot ena aktivnost torej s 50 točkami.
TOČKOVANJE AKTIVNOSTI
Moški
do 3 olet: J aktivnost = 50 tofk. 30 aktivnosti = 1500 točk;
Od 31—40 let 1 aktivnost = 75 točk, 20 aktivnosti = 1500 točk; nad 10 let. 1 aktivnost = 300 točk, 5 aktivnosti = 1500 točk.
Zenske
do 30 let. 1 aktivnost = 75 točk, 20 aktivnosti = 1500 točk; od 31—40 let. 1 aktivnost = 50 točk 10 aktivnosti = 1500 točk;
nad 40 let, 1 aktivnost = 300 točk, 5 aktivnosti = 1500 točk.
Navodila za točkovanje športnih rezultatov
1.	Vsak, ki hoče dobiti značko
mora poleg tekmovanja za točkovanje aktivnosti, tekmovati tudi vsaj v treh izmed navedenih petih panog " (planinstvo, plavanje, smučanje, kegljanje in streljanje), oziroma tekmovalci — tekmovalke nad 40 let vsaj v dveh izmed navedenih petih panog v nasprotnem primeru ne more dobiti značke.
2.	Za rezultate lahko tekmuje vsak največ trikrat v eni panogi. najboljši rezultat pa se mu točkuje.
3.	Organizator teh tekmovanj je osnovna organizacija, nekajkrat pa bodo tudi odprta tekmovanja za rezultate, ki jih bo organiziral Občinski sindikalni svet.
4.	Višina možnih točk je za vsako panogo določena na osnovi psihofizičnih kvalitet panoge oziroma težavnosti panoge.
5.	Maksimalno lahko vsak zbere 1500 točk, minimalno pa 300 točk.
6.	Rezultati so razdeljeni v vsaki panogi na tri norme: ZLATO, SREBRNO in BRONASTO.
Planinstvo Plavanje Smučanje Kegljanje Streljanje Skupaj
zlata":	500	350	300-	200	150	1500
srebrna:	400	300	250	150	100	1200
bronasta:	300	200	150	100	50	800
Normativi za posamezne panoge niso pretežki in so minimumi že s samo udeležilo zagotovljeni, maksimumi pa so določeni na osnovi izkušenj in pre-d i skuti rani z nekaterimi strokovnjaki.
Pravila in točkovanje za posamezne panoge Planinstvo
Tekmovalec — tekmovalka katerekoli starostne skupine mora obvladati enega izmed omenjenih slovenskih vrhov, ki so razdeljeni po težavnosti.
Vrhovi so imensko določeni zaradi možnega dostopa na druge vrhove z avtomobili.
Tekmovalec - tekmovalka lahko obvlada vrh samo v skupini najmanj 4 ljudi, vsaj 2 morata biti iz istega kolektiva in prinesti žig določenega vrha svojemu referentu ali komisiji.
Vzpon A kategorije 500 točk, Triglav, Prisank, Jalovec, Mrzla gora, Skuta, Grintovec, Kočna.
Vzpon B kategorije 400 točk, Brana
Mojstrovka, Krn, Mangart, Stol, olstrica.
vzoon C kategorije 300 točk, Raduha, Peca. Golica. Kamniško sedlo, eiševa. Triglavska jezera, Komna.
Plavanje
Tekmuje se lahko v kateremkoli bazenu ali mirnovodnem plavališču, dolžine najmanj 25 metrov. Stil je lahko poljuben in se lahko med plavanjem menja.
Norme in točke
Člani
do 30 let 300 m do 7’ 350 točk, od 7,1’ 300 točk, nad 8’ 200 točk; od 31—40 let 200 m do 4.30” 350 točk, od 4.30'"—5’15” 300 točk, nad 5T5” 200 točk; nad 40 let 100 m do 2’30” 350 točk, od 2’30”—3’ 300 točk, nad 3’ 200 točk.
Članice
do 30 let 100 m do 2’30” 350 točk; od 2*30”—3’ 300 točk; nad 3" 200 točk; od 31—40 let 50 m do 1’15" 350 točk, od 1’15”—1’45” 300 točk, nad 1'45” 200 točk, nad 40 let 50 m do 1’30” 350 točk, od 1’30"—2’ 300 točk, nad 2’ 200 točk.
Smučanje
Vse kategorije obeh spolov tekmujejo katerokoli izmed alpskih disciplin.
Norme in točke Če tekmovalec — tekmovalka prevozi progo pravilno dobi 300 točk.
Če tekmovalec — tekmovalka progo prevozi pa je diskvalificiran dobi 250 točk.
Če tekmovalec — tekmovalka med tekmovanjem odstopi dobi 150 točk.
Za dolžino proge in čas ni predpisanih norm. Upošteva se katerokoli tekmovanje, (interno itd.).
Kegljanje
Vse kategorije tekmujejo s 25 lučaji na polno in 25 na čiščenje.
Tekmuje se lahko na kakršnemkoli kegljišču normalnih dimenzij.
Tekmovanje mora biti opravljeno v enem dnevu.
Tekmovati se mora do konca sicer se rezultat ne upošteva.
Norme in točke
Člani
nad 160 kegljev 200 točk, od 130—159 kegljev 150 točk, od 1—129 kegljev 100 točk; članice
nad 140 kegljev 200 točk, od 110— 139 kegljev 150 točk, od 1—109 kegljev 100 točk.
Streljanje
Oba spola in vse kategorije streljajo z zračno puško na oddaljenosti 10 m iz stoječega položaja.
Vsak ima 20 strelov in 5 poskusnih strelov. Strelja se lahko na kakršnemkoli strelišču v zaprtih prostorih ali zunaj.
Tekmovati se mora do konca, sicer se rezultat ne prizna.
Norme in točke
člani
Od 30 let in od 31—40 let:
130—200 krogov 150 točk, 90—129 krogov 100 točk, 1—89 krogov 50 točk, nad 40 let, 120—200 krogov 150 točk, 80—119 krogov 100 točk, 1—79 krogov 50 točk.
članice*
do 30 let in od 31—40 let:
110—200 krogov 150 točk, 70— 109 krogov 100 točk, 1—69 krogov 50 točk, nad 40 let, 100—200 krogov 150 točk. 60—99 krogov 100 točk, 1— 59 krogov 50 točk.
Pa poglejmo še en primer točkovanja za lažje razumevanje. Primer: član do 30 let V plavanju je dosegel predpisano normo na 300 m 7 min. s tem je dosegel 350 točk plus 50 točk za aktivnost to je skupaj 400 točk. Obvladal je vrh Mangart in zato prejel 400 točk plus 50 za aktivnost je skupaj 450 točk. V streljanju je dosegel 100 točk plus 50 točk aktivnosti, skupaj 150 točk. Vsega skupaj 1.000 točk. Za razna interna tekmovanja v različnih aktivnostih pa je prejel 16 X 50 točk je 800 točk to je vse skupaj 1800 točk za kar bo prejel srebrno značko — medaljo.
Kot vidite sami vse tekmovanje ni prezahtevno zato vas pozivamo na veliko udeležbo pod geslom »zdrav duh v zdravem telesu«.
Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Teta Ivanka in razbojnik
To, da otroke kupujejo v bolnišnici, sem vedel že pri šestih letih. Slutil sem že tudi, da pridejo iz trebuha in ko sem razmišljal kje žensko prerežejo, mi je zopet bilo manj jasno. Takrat še namreč niso bili v modi bikiniji. Kljub temu, da smo vedeli kakšna je sosedova Marjetka pod krilom, smo si svet odraslih predstavljali, kot brezspolne ljudi, ki delijo otrokom kazni in pohvale. In ravno zaradi te nepoučenosti sem: si nekoč zaslužil dve krepki klofuti.
Dobrih sto metrov od nas je živela v stari hiši teta Ivanka, brhka tredesetletni-ca. Otroci je nismo imeli posebno radi, ker se nikoli nismo smeli igrati okrog njene hiše. Pravo nasprotje pa je bil njen mož, droben in šaljiv možiček. Z nami je igral žogo, nam rezljal sablje in puške, delil bonbone in kadarkoli smo imeli vojno s fanti iz sosednje vasi, smo čisto resno računali tudi na njegovo pomoč. Včasih, kadar je prišel domov ginjen, ga je žena preganjala okrog hiše z metlo. Oče je dejal, da pije zato, ker mu žena natika rogove. Da bi mu žena natikala rogove, nisem nikoli videl, ker nas je mama takrat nagnala v kuhinjo. Z očetom pa je stala za drvarnico in opazovala hudo uro pri sosedih.
O teti Ivanki so moški govorili, da je dobrega srca. Zakaj, ne vem! Meni ni nikoli dala bonbonov, pa tudi nogometa ni igrala z nami. Zato jo nisem maral. Se takrat, ko me je poslala mama k njej po sol, sva se z bratom prepirala, kdo naj gre.
Ko sem se nekega popoldneva vračal iz šole, me je poklicala teta Micka, debela in že rahlo ostarela kmetica: »Marjanček, boš kruh! Še topel je.« Kruha se seveda nisem branil, in ko me je prosila, naj nesem mleko sosedi, ji prošnje nisem mogel odreči. Po prašni cesti sem jo mahal s kangljo, preizkušal učinek centrifugalne sile na mleko in ko me je povabil Mihec na nogomento tekmo, sem se brž pridružil gruči otrok na bližnem travniku. Mleko
sem postavil pod staro drevo. Nekaj časa smo brcali žogo. Ko sem jaz zabil izenači tveni gol, ga nasprotna stran ni hotela priznati, češ da je šla žoga le tik palic. Pa ni! Zato sva se z Mihcem stepla pod drevesom. Takoj sva se pomirila, ko sva razlila mleko. Vsi skupaj smo pozabili na nogometno tekmo in se zbrali okrog prevrnjene posode. »Jožek, ti lahko vzameš doma liter!«
»Ko pa je mama doma,« se je skušal zmazati.
»Že vem!« je vzkliknil Mihec in skupaj sva jo mahnila do njihove apnenice„ Z roko sva zajela gašeno apno, ga razredčila z vodo in dobro premešala. »Ko ji izročiš kangljo, takoj izgini!« je svetoval. S težkim srcem sem se približeval hiši. Nikogar ni bilo zunaj. Predtio sem prijel za kljuko, sem vsebino še enkrat premešal. Nič! Vrata so bila zaklenjena. Zame bi bilo bolje postaviti mleko pred vrata in izginiti, tako pa me je radovednost gnala, da sem si podstavil star zaboj in pogledal skozi okno. Strahota! V sobi je bil razbojnik. Hotel je ubiti teto Ivanko in ker še ta ni hotela umreti, se je borila z njim. Valjala sta se po postelji in ker je razbojnik bil močnejši, je ležal na njej. Ves prestrašen sem pridrvel domov in v eni sapi zajecljal očetu: »Ivanko hočejo ubiti... Razbojnik ...« »Grem pogledat!« je dejal oče, vzel motiko in odšel. »Nič ni!« je dejal materi, ko se je vrnil. Meni pa je prisolil krepko zaušnico. »Doma bodi smrkavec,« se je zadrl in me nagnal pisati domačo nalogo.
Dolgo mi ni bilo jasno, zakaj me je pravzaprav udaril. Saj sem se tudi drugič potepal, pa me nihče ni tolkel. Šele pozneje ko sem bil že v osmem razredu, se mi je posvetilo. Današnjim mladim pa bi bila že zaradi spolne vzgoje zaušnica prihranjena. Očeta sigurno ne bi strašili z razbojnikom, pač pa bi mu kar naravnost povedali: »Teta Ivanka pa štorklji telefonira...« In starši bi bili srečni, ker je njihov otrok tako bister, saj že pri sedmih vse ve.
Marjan Drev
111111111 m m 111111111111111111111111111 m 11111111111111111 n 11111111 n m 1111111111111 i 111111 [ 1111111 < M i: 11111111 m 1111111 m i;: i r
Udeležite se krvodajalske akcije 3. oktobra 1970
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Naše sodelavke na izletu
Letos so se naše sodelavke odpravile na izlet na Koroško. Bila je lepa sončna sobota »nekaj minut po šesti uri sta izpred Celeie startala dva skoraj polna avtobusa proti
odhodom s Klopinskega jezera (slika zgoraj). Po kopanju je treba urediti pričesko (slika v sredini). Pomenek na soncu ob vodi (slika spodaj).
Ljubljani in nato do ljubeljskega predora kjer so si privoščile kratek počitek in okrepčilo. Srečanje z obmejnimi organi na obeh straneh meje je bilo zelo kratko, zgolj formalno. Kes je, da danes prehod preko meje ne predstavlja nič kompliciranega. toda nezadržan plaz prijaznih in hudomušnih besed iz tako števlnih ženskih ust bi ugnal še tako strogega carinika.
Prvi daljši postanek je bil predviden v Celovcu, ki je že od 1518. leta upravno središče dežele. Čeprav je v mestu mnogo kulturno zgodovinskih znamenitosti, si mnogih niso mogle ogledati, kajti bilo je premalo časa. Se kratek sprehod po bližnjih trgovinah, zaradi nakupa spominčkov in že so morale v avtobusa, ki sta jih popeljala do do Knežjega kamna na Gosposvetskem polju, zgrajenega iz rimskih kamnov, kjer so ustoličevali slovenske kneze celih dvesto let ter dalje do krnskega gradu in cerkve Gospe svete. V zidovih cerkve in gradu je vgrajenih precej rimskih plastik, ki ponazarjajo dogodke iz grške in rimske mitologije.
Po dobri uri vožnje je bil daljši postanek ob Klopinskem jezeru, kjer je sledila »nabiralna akcija« za zagorelo polt. Domači kopalci so kar ostrmeli ob prihodu take množice nežnega spola. Dan je bil precej vroč, zato se je prilegla ko-pelj v jezeru — voda je imeal 26* C.
Nekaj po deveti uri so se pripeljale v Celje. Večina je menila: »Blo je lepo. toda kratko.«
Na slikah naše sodelavke pred
i
Od 28. do 30. septembra TAJNA CEREMONIJA ameriški barvni film Od 1. do 5. oktobra MAYERLING francosko angleški film Od 6. do 7. oktobra BODI TAKO DOBRA francoski barvni film Od 8. do 11. oktobra THOMAS MOOR — ČLOVEK ZA VSE ČASE ameriški barvni film Od 12. do 15. oktobra GERARDOVE PUSTOLOVŠČINE angleško italijanski barvni film
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo lahko gledali od 16. septembra od 15. oktobra 1970.
Kino Metropol
Od 16. do 17. septembra ROP BREZ PLENA ameriški film Od 21. do 24. septembra ELMER GANTRY ameriški barvni film Od 21. do 24. septembra TABU I
italijanski barvni film Od 25. do 27. septembra TABU II
italijanski barvni film
KADROVSKE
VESTI
V AVGUSTU SO PRIŠLI V PODJETJE:	Lipuš Vilko, Rupnik Vi-
ljem, Robič Peter, Kranjc Viljem, Skornik Anton, Jutriša Anton, Zve-gler Dominik, Križanec Vinko, Ko-zovinc Bernard, Mikola Zdravko, Golc Jože, Goršek Janez, Puh Karol, Orličnik Stefan, Hrastnik Jakob, Gorenšek Tomaž. Bregar Marjan, Glojnarič Jože, Poklšek Miroslav, Hriberšek Anton.
ODŠLI IZ PODJETJA:	Skvorc
Rudolf, Sagmajster Otmar. dipl. inž. Polajžer Stefan, Ferme Ivan, Zajšek Alojz. Kitak Gustav, Potočnik Anton, Krušič Adolf, Narat Janez. Bele Jože. Zagoričnik Jože, Kodrič Alojz, Kos Viktor, Kitak Franc, Korez Anton, Sofrič Ranko, Krušič Franc, Svetličič Ivo, Anta-nasijcvič DJordje, Škorc Martin, Jurički Franjo, Bolarič Ivan, Cene Drago, Sofrič Krsta. Krumpak Milan. Kunej Edmund, Režek Josip, Mlakar Franc, Humški Ivan, Krobat Martin, Cepin Ivan, Paukšič Milo-rad. Sarlah Anton, Jazbec Boris, Medved Stanko, Pravica Jože, Dečman Marjan, Petek Franc, Ratej Milica, dipl. oec., Salja Djcmail, Mojzeš Drago, Rzman Ivan, Ibiša Sermt, Ollvari Milan, Markovič An-to, Zdolšk Ivan, Sinanovskl Refik, Gračner Ivan, Krajšek Mirko, Tr-novšek Janez, Zurcj Alojz, Vrho-vac Ljubica. Jesih Alojz, Cakš Milena, Andrič Mijo, Dimitrijevi« Pe-tar, Borovinčkič Franjo, Stojčič .Josip, Jovan Marija, Mave Jolanda, Plaskan Helena.
V	POKOJ SO ODŠLI:	Ručigaj
Franc, Žohar Hnlko, Pleteršek Franc, Laznik Karl, Kerin Franc, Močnik Alojz.
V	JLA SO ODŠLI: Sitar Anton, Stante Marjan, Ferlež Ivan,
UMRLA STA:	Marovšek Ignac,
Vidovič Martin.
Kino Dom
Od 17. do 19. septembra CEZ NEKAJ DNI francosko češki barvni film Od 20 do 21. septembra ČRNI SULICARJI italijansko francoski barvni film Od 22. do 24. septembra NOC BREZ PRIČ ameriški barvni film Od 25. do 27. septembra KOMANDANT IZ MOLLINETTE nemški barvni film Od 28. do 30. septembra PRIMI HUDIČA ZA REP francosko italijanski barvni film Od 1. do 6. oktobra MOSTROVINE WALTA DISNEYA ameriški barvni film (ob 16. uri) Od 1. do 4. oktobra TIHOTAPCI ZLATA japonski barvni film (ob 18.. in 20. uri)
Od 5. do 7. oktobra Se za nekaj dolarjev italijanski barvni film Od 8. do 11. oktobra PEKEL V MANITOBI nemški barvni film Od 12. do 15. oktobra LEGENDA O LYLAH CLARC ameriški barvni film
Kotni kino
Od 16. do 18. septembra POŠASTI
italijanski barvni film Od 19. do 22. septembra POSTAJA KOMANCEV amerišk ibarvni film Od 23. do 25. septembra NE BODITE ŽALOSTNI ameriški barvni film Od 26. do 27. septembra TA NORI. NORI SVET ameriški barvni film Od 28. do 30. septembra ODPADNIKOVA LJUBICA italijanski barvni film Od 1. do 2. oktobra BEGUNEC
francosko italijanski film Od 3. do 4. oktobra NENAVADNI SVET BRATOV GRIM ameriški barvni film Od 5. do 6. oktobra VESELA DEKLETA ameriški barvni film Od 7. do 8. oktobra NENAVADNA TATVINA ameriški barvni film Od 9. do 11. oktobra LJUBEZENSKO IGRAČKANJE angleški barvni film Od 12. do 14. oktobra EL DORADO ameriški barvni film
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
Vrednost točke
V AVGUSTU
(ZA CELOTNO PODJETJE)	1,00 din
Plavanje za sindikalno značko
V sredo 2. septembra se je zbrala pred hotelom Celeia 30 plavalcev (na žalost brez udeležbe ženskega spola) različnih starosti od koder smo se odpeljali v Rimske Toplice, kjer smo se udeležili tekmovanja v plavanju za rekreacijsko sindikalno značko — medaljo, katerega je organiziral Občinski sindikalni svet za telesno kulturo Celje.
Zaradi izredno velikega števila cinkamarjev se je tekmovanje zavleklo skoraj do mraka, saj se je končalo šele ob 18.30.
Izredno pomembno bi bilo omeniti tri naše veterane: Jožeta Jančiča, Franca Posineka in Joca, Vereniča, ki so dokazali, da poleg napornega dela v
N sindikalnem nogometnem prvenstvu smo pretekli teden premagali nogometno moštvo Zlatarne z rezultatom 3 : 0. Na sliki: »gužva« pred »zlatim golom«
Izdaja Cinkarna, metalur-ško-kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Sentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 22. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje
podjetju lahko dosežejo tudi najboljše športne rezultate.
Izid tekmovanja:
Nad 40 let: Jože Jančič 1.54,2; Franc Posinek 3.54,2; Ivan Vera-nič 2.44,6.
Od 31 do 40 let: Edi Žnidar 4.54,4; Marjan Leban 5.51,4; Marko Kačičnik 6.12,0; Hinko Jordan 5,50.0; Franc Smeh 5.53,2.
Do 30 let: Hari Flis 6.05,0; Jože Farčnik 8.23,8; Marjan Sed-minek 9.11,8; Karlo Krušič 6.59,5; Tomo Kukovičič 6.39,4 Ignac Kršinar 6.27,0; Valter Leben 9.54,0; Jože Leskovšek 6.53,0; Janko Robida 9.54,0; Repar 5.15,0; Anton Kitek 8.23,0; Mlinarič 6.53,0; Emil Boštjančič 8.18,0; Stanko Smrečnik 6.27,0; Ivan Hrovatič 5.57,0; Maks Vrečko 6.47,0; Janko Zorko 6.05,3; Ivan Pohole 6.12,4; Marjan Kolar 6.47,6; Rojc 8.51,0; Jezernik 6.50,0.
Vsem tekmovalcem čestitamo, tisti pa, ki niso imeli poguma pa jim v prihodnjič želimo več korajže.
REBUS
ZAHVALA
Ob prerani smrti ljubljenega moža in očka
MARTINA VIDOVIČA
iskrena zahvala vsem, ki ste ga spremljali na zadnji poti in ga zasuli s cvetjem.
Olga Vidovič z olrokoma
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem tovarišu Sinceku, pravniku v Cinkarni Celje za njegovo dobrosrčnost in uspešno pravno pomoč.
Leder Anton