fasjuneuBs številka stane 1 »im».
Naročnina listu : Celo leto 80 dia., pol leta 40 din., éetrt tela din, mesečno 7 dm. (crea Jugoslavije: Celo teto 160 din. Insevati ali oznanila se zaračunajo po dogovor«; jrh večkratnem inseriranju primeren popust, UpravniStvo sprejema naročnina, inserate ' :	m reklamacije.
8. številka.
Meti ti a is e * vttfitičfp
li$t ta sionenskfi (jüMm
MARIBOR, dne 18, januarja 1926,
FoStsfaa pia?,*»« v §»&»vf«i
»Naša Straža« izhaja v poadeljek, svak» ü» petek. Uredništvo in UpravniStvo je v Mariboru. Koroška cesta It. 5. % urednütvote a»: more govoriti vsaki dan samo dd 11. d» }Ž. tire.	Rukopisi se »e vračaj».
Nezaprte reklamacije so poštnine pr«a«v Telefon interurbati It. 11S.
e> Jetnik It.
južnovzhudne. Evrope eno najvažnejših faktorjev, in avstrijske železnice, koje posredujejo promet med severom in jugom ter vsled tega dosegajo velike dohodke. Temna točka je veliki broj okoli 300.000 — brezposelnih, koje morajo pridobitni krogi s svojimi prispevki vzdrževali.
Končni efekt sanacijskega navrta je odvisen od gospodarskega razvoja v Avstriji. Tu pride zlasti v upo-Itev avstrijska industrija, kuje življenjska sposobnost je v glavnem odvisna od prodajalne možnosti. V tein oziru je njen položaj sličen položaju industrije na če-hoslovaškem. Industrija trpi na sistemu visokih carin in uvoznih: ovir. Avstrija je zahtevala od sosednih držav uvedbo preferencielnih (prvenstvenih) carinskih postavk. V tej svoji zahtevi ni uspela. Sosedne države j pa so storile ter tudi bodo storile vse, da v tem oziru 1
pridejo avstrijski industriji na pomoč, kolikor to dopušča ozir na razvoj narodnega gospodarstva v kistm državi
Kočno sodbo o avstrijski republiki in njeiii usodit* je dr. Zimmermann kratko takb-Ie izjavil: »O življenjski sposobnosti in bodočnosti avstrijskega ljudstva m* more nikdo dvomiti, kdor je dalje časa biva! med n jim.«
O tej življenjski sposobnosti tudi ne dvomi »bv» Ramekova vlada, ki je bila v petek v parlamentu izvoljena z 80 glasovi krščanskih socialcev in nemški}»’ nacionaleev proti 53 glasovom socialnih demokratov in ki je ohranila svojo staro sestavo z malimi osebnimi spremembami. Tej vladi bo pripadala naloga po izvršenem ženevskem sanacijskem načrtu nanovo zgruditi avstrijsko narodno gospodarstvo na osnovi solidnega gospodarskega programa.
Okrog financ
jtvalrija v dobi sanacije.
V četrtek, 14. januarja, je avstrijska centralna vlada pod predsedstvom Rameka dala demisijo'ter jo je opravičila s tem, da je izvršila tisto, nalogo, ki ji je večina avstrijskega parlamenta naložila: ženevski program.' _	. r-m
Ženevski program za sanacijo Avstrije je bil od Zveze narodov v Ženevi jeseni leta 1922 sestavljen. Ta načrt je dokaz za to, da čut solidarizma, vzajemnosti ■ned državami Evrope ni popolnoma izumrl, da ga tudi svetovna vojna ni mogla povse uničiti.
Stanje Avstrije je tisti čas bilo desolatilo. Sama sebi prepuščena, bi Avstrija sigurno se zrušila v prepad. Na čelu avstrijske republike je stala koalicija strank, v koji ni bilo smisla za to, da bi vršila nalogo, koja vladi pripada. Neposredna nevarnost je bila, da bi se na Avstriji obistinila stara prislovica: »Ako slepec slepca vodi, padeta oba v jamo.«
Duh v vladi so narekovali socialni demokratje, ki miso imeli ter tudi danes nima jo in ne kažejo interesa ma lem, da bi se Avstrija kot država ohranila na življenju. Gospodarili so tako, kakor gospodari človek, ki drvi gospodarskemu bankrotu nasproti: trošili so in miso skrbeli za to, da bi se in kako bi se ti stroški tudi pokrili. V Avstriji se je takrat gospodarilo po metodi: »Micka Kovačeva pila, nič plačala,«
Tik pred prepadom pa sc je voz avstrijske republike ustavil. S krepko roko ga je zaustavil voditelj krščanskih socialistov, duhovnik dr. Seipel. Evropa mu je priskočila na pomoč, in tako se je avstrijski državni voz, ki se je že skoro prevrnil v brezduo, obrnil ter se uravnal v pravo smer.
Ženevski sanacijski načrt za Avstri jo je zgrajen na' dveh glavnih točkah: 1. inflacija papirnatega denarja, ki je pokril vso državo kakor beli sneg po zimi, mora prenehati ter avstrijska valuta se stabilizirati; 2. uravnotežiti se mora državni budget z zmanjšan jem izdatkov in s povišanjem dohodkov.
Na prvi pogled čisto priprost načrt! Priprost, da. lahek pa ne za izvedbo, in se tudi ne hi bil izvršil brez pomoči drugih držav. Države so Avstriji dale veliko posojilo ter so hkrati na Dunaj poslale dr. Karla Zimmermanna, da naj kot komisar Zveže narodov kontrolira uporabo dobljenega posojila v smislu sanacijskega načrta.
Sanacija je napredovala z. nagi lini koraki. Socialna demokracija je podvzela vse korake, da bi ozdravljenje Avstrije preprečila. Razpredla je po celi državi strašimo agitacijo proti ženevskemu delu, koje je stigmatizirala kot suženjstvo, kazoč na edino osvobojenje Avstrije, ki je v priključitvi Nemči ji. Seipel pa se ni dal zmotiti, mirno je korakal po začrtani poti proti določenemu cilju. Ko se je dr. Seipel po dveletnem napornem delu vsled. bolezni moral umakniti s predsedstva vlade, mu je sledi! njegov somišljenik Ramek, ki je delo dokončal.
Izvršili sta se obe točki ženevskega programa. Izdanje nepokritega papirnatega denarja se je ustavilo, ustanovila se nova banka za izdajo bankovcev ter se je valuta postavila na trdno podlago in z zlatom spravila v trajno razmerje.
Tudi druga naloga, uravnoteženje državnega proračuna, se je bistveno dosegla. K lej točki pa je pripomnil bivši generalni komisar dr. Zimmermann v svojem govoru v Pragi pretekli četrtek, da pot, po kateri se je ta cilj dosegel, ni popolnoma ista, kakor se je določila v Ženevi jeseni 1922. Prvič je nivo ravnotežja veliko višji, in sicer za polovico višji, nego je bil predviden v Ženevi, drugič pa je to ravnotežje bilo doseženo veliko bolj z zvišanjem dohodkov, nego z zmanjšanjem izdatkov.
Glavna krivda za to je veliki broj uradmštva v Avstriji in visoko stanje plač tega uradništ'va. V ženevskem načrtu predvidena redukcija uradnikov je znašala 100.000 oseb, v resnici pa se jih je odpustilo 80.000. Kar pa se dostaje plač, so se iste večkrat povišale, upokojenci pa prejemajo take pokojnine, kakor nikjer drugje na svetu. Število uradnikov je še vedno previsoko in zato so tudi personalni izdatki v državnem, proračunu visoko nad: normalom, ki je običajen v drugih državah.
V tem je razlog, da se prvoten namen sanacijskega načrta: sanirati avstrijske finance z znatno omejitvijo izdatkov in z zmernim povišanjem dohodkov, ni popolnoma dosegel. Od rešitve uradniškega vprašanja je v glavnem odvisen razvoj in usoda državnofinaneielne-ga stanja v Avstriji.
Avstrijski budget pa ima tudi nekatere svetle točke, koje se ne nahajajo v proračunih drugih držav. To velja predvsem o stroških za vojsko, ki znašajo v Avstriji 8 švicarskih frankov na osebo, dočim znašajo v dveh državah, v kojih tudi ni militarizma: v Švici in Holandiji 20, odnosno 30 švicarskih frankov. To velja tudi o državnih dolgovih, ki so z inflacijo povečini praktično •odstranjeni. Nadaljne svetle točke so mesto Dunaj, ki je ostalo za trgovino in bankarstvo srednje, vzhodne in
Podrobna proračunska razprava v finančnem odboru razkriva vse slabosti sedanje vlade. Pri vseh proračunskih predlogih, ki se tičejo narodnega in gospodarskega življenja se namreč vidi, da je največja ironija in zloraba, ko si vlada lasti naslov »narodno-seljaški«. Eden od Davidovičevih demokratov je zadnjič prav dobro omenil, da stremi vladna finančna politika samo za podraževanjem življenja. Samostojni demokrati kot opozivi j onalei seveda tudi pridno kritizirajo proračun, a so že parlerai slišali od drugih, načelnih opo-zieijonalcev, naj svoje kritike, rajše opustijo, ker jim ne in>gospodarskem oziru nadaljuje politiko prejšnje PP-iinorejo priti od srca, in sedanja vlada tudi v finančnem vlade.
Proti finančnemu ministri!.
Kakor znano, se je finančni minister dr. Stojadi-novic s svojo delegacijo na poti v Ameriko ustavil tudi v Parizu, da reši — na francoski poziv seveda — vprašanje medvojnih srbskih dolgov Franciji. Vladni listi so kratko poročali, da je finančni minister bil v iPa-rizu, da je vse uredil in da znašajo ti, dolgovi okroglo 1 milijardo in 800 milijonov frankov. Sedaj pa vzbuja veliko senzacijo članek nekega francoskega vladnega lista o posetu ministra Stojadinoviča v Parizu. List
očita, da je Slojadinovic prav površno opravil svojo stvar, kakor da bi bilo vprašanje medvojnih zavezniških dolgov nekaj postranskega. Ministru se očita naravnost netaknost, apelira se pa na zaveznike Srbe in na današnjo državo SHS, naj to vprašanje resnejše in vestnejše obravnava kot njen finančni minister in to zlasti vsled tega, ker je vezana s tolikimi obljubami i« ker Francija sama mnogo trpi na povojnih posledicah, a je kljub temu tudi po vojni storila mnogo uslug jugoslovanski državi.
O proračunu
je v pravoslavno-novoletni številki »Politike« znani finančni strokovnjak dr. Slavko Sečerov, poslanec Davi-dovičeve demokratske stranke iz Vojvodine napisal daljši članek. V tem članku trdi, da je proračun za 4 do 5 milijard prevelik in da bi prav lahko imel proračun od 8 milijard, če bi se varčevalo pri osebnih in materi-jelnih izdatkih in pri raznih — tudi vojaških nabavah. Ta članek so posneli tudi nekateri radičevski listi in tako je kritiziranje finančnega ministra Stojadinoviča v polnem teku. Povdarja se tudi, da mu ne bi bilo treba hoditi v Ameriko, delegacijo naj hi vodil kak strokovnjak, minister hi moral pa odgovarjali finančnemu odboru. — tgr
Po svetu.
I
PRIPOMBE k VELIKI AFERI.
Ko so se madžarski princi, vitezi in oblastniki razkrinkali pred svetom še kot, f alsif ikatov j i, so napeli s svojimi mnogoštevilnimi prijatelji vse moči, da bi javno mnenje ravno tako dobro ponaredili, kot so ponarejali farncoske franke. Ni zločina, ki ga še ne bi bila zagrešila madžarska velika gospoda. In vse to naj hi bilo iz samega patrijotizma.
Falsifikatorji se mnogo sklicujejo na že precej staro dobo, ko se je tudi angleški državnik Piti v boju proti Francozom posluževal ponarejenega denarja. To izgovarjanje pa ne drži, kajti, ko je ob izbruhu vojne s Francijo leta 1793 William Piti mlajši, spravil v promet tudi ponarejene francoske denarne obveznice, je bil boj s prosto izbiro bojnih sredstev in če bi IPitt danes mogel govoriti, bi lahko s tem tudi dobro zavrnil ogrske falsifikatorje, da on svojih nasprotnikov ni javno in tajno moril.	f
Cela Horthvjeva družba ima pa na vesti tudi naj- l krvoločnejše zločine in ko se je med monarhisti znašel poštenjak, bivši minister Benicky in je Hortbyju očital, sokrivdo zavratnega umora dveh socialističnih novinarjev ,je monarhistična družba bivšega ministra Benicky-ja takoj izobčila in vrgla v dolgotrajno ječo. Sedaj, ko je bila falsifikatorska afera na-viškn, so pa obsodili nekega socialističnena poslanca radi razžalitve regenta Horthy-ja na polletno ječo in na triletno izgubo državljanskih pravic. V tem se vidi ves »patriotizem« današnje ogrske vladajoče družbe, vidi se pa tudi velika krivda kulturne Evrope, ki se ni zganila pri vseh strastnih zločinih Horthy-jevega patriotizma in se šele sedaj obrača z ogorčenjem proti madžarski oblatsniški družbi, ki kaže svoj »patriotizem« s spretnim -ponarejevanjem. Ker so bili že na vrsti franki, dinarji in čeho-slovaške krone, je velik strah, da ne bi prišle druge valute.
Ogrski veljaki, ki se še niso znašli v zaporu, kujejo v zvezde svojega vladnega predsednika grofa Bethlena, f češ, da je to vitez brez madeža, ki bo brezobzirno izroči! vse krivce roki pravice, To zatrjevanje pa naleti na neverjetno veliko število lahkovernežev, Svet je pač eu- , den in prav pozabljiv. Pomislimo samo, koliko jib je leta 1914 verjelo, da je Srbija in njena vlada kriva sarajevskega atentata. Atentatorji, ‘sami Bosanci so na razpravi in tik pred svojo smrtjo neprestano zatrjevali, da je vse, kar se je zgodilo, njih lastno delo, da niso imeli prav nobenih stikov s srbsko vlado, a vse to je bilo j zaman. Srbi ja je bila sara jevskega umora obdolžena in j
pri tem je tudi ostalo. Ogrski vladni predsednik Bethlen je pa skozi pet let vse glavne razkrinkane falsifikatorje imel v svoji najožji družbi, dajal jim je oblast, a kl jub temu z uspehom zatr juje, da njegova vlada ne nosi nobene krivde.
Policijski šef Nadossy je poleg princa Ve indisch -grätza najznačilnejši predstavnik današnje ogrske oblastniške družbe. Pred Horthvjevim režimom ni živ krst vedel za Nadossyja. Kar črez noč je pa poslal ta človek oblastniška veličina in ko se je danes znašel v zaporu, je vlada gotovo v veliki meri odgovorna za njegovo početje. Policijski šef Nadossy se je odlikoval z brezpri-merno krvoločnostjo. Enkrat je organiziral pogrome nad delavci, drugič pa nad j udi. Ubijal je seveda siromašne jude, zlasti intelektualce, z židovskimi bogatini je pa znal po cele noči popivati in uganjati prave orgije. Osovraženemu plemenu je pil šampanjec in porabljal denar, da hi ga judom manj ostalo. Po istem načelu je tudi začel ponarejati franke, da bi osovraženi Francozi imeli zgubo.
Generacija Windischgrätzov pa ima le tri tipične stebre: Rabel revolucije, general konstitucije, ponarejevalec, kontrarevolucije. Stari oče feldmaršai knez Alfred Windischgrätz/ oče general princ Ludvik Windisch-grätz in sin princ Ludvik Windischgrätz, intimus bivšega cesarja Karla, njegov minister, ki je goljufal in kradel, protektor ogrskih fašistov in šef falsifikalorske bande.
Če vladni predsednik Bethlen Le ljudi še drži v zaporu, je predpisali najprej francoskim zahtevam, končno je pa jasno, da šef krvave ogrske vlade samo radi tega žrtvuje nekaj svojega orodja, da bi rešil in ohranil svoj sistem. — tgr
iz Slovenije.
VRLEMU MOŽU V SPOMIN.
'' * V Limbušu pri Mariboru jp dne 16. januarja f. 1. ob
13.	uri umrl starosta cele župnije in širše okolice gospod Jernej Tominc, hišni posestnik in vpokojenii čuvaj postajališča v Limbušu. Bil je vedno veren katoličan in zaveden narodnjak. Rojen je bil dne 22. a v,gusta 1828 v Cirkovcah. Kot mladenič je opravljal poljska dela in se je na Ptujski gori izučil tudi tkalske obrti. Leta 1849 je bi potrjen ks vojakom in je bil brez slovesa od domačih preoblečen v vojaško .suknjo; katero je nosil do leta 1856, torej celih sedem let. Služboval je v Toskani. Leta 1851 je govoril z maršalom Radecikyjem, ki mor je položil roko na
ramo. m ga po očetovsko vprašal: »Kako se Tii godi, dete, AK dobiš, kar Ti gre?« Pri vojakih je napredoval dìo čeito-•vodje. Dediščine je prejet od svojih starišev koma; 30 gl. •Car je imel, pridobil si je s svojo lastno marljivostjo in •varčnostjo. Leta 1858 ke je poročil v Crnkovičih z Nežo, •rojeno Bohak. Poroko je izvršit takratni župnik g. Hrga.
Leta 1859 je bil zopet poklican :k vojakom in na — vojsko.
Leta 1862 je šel k železnici. Najprej je služit v Str-nišču in potem štiri teta ob koroški progi v Puščavi.
Tam ga je obiskal g. župnik Zieringer iz Puščave in mu priporočal zapisati se v Družbo sv. Mohorja, kar je mladi mož radevolje storit. Bil je okoli 60 let naročnik in zvesti bratec Mohorjevih knjig.
iz Puščave so ga postati na službovanje na Vuzenico in potem v Vuhred. Leta 1871 je prišel za čuvaja v Limbuš. Leto pozneje je bilo v Limbušu ustanovljeno postajališče. Od začetka so postajati osebni vtalkii same meseca septembra in oktobra, da so Mariborčani lažje obiskovati svoje vinograde- pozneje pa skoizi celo leto. Rajni je sadi drevesa okoli limbuškega postajališča, ki dajejo potnikom hladno senco, njegovim naslednikom pa tudi marsikateri žlahten sad.
Kot železničar je imet jako naporno službo, po dva dni in dve noči zaporedoma in je prejel za to mesečno 13 gtd. Kljub temu je leta 1895 ob vstopu v zaslužen pokoj kupil v Limbušu Vrbanovo hišo od Zeienjafca. skupno z Bernhardom. Leta 1902 je postal vdovec.
Bil je dolga lota občinska odbornik in do zadnjega član načelništva . v Mimbuskii posojilnici.
Večer svojega trudapolnega življenja je posvetil skrbi za svojo dušo. Dokler s<o ga noge nesle, je bit vsak dan pri sv. maši in pogostokrat pri. sv. obhajilu. Ure dneva je posvetit pobožni molitvi. Večkrat ga je bito videti na klopka vrta pred hišo, kjer je kljub visoki starosti čitat brez očal svojo priljubljeno molitveno knjigo. Tako je živet rajni po geslu: Vse za vero in domovino, želeti je, da bi našel veliko, posnemovalcev. Žalujočim zaostalim izrekamo iskreno sožalje. Nepozabnemu rajnemu pa naj sveti večna luč.
Pogreb rajnega se vrši v Limbušu dne 19. t. m., ob pol devetih dopoldne.
JI. vinski sejem v Središču. Glasom seznama bodo na vinskem sejmu v Središču dine 19. t. m. kupcem na razpolago sledeča vina: 3050 hi mešanih vrst letnika 1925 po sledečih cenah: 13 H po 5.50 din., 262 hi po 6 din., 70 hi po 6j25 din., 95 hi po 6.50 din., M hit po 6.75 din., 409 hi po 7 din., 387 hi po 7.50 din., 407 hi po 8 din., 331 ht po 8.50 din., 90 hit po 8.75 din., 177 ht po 9 din., 15 ht po 9.50 din., 60 M po 9.25 din. in 328 hi po 10 din. Vinogradniki Ijultomiersfco-ioimmžfceiga okraja so prigla sili tudi 75© hi sortiranih vin in sicer: 263 ht šipona, 205 ài rizlinga, 113 hi muškatnega silvanca,, 20 ht silvanca, 102 ht burgundca, 50 hi traminca' in 6 ht mrrškata. V ceni od 9 do li2 dinarjev. Starih vin bo na razpolago 648 H in sicer: 149 ht letnika 1924, 404 hl u leta 1923, 92 M iz leta 1921 in 3 ht iz leta 1920, v ceni od 9 do 15 din. Cenjenim gospodom vinskim trgovcem, gostilničarjem,! ho tetirjem in restavratorjem je torej dana na temi sejmu bogato' izbira ljutomerskih vin.
Požar na Pesnici. V soboto popoldne je nastal na Ranci pri Pesnici ogenj na gospodarstvu mariborskega vinskega trgovca g. Pugla. Požar je nastal iz dosedaj neznanega vzroka v gospodarjevi hiši, ki stoji poleg vi~ siičarije. Na pomoč je bila poklicana mariborska požarna bramba, ki pa je dospela žal prepozno. Hiša je pogorela popolnoma, rešili so le nekaj pohištva, škoda je a*lo velika, vendar deloma krita z zavarovalnino. — V 6 dneh je bil to četrti požar, katerega je pomagala gasiti mariborski požarna bramba. Občudovati moramo požrtvovalnost njenih članov, tembolj, ker so bili vsi požari po noči in se je gasilno delo vršilo v najhujšem mrazu. Naporna služba je zahtevala že tudi žrtve. Več požarnih brambovcev je resno obolelo vsled prehlajenja pri gašenju.
Muzejsko društvo v Ptuju priredi dne 20. in 27. jan. vsakokrat Ob 17. 30 v Glasbeni Matici, Hrvatski trg predavanji. Dne 20. t. m. predava gospod dr. A. Kolarič, asistent ljubljanskega vseučilišča o slovenskem jeziku in vzhodnoštajerškili narečjih; dne 27. t. m. pa profesor dr. Glaser iz Maribora v proslavo 70 letnice rojstva Ant. •Aškerca. Vstopnina: sedeži 5 D, Stojiča 2 D. V kratkem namerava prirediti društvo serijo predavanj o umetnosti narodopisju itd. Prosi se številne udeležbe.
Nesreča v planini! V Solčavi se je dne 10. t. m. ob 11. uri dopoldne podal v gore, na tako imenovano »Gmajno« (1500 m) z nevarnimi prepadi, domačin 17 letni Rudolf Poličnik. Napotil se je, da pregleda nastavljene pasti za kune. Šel je sam in brez derez. Prišel je približno ob 13. uri na vrh »Gmajne« na kamenito drčo, se opotekel ter letel po kamenju. Pri tem se je ranil na ikrižu do kosti. Ustavil se je sredi drče ter se privlekel do bližnjega drevesa, tam sedel in čakal pomoči in svoje žalostne usode. Proti večeru je pričelo snežiti, mraz je postal hujši in v temni noči, sam v visoki planini, je brez tolažbe in pomoči izdihnil, zmrznil. Nesrečna usoda mladega in pridnega fanta žalosti njegove stariše in celo župnijo. — Ne more se turiste in lovce dovolj opozoriti, da se pri izletih v planine ozirajo na čas, vreme, družbo in primerno pripravo za pot. Vsaka najmanjša brezbrižnost se hudo maščuje, in prinese mesto užitka nesrečo.
Ljutomer. Vinarska zadruga v Ljutomeru priredi •v nedeljo dne 24. t. m. po rani službi božji strokovno predavanje o vinarstvu itd., in sicer v prostorih okr. posojilnice v Ljutomeru. Za strokovno predavanje je naprošen g. okrajni ekonom. Vinogradniki in interesenti sploh uljudno vabljeni. Načelstvo.
ir
•Ljutomer.‘Za igra »Miklova Zeta«, ki jo uprizori naše Prosvetno društvo v nedeljo, dine 24. t. m. in ponavlja dne 31. t. m., vlada veliko zanimanj med občinstvom. Že sedaj se rezervirajo vstopnice, talko da bodo že v večini razprodane pri .predprodaji. Dobi o se pri Gospodarski zadrugi. Da ne bo prevelikega navala pri blagajni, priporočamo vsem, ki želijo obiskati igro, da si vstopnice že vnaprej poskrbijo. Tudi rii čuda, da vlada tako zanimanje, saj nam stika igra boje naših pradedov s. Tuniki, kii so obiskati pri svojih vpadih tildi 'ljutomersko 'okolico. Obenem pa nas igra spominja na žalostno usodo naših koroških bratov in nam vzbuja sočustvo do njih, do lepe koro.sk zemlje, ki jo hoče Nemec tudi jezikovno zasužnjiti. Vabljeni vsi prijatelji. lepe igre!
Nekaj odgovora Or juni. Iz Slovenjgradca smo prejeli: V zadnji številki lista Orjuna se je oglasil zopet znani dopisnik iz Slovenjgradca. Ker pa dopis »Česar mestna Orjuna v Slovenjgradcu v letu 1926 ne sme pozabili?« nikakor ni popoten, je treba še marsikaj dodati. V prvi vrsti to, da se je tukajšnja Orjuna preselila iz slovenske gostilne Gajšek korporativno v staro nemško gostilno Goli, katero so napadli že opetovano v svojem lajbžurnalu, sedaj pa, k sami zahajajo v njo, je »Bosna mirna«. — Gospoda se pač zdi nacijonalno tako čista, da ji ničesar škodovati ne more, za druge se pa strašno boje in frazo o severni meji naše države najdeš v vsakem drugem stavku. Gospoda! Dober vam je marsikateri, ki baš nacijonalno ni kristalnočist, samo če v vaš rog pošteno piha, pa gre. Sicer se v obče nihče dosti ne zanima za Vaše napade. Ne gre pa, tla bi bili napadeni baš najboljši in naj mirnejši ljudje in lo od strani takih, ki so prišli v naše mesto šele pred par mesci, pa se zdijo absolutni vladarji tukajšnjega družabnega življenja ter s tem preprečujejo, da pride med slovenskim prebivalstvom tu do one prisrčnosti, ki nam je v Slovenjgradcu potrebna. Tu seveda noben ne misli, da smo na severni meji. Stvar gospoda Kerta je Lako nedolžna, da je vrgla celo tukajšnja Orjuna svoječasno že spisano javno ovadbo v koš, ker se ji je zdela stvar prenedolžna. Sedaj pa, ko je preteklo 'že leto dni, je zahteval neki član tukajšnje Or j ime, ki se drugače maščevati ne more, napad v listu in se mu je ugodilo. K stavku »Cesar mestna Orjuna v Slovenjgradcu v letu 1926 ne sme pozabiti?« bi upravičeno dodati še samo to: 1. da naj misli v lenr letu mestna Orjuna na to, da je treba napraviti red predvsem pred svojim pragom, to delo pa v letu 1926 gotovo ne bo končano, zato je malo upali, da bi se uresničile ostale zahteve in pobožne želje tukajšnje Or j unc. 2. Na vsak način bo treba odstranili madež, da ignorira tukajšnja Orjuna vztrajno Narodni dom, last zavednega Slovenca, da celo naprednjaka g. Druškovi-ča ter zahaja dnevno k Nemcu Gollu, pri tem jih ne moti nič Tudi najhujše nemškutar jen je.	V letu 1926
upamo, da bo začeta misliti tukajšnja Orjuna malce tudi na se in ne bo nadlegovaal vedno ljudi z zadevami, 'ki so ali malenkostne ali pa recimo, do tedaj nikomur znane. Sicer pa srečno 1926! —'Nekaj opazovalcev.
Opozorilo trgovcem, ki točijo alkoholne pijače. — Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani opozarja lastnike delikatesnih trgovin, okrepčevalnice itd., ki točijo v svojih lokalih tudi alkoholne pijače, da poteče z 31. januarjem rod po čl. 105 pravilnika o gostilnah (Uradni list z dne 3. IX. 1925). Po tem členu izgubi pravico točiti pijače v lokalu, kdor v teku šest mesecev po razglasitvi pravilnika (3. VII. 1925) ni spravil lokal v sklad s predpisi čl. 82. do 85. pravilnika. — Kdor prijave srezkemu poglavarstvu še ni izvršil, naj to istori brez odloga, morebiti v naslednji obliki: »Podpisani izvršujem v svojem trgvskem lokalu v .... na
podlagi koncesije z dne...točenje alkoholičnih pijač.
Ker sem svoje lokale uredil, kakor to predpisuje čl. 105 pravilnika o gostilnah, kavarnah in ostalih obratovalnicah z alkoholnimi pijačami, prosim, da se vzame ta prijava na znanje in da se mi izda potrdilo v zinislu čl. 84, točke 2. navedenega pravilnika.« Kolekovina za vlogo znaša 5 D za rešitev 20 D.
Z» našo narodno samostojnost.
Svetovna vojna je poleg neštetih slabih, imela tudi, menda edino dobro posledico prebujenje narodne zavesti Posamezni narodi, posebno manjši, so si zavedajoč se svoje narodnosti, zaželeli svobodnih dni brez spon suženjstva in hočeš nočeš je morala tudi velika antanta nastopiti v obrambo malih narodov. Tako je že leta 1917 izjavila, da hoče osvobodili Slovence, Cehe, Slovake in Rumarne tujega avstrijskega jarma. Za enako samoodločbo narodov se je izjavil tudi Vilson, takratni predsednik Zedinjenih ameriških držav, rekoč, da se z malimi narodi ne sme trgovati po volji njih gospodarja, temveč, da se naj vsak narod, ki ne tvori svoje države, prostovoljno pridruži tej ali oni državni skupini. To je bistvo samoodločbe narodov. Seveda se v praksi la samoodločba narodov često ni svobodno izvajala, ali če se je izvajala, se je izvajala večkrat nasilno in krivično. Tako smo izgubili mi po nesrečni pogodbi, podpisani od naše in italijanske delegacije v Rapallu dne 12. nov. 1920 nad pol milijona svojih bratov, Slovencev in Hrvatov, ki sedaji brez vsakih pravic vzdihujejo pod vlado italijanskega fašizma, tako smo izgubili zibelko slovenstva, našo Koroško, ne sicer po nasilni pogodbi, temveč po nasilnem plebiscitu. Ravno zadnji čas se zbirajo nad našimi neodrešenimi brati zopet temni oblaki in njihovi plahi pogledi bulijo v temno, negotovo bodočnost.
Tudi mi Slovenci smo se po razpadu bivše Avstrije prostovoljno izjavili, da se, ker smo pač številno pre-
majhni, da bi tvorili svojo narodno državo, pridružimo državi, ki bo pod svojim Okriljem združila vse tri jugoslovanske narode, Slovence, Hrvate in Srbe, po možnosti pa še Bolgare, v eni državi, pod vodstvom srbske vladarske hiše Karadjordjevičev. Švica, v kateri so tri glav ne narodnosti, Nemci, Francozi in Italijani, nam je najlepši dokaz, da ni potrebno, da mora biti že vsaka .država .narodna država, v kateri bi bit en sam narod. ■ V Švici na primer ne stremijo Nemci; ne Francozi, ne Italijani za tem, da bi se pridružili svojim narodnim državam. Držaja je samo zunanja oblika in je tukaj »propler bornim cumnmne«, radi skupnega dobrega, da -narod, ozir. narode, ki so združeni pod eno državno obliko,, napravi srečne in zadovoljne. Ni ljudstvo radi države, temveč država je radi ljudstva, da državljani dosežejo v državi, kot popolni družbi, z ozirom na človekovo. sedanje življenje, vsaj relativno svoj pozemelj-ski dobrobit. Že zdrava pamet nam kaže, da morajo biti v državi, v kateri je združenih več narodov, vse narodnosti med seboj enakopravne in dolžnost države je v tem slučaju, da omogoča, oziroma pospešuje gospodarski in kulturni napredek vsakega posameznega naroda, mesto, da uvaja moderno narodno suženjstvo, kakor je stara poganska država pred krščanstvom uvedla osebno suženjstvo. Šele samostojnost posameznih narodnosti omogoča v njih kulturni in gospodarski napredek in razvoj, dočim centralizem nujno ustvarja birokracijo in. oligarhijo’, ki za razvo j in življenjske potrebe posameznih narodov sploh nima smisla. Svobodno gibanje šele daje narodu veselje do dela in življenja. Zadovoljnost je v enakopravnosti, ne pa v robovanju enega naroda drugemu. Država ludi ni lastnina poedincev, ni last oligarhije, temveč je last vseh državljanov. Ako smo Slovenci toliko pripomogli do ustvaritve naše države, lahko sedaj tudi nujno zahtevamo, da uživamo v tej državi svobodne dni pod svobodnim solncem, da sam« odločamo o svojem gospodarskem in kulturnem napredku. Zalo velja in bo veljal v bodoče še bolj naš najostrejši boj državnemu centralizmu, ki nas Slovence samo gospodarsko uničuje z neznosnimi davki, ki ogroža obstoj našega najvišjega kulturnega zavoda, naše univerze, ki nam ravno zadnje dni jemlje celo vrsto naših socialnih ustanov, ki nam jemlje veselje do dela in življenja. Tudi tiči bistvo naše zahteve po zakonodajno avtonomni Sloveniji, od katere ne bo slovenski narod nikdar odstopil!
Dnevne novice.
Do 31. januara 1926 je predložiti davčnemu okraj-* nemu oblastvu: 1. Napoved za. dohodnino za davčno teto 1926. Napovedati se morajo dohodki iiz leta 1925. Ako pa kaik vir dohodkov še ni obstojal odo teto 1925, je napovedati dohodek, ki se too predvidoma dosegel' iz. tega: vira v letu 1926. — 2. Napoved za renitmrno. Napovedati je rentnint zavezane dohodke iz teta 1925 alti 1926, kakor pod točko 1. —	3. Naznanita o v leto 1925 izplačanih
službenih prejemkih nad 5000 dinarjev za one uslužbence, ki ne podlegajo 3.30% davku od zaslužka telesnih delavcev.— 4. Prijave za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev, v kolikor se davek ne plačuje s seznamom po točki 6 navodil (Uradni list št. 95-316 ex 1925) in sicer: a) samostojni delavci sami' za sebe, to) delodajalci m svoje telesne delavce. Napovedati je dohodek, ki ga bodo: delavci predvidoma dosegli v letu 1926. Priporoča se tudi manjšini delodajalcev, da plačujejo davek za svoje u» siužbence po točki 6 navodili s seznamom vsake tri mesece. — 5. Prijave za odmero davka na poslovni promet, ako promet v letu 1925 ni presegal 360.000 dinarjev in ni M manjši od 15.000 dinarjev. Visi podatki se morejo izkazati v dinarski veljavi. Napovedi ad 1 in 2 ter prijave j ad 4 in 5 se morajo koUlkovati s 5 dinarji.
Odnošaji med našo državo in Grčija, postajajo odi dne do dne bolj napeti. Grški diktator (Pangalos uporablja vsako priliko, da to napetost še poveča. Preganjanje Slovanov, bivajočih na Grškem teritoriju, se ne- j usmiljeno nadaljuje, tako, da je moral naš poslanik v Atenah odločno protestirati proti zatiranju prebivalstva, radi narodnosti. Zdi se, da grška vlada namenoma po- | spešuje spore z nami ter propagira nam sovražno propagando, da bi narodno samozavest med ljudstvom ; dvignila in zakrila neuspeh, katerega je imela v sporu z Bolgarijo. Grčija se vedno bol j približuje nam nasprotnim državam. Na ta način skuša najbrž doseči, da bi mi postali popustljivejši pri zahtevali o prevzemu solunske železnice, ki tvori sedaj glavno oviro pri skle- ; nitvi zavezništva med našo državo in Grčijo.
Propadanje zagrebških bolnic. Med zagrebškimi bolnicami je največja bolnica usmiljenih sester, ki se nahaja tik pred propadom. Zmanjkalo je popolnoma denarnih virov in če ne bo pomoč hitro prišla, ho bolnica morala vse bolnike postavili na sneg, ker jih ne more več preživljati. Glavni krivec omenjene krize je država, ki dolguje bolnici že več. let visoke svote, pa se ne zmeni za to, da bi jih plačala. Dolg države znaša
3,480.000	dinarjev — torej prav čedna svotica,* s katero bi lahko bolnica dolgo izhajala. Ministrstvo za narodno zdravje dosedaj na vse tozadevne vloge sploh ni odgovorilo. Tako bo vsled malomarnosti vlade propadla; ta človekoljubna ustanova.
Napredovanje Zagreba. Avlomobilna statistika v minulem letu v Zagrebu zgleda takole: 173 novih osebnih avtomobilov, 23 tovornih in 51 motornih koles, 179 novih šoferjev in 39 motornih kolesarjev.
Beda in revščina na otoku Krku. Otok Krk je posebno znan radi letovišča ter kopališča Baška. Kakor je Baška lepa že po naravi, tako je tudi zanemarjena in siromašna. Treba omeniti, da trpi to letovišče v pozni jeseni ter zimi zelo veliko od senjske burje. Kras v okoli-
ci Baške je go! 'ui po večini nepogozdet),,Merodajni faktorji dosedaj niso pokazali dovolj razumevanja,,da, bi opomogli temu lepemu kraju — in siromašnnemu prebivalstvu. Nedavno je določila vlada kredite za pogozdovanje Krka. Krk šteje 24 tisoč, prebivalcev in mu je Kimerjen kredit 184 tisoč dinarjev; ,za pogozdovanje otoka Rab, ki ima le 7 tisoč prebivalcev, je določenih 304 tisoč dinarjev in je Rab že sedaj'veliko bdi j pokrit z drevesi nego Krk. Baška je začela nazadovati kot letovišče *.radi pomanjkanja gozdov terddadu. Za časa kopnliščne sezone še. pride v Baško nekaj tujcev, a lo letovišče bi Bilo Stokrat boljšeobiskano, ako bi imel Krk gozdove. Ko mine letoviščna sezona, stradajo Krčani kot cerkvene miši. V.izven sezonski dobi ni na otoku nobenega prometa in narod nima ne dela ne jela. Tem vsega pomilo-' vanja vrednim Krčanom bi se moralo priskočiti na pomoč od strani vlade, in jim preskrbeti zaposélnost v mesecih, ko ni lelovščnc sezone. Razve» pogozdovanja •otoka hi še bilo treba razširiti kopališče, regulirali Veliko Reko in kupovati od krčanskih ribičev ribe. Predvsem bi se pa moral dvigniti komisarijat ter razpisati obč. volitve, da bi narod upravljal sam svoje imetje.
Niti sanjalo se numi! Pred leti in leti se je izselil jz Osijeka v Avstralijo neki Weisberger.- Ta mož si je pridobil tekom let v tujini ogrojpno premoženje in kakor je že to navada pri milijarderskih bogatinih, umrl ■je tudi ta brez potomcev. Celotno njegovo ogromno pre-mbženje ho razdeljeno sedaj na njegove bližnje ter daljne sorodnike, ki živijo krog Osijeka in je vseh skupaj •30. Med lemi srečnimi dediči je tudi Weisberger jev pravnuk žiga Weisberger, ki je šel' knjigovodstva v osiješkem paromlinu. Ta glavni knjigovodja je prejel te dni oil advokata v Budimpešti obvestilo, da je podedoval za svojim pradedom, ki je umrl v Avstraliji, lepo •svolo 35 milijonov dinarjev.
Važna prazgodovinska najdba. Dne 14. 1. m. so našli v selu Mičiči pri Nišu čeljust ogromnega sesavca vrste ■nosorog, ki je živel v prazgodovinski dobi po gozdovih Evrope. Dr. Grubišič je podaril to čeljust prirodoslovnemu muzeju, ki bo začel kopali na kraju, kjer je bila najdena ta prazgodovinska čeljust.
Bo zanimalo naše plesalke. Statistično je dognano, da napravi na plesnem večeru, ki traja pet ur, plesalka, ki je oddana za .vsak ples, 50 tisoč korakov. Ti koraki bi odgovarjali sprehodu od 40 km na daljavo. Pri normalnem valčku prehodi plesalec 1.25 km.
Iz ene matere družina od 178 oseh. V Grossenwiehe v Južnem Šlezvigu je živela do pred kratkem udova Magdalena Jürgensen, ki je bila rojena 1839. Magdalena je bila mati od 12 otrok, stara mati 80 otrokom in prastara babica 86 otrokom in še tedaj, ko je živela, je štela njena družina 178 oseb.
Pevec. S številko lt-12, ki smo jo pravkar prejeli, je dovršil »Pevec« peto leto svojega obstoja. V uvodnem članku »Ob petletnici« govori A. Dolinar o namenu, ki si ga je zastavi! list ob svoji ustanovitvi in podaja kratek pregled, kako je vršil svojo nalogo. Cilj mu je: biti 'v vseh člankih praktičen in poljuden, premostiti tisti prepari, ki zija med ljudstvom in glasbenim razvojem; muzikalno umetnost logično, po stopnjah zanesti med narod, jo tolmačiti, buditi zanimanje in ljubezen do nje, skratka jo popularizirati. Hoče torej bili pravi ljudski list, ki nudi teorijo v svojih člankih in prakso v ličnih pevskih prilogah. List priporočamo in želimo, da Ibi se kar najbolj razširil po slovenski domovini in izven nje. Naroča se pri upravi v Ljubljani. Miklošičeva cesta in stane letno 30 D. Kakor sporoča uprava, izide prva številka za leto 1926 začetkom februarja.
»Študentova samopomoč«. Epizoda iz življenja v koroško-rožanskem dialektu. Komisijska razprodaja v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Gena 4 D.
Borza (Avala). Maribor, dine 17. januarja 1026. Zürich .«aiključni;: Beograd 9.15E, Paris 19.02, London 25.15%, Newyork 517.75, Milano 20.90, Praga 15.32%, Wien 7% Budapest 0.00726, Berlin 123.30, Brüssel 23.50, Madrid
73.35,	Amsterdam 20.15, Varšava 72.50, Rukarst 2.30, Sofija 3.67 %„ Atena 7.10. — Zagreb: slobodni tečaji: Wien 7.97%, Trst 228, London 275.40, Newyork 56.57, Paris 215, Praga 167.85, Zürich 1004.50, Ratna št. 324.
Tožbe radi slabega tobaka.
SKLEP IZREDNE ODBOROVE SEJE DRUŠTVA TRAFIKANTOV ZA MARIBORSKO OBLAST V MARIBORU Z DNE 14. JANUARJA 1926;
Od časa, ko nas zalaga s tobačnim materijalom vele-iprodiajallec duhan® g. Živkovič, ki nabavlja tobačni materija! izključno iiz Varaždina, dobivajo trafiikamtje1 tobačni materijal zelo slabe kakovosti, prav .mnogokrat jako plessi rive, smrdljive im zdravju škodljive tobačne izdelke.
Posebno hude pritožbe morajo poslušati trafikant/e glede 1 imamih cigaret, posebno »Vardar«, kil se v mariborskih trafikah dobijo, med! tem, ko se ddbivajo drugod povsod v Sloveniji edinole .perforirane (štepane) »Var-dar «-cigarete. Perforirane cigarete se dobijo v Mariboru te samo v kavarnah im gostilnah, kojih natakarji jih naao-čujejo iz dragih uvest, iiz Celja ter iz Ljubljane, in jih prodajajo po zvišani ceni. V marsikateri gostilni: se dobivaijo celo avstrijske »Egiptovke«, »Memphis« In »Khedive«, ker vsled! zelo slabe kakovosti naših cigaret cvete lepo razvito tihotapljenje. To pa ne škoduje edinole trafikantom, ampak glavno škodo trpi monopolna uprava, ako dopušča, da se razprodaja po gostilnah ter si 'kadilci sami Scot taki nabavljajo po več sto cigaret tujezemsfci tobačni ■materija! potom tihotapljamja namesto naših domačih izdelkov.
Da 'bode ta nedostatek, oziroma tibotapljanje samo od sebe pr e,nehalo, mora monopolna uprava skrbeti v gla-
vnem: 1. Da izdaja v Mariboru kot obmejnem mestu edino le zdrav, dober im od ljudstva zaželjen tobačni materijal, ker se pogosto dogaja, da _je tobačni materi.jal' plesnjiv, smrdljiv in neužiten. 2. Da cigarete, 'katere dobivajo dragi velifcoprodajalci1 te Ljubljane, na pr. Laško, Celje itd. tudi ■tukajšnji velikoprodajalee dobiva iz Ljubljane, kjer se iz-deijujejp cigarete, posebno »Vardar«, perforirane, štepane.
■ Konsument: izključno zahtevajo perforirane cigarete, limane pa odločno odklanjajo, ker lahko v poljubni množini dobivajo poleg «tihotapljenih avstrijskih cigaret, ■oziroma »Memphis«, »Kediive«, katere dobivajo samo natakarjem zanesljive im zaupljive osebe, tudi one perfori-r.ane »Vardar« cigarete, alko ravno po različno zvišanih cenah.
Konsument!, ki si ne morejo nabaviti od drugod večjih 'količin »Vardar«, oziroma vtihotapljenih cigaret, — zmerjajo trafikante .in monopolno upravo, češ, da smo trafikanti krivi, ker se črez slabe tobačne izdelke pri upravi monopolov ne pritožujemo, posegajo- po cigaretah nižje vrste, posebno »Zeta«, iker so iste perforirane, so boljše od limamilh .»Vardar« cigaret. S tem trpi zopet monopolna uprava in tudi. trafiikamtje občutno škodo.
'Nepopisno hudo grajanje in ogorčenje vzbujajo preveč stare in plesnjive, smrdljive ter škodljive vkžlnije iz leta 192:1. Te viržimfce so izgubile po pritožbah kadilcev vsled starosti na okusu, so luknjičaste in jih konzumenti vsled tega zametujejo in odklanjajo. Viržimke bi .morale biti izdelane v lepem rumenkastem, svetlem tobaku, ker konzumenti edinole talke zahtevajo.
Od velikoprodajalca pa naj monopolna uprava zahteva, da bode poskrbel zato, da dobiva tobačni materijal iiz tobačne tovarne v Ljubljani., kjer se izdeluje tobačni materijal, ki so1 ga tukajšn ji kadilci vajeni in ga izključno za-bitevajo, ker tobačnega materijala Iz dragih tovarn niso vajeni, ker jim po okusu nikakor ne ugaja.
Nadalje se naj izda odlok velilkoprodajalicu, da ne bo. hranil v svoji mali prodajalni cigaret boljše kakovosti, kakor jih izdaja na trafikante, kakor se je to dogajalo v mesecu novembru 1925, ker se s. tem podpira verižništvo in škoduje trafikantom celega mesta Maribora.
Društvo zahteva, da skrbi monopolna uprava zato, da zalaga v elifcopr odajalca v Mariboru z zdravim, okusnim in kadilcem priljubljenim tobačnim materijalom, ako noče, da se širi Mjuib strogi pazljivosti finančnih organov vtiho-taplijianje tujezemskih tobačnih izdelkov in trpi škodo na ■prometu. Nadalje naj se razdeli tobačni, materija! po celi Sloveniji iste kakovosti in naj se ne zapostavlja največjega števila konzument o v v mariborski oblasti.
iz Maribora.
Zborovanje krščansko-socialnega delavstva v Mariboru se je včeraj, dne 17. t. m. izvršilo prav lepo. Kljub sneženemu metežu je prišlo veliko število delavcev in delavk! Predsedovala sla tov. Semenič in Kores. Prvi je govoril poslanec Žebot o važnosti volitev v delavsko zbornico. Opisal je teror in volilne sleparije, ki ijh izvršujejo socijaldemokratski in komunistični kolovodje pri pobiranju volilnih glasovnic. Glasovnice dobijo samo na ta način, da lažejo delavcem, češ »klerikalci« hočejo upeljati 14 urni delavnik, da hočejo odpraviti bolniško blagajno itd. Samo s takimi lažmi in sleparijami so dobili glasovnice v večjih obratih. Poslanec JŽebol nato govori o razmerah pri bolniški blagajni. V upravi bolniške blagajne so sami socialni demokrat je. Vsak dan prihajajo številne pritožbe, kako delavci zaman čakajo na bolnino in zdravnika. V bolniški blagajni je cel štab uradništva, ki so sami socialni demokrati. Blizu polovico prispevkov za bolniško blagajno gre za uradniški aparat. Te razmere se morajo spremeniti. Delavstvo ostro kritizira upravo bolniške blagajne. In če se sedaj silijo rdeči kolovodje še v upravo delavske zbornice, Im potem za delavstvo še slabše. Za Žebotom so govorili še delavci Semenič, Kores in Poise. Vsi so opisali nezaslišani teror, ki ga izvršujejo socialisti pri teh volitvah. Nato so bili sprejeti sledeči sklepi: L Kršč.-soc. delavstvo, zbrano na shodu v Mariboru dne 17. jan. energično protestira proti nečuvenomu nasilju, zloupotrebom, terorju in goljufijam, ki jih izvršujejo socijalno demokratski in komunistični kolovodje pri pobiranju volilnih glasovnic za delavsko zbornico. Zahtevamo od volilnega odbora in političnih oblasti, naj odredijo, da se morajo z goljufijo odvzete glasovnice vrniti vsem volilnim upravičencem. Volitve naj bodo svobodne! 2. Protestiramo proti črtanju kreditov za borzo dela v Mariboru in proti črtanju podpor za brezposelne
Stran S. "
.......i i. ■:	;	..
iz državnega proračuna. 3. Ugovarjamo pioti poslovanju bolniških blagajn. Zahtevamo, da politična oblast vzame uboge delavce in uslužbence, ža katere se bolniška blagajna ob času bolezni mnogokrat ne zmeni, v zaščito. Če delavec ali uslužbenka — elan bolniške blagajne — zboli, se mu naj takoj Začne izplačevati bolnina in zdravnik bolniške blagajne je dolžan, da nudi obolelim trpinom zdravniško pomoč. Obenem tudi zahtevamo, da sé naj izvrši decentralizacija bolniških blagajn. Resolucije so bile soglasno sprejele. Zborovanje je poteklo mirno. Socijaldemokrati so prej grozili, da bodo zborovanje razbili, n si niso upali blizu.
Poziv delavcem in uslužbencem, ki so zavarovani pori bolniški blagajni (okrožni urad). Vedno bolj se množijo pritožbe o nerednem poslovanju bolniške blagajne in njih uslužbencev v slučaju obolelih delavcev in uslužbencev. Dobivam poročila, da bolni delavci po več dni, celo po več tednov ne dobijo zdravnika, če tudi se to javi uradu.
Da moremo storiti potrebne korake v tem oziru in da bodo pritožbe uspešne, prosim prizadete delavce, uslužbence in posle, kakor tudi podjetnike, mojstre in gospodarje, da mi čirppreje pošljejo natančne in točne podatke o nevednostih pri postopanju z obolelimi zavarovanji. — Franjo Ž e-b ot, narodni poslanec.
Predavanje dr. Korošca na Prosvetnem večeru o postanku Jugoslavije, je privabilo množice poslušalcev, ki so napolnili dvorano Zadružne gospodarske banke. Tako zanimivega predavanja Prosvetna zveza dosedaj še ni priredila. Predavatelj je podal zlasti zadnje dni Avstrije in prve početke nove dobe tik po preobratu piar stično in zanimivo ter pojasnil še marsikatere neznane točke iz takratnih zgodovinskih dni. Predavanje dr. Korošca poplačali poslušalci z živahnim avplavžom.
Promocija. Preteklo soboto je bil na ljubljanski univerzi promoviran za doktorja prava g. Alojzi j Čampa, avskullanl pri mariborskem okrožnem sodišču. Ga-stilamo!
Izpit za strojnika je napravil dne 16. t. m. na obrtni: šoli v Ljubljani g. Andrej Semenič, strojnik v mestni klavnici v Mariboru. Izpit je končal z »prav dobrim« uspehom.
Seja II. odseka mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v četrtek, dne 21. t. m., ob petih popoldne in .eventualno potrebno nadaljevanje petek, dne 22. t. m., oh šestih zvečer v mestni posvlavalnici. Dnevni red: Proračun za leto 1926.
Za Trgovski ples, ki se vrši dne 23. t. m., so se pričela razpošiljati vabila. Kdor do torka ne dobi vabila, in hi se plesa rad udeležil, naj ga zahteva v trgovini J. N. Šoštarič na Aleksandrovi cesti ali pa v trgovini Vilko Weixl v Jurčičevi ulici. Priprave za ples se vrše z vso vnemo in obeta bili prireditev kakor doslej vsako leto, tudi letos zelo prijetna in animirana.
Preureditev delovnega časa v špecerijskih trgovinah. Ker se je izkazal sedaj veljavni delovni čas za špecerijske trgovine kot neprimeren, se dovoljuje nova preureditev. in sicer smejo imeti odprto od pol osme do 127 in od 14. do 19. ure. Ob nedeljah in praznikih ostanejo trgovine kot doslej celi dan zaprte. S tem je dana vsakomur prilika, da si nabavi špecerijsko blago tudi po 18. uri in se sl. občinstvo prosi, da si oskrbi nakup v gori navedenem času. ker se mora trgovstvo vsled policijskega nadzorstva strogo držati določenih delovnih ur. Delikatesne trgovine pa sinejo imeti ob nedeljah in praznikih odprto namesto od 8. do 10., od 9. do 1.1. ure. Trgovski gremij.
Natečaj. Mestna občina mariborska razpisuje javni ■natečaj za oddajo mizarskih del pri zgradbi nove mest- J ne hiše v Frančiškanski ulici v Mariboru. Vsa potrebna pojasnila, pogoji, proračuni in ostali pripomočki se dobe pri mestnem gradbenem uradu, počenši z dnem 18. t. m. Pravilno kolekovane ponudbe je oddati pri mestnem gradbenem uradu, Koroška cesta 1-JI, do dne
21.	januarja t. 1. ob 12. uri opoldne.
^ LISTEK# —
t
Mèli na&h ot&tm
Roman treh delih. Spisal Antonio Fogazzaro.
Prevod iz italijanščine.
9$
Toni Gali se je takoj vrnil z lučjo. Doktor Alipran-di, ki se ga tu rad spomnim kot odkritega poštenjaka z i jasnim razumom in plemenitim srcem, se je približal zofi, kjer je sedel stirc Peter.
»Gospod inženjer«, je rekel s solznimi očmi. »Sedaj morate še vi nekaj storiti.«
Osraiss-N-žaruica.
Osvojite si najnovejši napredek na polju električnih žarnic. Nova s patentom zaščiceno valovita žica omogoči koristno razdelitev svetlobe, katera se pri zrakopraznih žarnicah ni mogla doseči. Osram-N žarnice so sposobne, da v. polni mer 2	nadomestijo dosedanje žarnice'z vlečeno nitjo.
I
■v—
M
j n
sca
in
»Jaz?« je vprašal stric Peter in dvignil oči.
»Dav poskusiti morate, da jo spravite proč. Potrebno je, da grelle in ji rečete besedo. Vi ste ji kot oče. In se-4aj.je trenutek, ko mora nastopiti oče,«
. »Pestite mojega gospoda«, je zagodrnjala (lija. »On -ni za take stvari. Trpi in ničesar drugega.«
i,.Med stokanjem so .se čuli sedaj nežni glasovi !>oljubi.
Inženjer se je uprl s pestmi ob zofo in obstal 'trenutek s povešeno glavo. Potem je s težavo vstal •rekel zdravniku:
.i?Ali moram iti sam?«
/»Ali želite,,da sem jaz poleg?« f »Da.«	... ...
)V »Dobro. Sicer pa, bo xsttnan. Siliti je nočem, toda poizkusiti jc. treba.«
, Doktor je rekel ženam, ki so bde še v spalnici, naj igredo ven, .nato se, je na pragu obrnil; k inženjer ju in «Hpomignil, naj pride, ,
»Gospa Luiza«, je rekel nežno. Tu je stric, vaš l jubi stric, ki vas hoče nekaj prositi.«
Stari mož je vstopil z mirnim obrazom, à se je opotekal. Ko je naredil dva koraka v spalnici, se je ustavil. Luiza je sedela na postelji, s svojim mrtvim, otrokom «a rokah. Stiskala ga je k sebi, poljubovala na obraz, na,fvrat, vzdihovala ter zadrževala na ustnicah dolgo, nepopisljivo stokanje:
, »Da, da, da, da«, je rekla s skoraj nežnim smehljajem. »Tvoj striček je tu, ljubček, tvoj stric, ki je prišel k svojemu zakladu, k svoji Ombretti, k svoji Ombretti Pipi, ki ga je imela tako rada. Da, da, da, <ia.«
»Luiza«, je rekel stric Peter. »Pomiri se.. Naredilo se je vse, kar je bilo mogoče. Seda j pojdi z menoj, ne ostani več .tu, pojdi z menoj.«
»Stric, stric, stric«, jc rekla Luiza z neizmerno nežnim glasom, ne da bi ga pogledala. Stiskala je mrtvo telesce k sebi in ga zibala. »Pridi sem, pridi sem, pridi sem k svoji Mariji. Pridi, pridi sem k nama, saj si naš stric. Ne, draga, ne. draga, nikdar ne bomo zapustili našega strica.«
Stric se je tresel, bolest ga je za t red ut ek premagala in izvil se mu je vzdih.
»Pusti jo v miru«, je rekel z motnim glasom. Kol bi :ga ne čula, je nadaljevala: »Pojdiva, dragica, pojdiva k našemu stricu. Ali greva, Marija? »Da, da, greva, greva.« S postelje je zdrsnila na tla, se približala stricu. Z levo roko je stiskala na prsa svojega sladkega mrlička, z drugo se je oklenila strica okoli vratu in mn zašepetala: »Poljubček, poljubček, daj poljubček svoji Ombretti, samo en poljubček, samo enega.«
Stric Peter se je sklonil, poljubil obrazek, ki ga je smrt že žalostno spačila, ter potočil dve debeli solzi. »Poglej, poglej, stric, je rekla, »gospod doktor, prinesite' luč sem. Da, da, ne bodite hudobni, doktor. Poglej, stric, naš zaklad. Doktor!«
Aliprandi je bil uporen in je hotel še vztrajati. Toda la blazna bolest je imela nekaj svetega, čemur se je uklonil. Ubogal je, vzel luč ter jo približal mrtvemu telescu, ki je vzbujalo s svojimi napol odprtimi očmi in razširjenimi zenicami neizmerno usmiljenje. In to je bila Marija,, ljubka Ombrella, sladkost starega moža, smeh in ljubezen hiše.
»Poglej, stric, kako smo mučili ta mala ,, ubogi srček, kako smo ga mučili s tolikim drgn ,i. Tvoja mama je delala to, veš, Marija, tvoja grd? na in oni hudobni doktor!«
»Dovolj!« je odločno rekel! doktor j ložil luč na pisalno mizo. »Le govorile s svojo hče toda ne s to, temveč z ono, ki je v nebesih.«
Vtis je bil grozen. Vsa nežnost je . ginila * Luisi-nega obraza.-Temna se je pomikala nazaj ter stiskala svojega mrtvega otroka na prsa.
»No!«, je zakričala. »Nej« Ni v nebesih! Moja je! Bog je hudoben! Ne! N e dam mu je!«
Vedno bolj nazaj se je pomikala, v spalnico, prav tja do prostora med zakonsko posteljo in otrokovo posteljico. Znova se je začulo zategnjeno stokanje, ki ni bilo podobno človeškemu, Aliprandi je rekel inženjerju, ki se je ves tresel, naj gre. ven. »Prešlo bo, prešlo ho«, je rekel. »Treba je imeti, potrpljenje. Jaz bom ostal tu.« V dvorani je poklical Ismael profesorja v stran.
(Dalje prihodnjič.)
Skavti, volčiči, »Siiv» vol:«
Odhajajo na goro Kolk.
In sivi volk še godrnja,
*•	Vzemite '“-BUDDHA* čaja- kar se d».
K »respond«*tinja s oerfektnim znanjem slovenskega in nemškega jezika se išče za tako-j v popoldanskih lirah. Plača po dogovoru od ure. Naslov v upravi lista.
Stalno službo s hrano in stanovanjem dobi takoj priden in ■zanesljiv fant iz dežele, ki je zmožen vsakega domačega dela, pri tvrdki: Franjo Gnilšek, trgovina z vinom v Mariboru, Razlagova ulica 25.
Stanovanje z dvora sobama in kuhin'o, z električno razsvetljavo^ priprosto opremljeno, čisto, išče vodja boiljb šega podjetja. Plača dobro. Cenejene ponudbe na u-pravo lista.	28
Za najfinejše ženske čevljiče, najtrpežnjše čevlje za moške in za točno dobavo- zgornjih delov se priporoča: Čevljarska zadrugo pod Veliko kavarno.	26
Vino prodaste staro di novo, ako pošljete takoj vzorec in zadnjo ceno postavno kolodvor na skladišče ljutomerskih vin, Zagreb, Prilaz 35.	60?
Kavarna »Evropa«, čez cesto od kolodvora, dnevno koa-«ert, vsi časopisi na razpolago, dobre pijače, postrežba točna. Se priporoča! — Za Jos. Cizela — Gabro Valjak.	SIS
Premog iz svojega premagokopa pri Veliki Nedelji prodaja Slovenska premegokopna družba z o. z v Ljubljani, Wo'lfova uÈca št. 1 I.
Sirite „Naso Stražo“!
• •
PRODA]
• *
Hmeljeve drogove, smrekove, 2' vagona,- brzojavne droget -vev okoli 600 komadov; drva, ibutkow, suha, 80 «t®; to*-stanjevo kolje za vinegsad, več tisoč; oglje, kostanjevo Ser .bukovo pò «aroÄ; jMaft mvfc 50 hi; vteo noro i»
'	- •	v ' ùssaro, 40 hi '
JOŽEF KRAJNC PTUJ, LJUTOMERSKA CESTA »Sc..
ARGUS Jc naš najbolp éam	mm eivalžavaild a*v«*f
ARGUS Snm v vseh mttii	zaned^v« porurfcsiiv
ARGIJS daje obvesti» o w«	», poeràsco pa «'•&«#,
■ '■■■■’ SmmvtŠi zavodov,	
pradvzešjih in zaseka	»ih oseb
ARGUS-óve -m v	«doo točne.
• -hör* , o-.	
ARGUS še n*hej« v Vda K«ndfe* d!t, lasf»#	
- ARGUS-ov ;6*SS, bnojevnt nadev; JGfm-	
>}
m]	S}.
®	Pnpewö »	p|
1	Timaru	sv. Cirila »	lan.c	I?

»ta«?
polji
•(asndto>[i) aqopod OAOsmsu^ ojijaz iSouur is Da ustreže ljudem, jih je oskrbela Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se dobijo po sledečih cenah: 65 om veliki po 550 din., 75 cm veliki po 600 din., 80 cm veliki po 700 in 800 di i,, 90 cm veliki po 800 din., 100 cm veliki po 950 din. in po 1280 din., 120 cm veliki po 1700 din.
St««»*»*»tei f«r"Ì5Kl
z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost 20 cm po 42 in 77 din., 25 cm po 55 in 90 din.. 30 om po 771 n 100 din., 35 cm po 96 in 115 din., 40 cm po 140 din.
8» ti** n. m M f 8* r*t sl ' s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih: po 4, 12, 18 in 24 din.
Sfco.faa*©* krtži s kovinasto podobo stanejo v raznih velikostih in izpeljavah po 22, 24, 28, 30 in 36 din.
Izpeljava je zelo okusna in solidna, ter se toplo prikoroča, da si vsak, kdor križe potrebuje, iste kupi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
S
4SI
n.a»1.0 2&l ’ts
sra-JBij v? sur*!* «sj
Pri
m Spodnještajeisfci ljudski pcscjilaici ^ Maribora,
Stolna allea št.6	rxi n.l	Stolna allea št.I

Obrestuje hran. vloge brez odpovedi po 6%, na trimesečno odpoved po 8%.
aajboijii
IP.
o» 911
šivalni srt*©!* In feoimai
josi© »etellssc-a ,
tjiltfikr a
»a vl?ift?r, Phön x m Sellar
m rodbinsko, obrtnu in industrijska .rabo,
Iitotam najboljši ivicaimkl pletilni stroji mamka »DuMed.« Pouk v vezenju m krpanj« brezplačen.
Večleta*' garancij*.	Mtmi« nm rajjSšft***.,
Zadružna gospodarska banka d. d.
Podružnica Maribor«	#
V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko
cerkvijo.
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu.
Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije, g Kdor

ÖÜPJ!
*
Rodbina Kager se iskreno zahvaljuje vsem, ki so nam. stali, oh strani v času tuge in boli, ko se je naš dobri soprog iu oče
Frame lLag*er
pasar in srebrar v Mariboru
preselil v boljšo bodočnost, izrekamo najsrčnejšo zahvalo Posebna hvala velja č. g. Antonii Tkavcu za ganljivi nagrobni govor in vodstvo pogreba ter ostali č. duhovščini. Nadalje: Katoliškemu mojsterskemu društvu, požarni hrambi. kršč. ženski zvezi, III. redu in drugim društvom, ki so se udeležila pogreba. Za izraze sožalja in sočutja vsem prijateljem iskrena- zahvala. Prosimo vse znance, da se spominjajo nepozabnega rajnkega v molitvi.
Maribor,, dne 15. januarja 1926.
* „ i
v ..Naši Strazioglašuje,
uspeha gotovo se rad
* t
Tiskar: Tiskarna tv. Cirila ■ Maribora, predstavnik: Leo Brože, poslovodja v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Maribora.
Izdajatelj: Konzorcij »Naše Strale«. predstavnik: /nii