Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: i Za eelo Isto predplačan 1& rld., za pol leta 8 fld.e za četrt leta 4 fld., h jed«» mesec 1 fld.40 kr. y V administraciji prejeman velja: « Za etlo leto 12 jld., sa pol leta 6 »Id., za četrt leta 8 fld., la jeden mesec 1 jld. * V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. vsč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) «sprejema upravnlStvo in ekspedlcija v „Katol. Tiskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vrednlštvo je v SemenlSklh ulicah St. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne. Štev. 148. V Ljubljani, v sredo 1. julija 1896. Letu i It XXIV. Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „ Gabilo na naročbo. S I. julijem pričenja se nova naroeba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo. „SLOVENEC" velja za ljubljanske naročnike v administraciji : Četrt leta . 8 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan: Vse leto . 15 gld. Četrt leta 4 gl. — kr. Pol leta . 8 „ Jeden meseci „ 40 „ Upravništvo ,,Slovenca Duhovne vaje za može v LJubljani. Srce se širi človeku veselja, če vidi verno ljudstvo, zbrano v prisrčni udanosti do svojega Boga in v najčistejši ljubezni, katere ne kali nobena sled sebičnosti in zavisti, v mejsebojni ljubezni, katera veže stotine in tisoče v jedno nerazdružljivo celoto, v jedno telo, katerega glava je Kristus Gospod. In kaj naj rečemo, 5e so vse te stotine krepki, pošteni krščanski možje, glave družini, stebri cerkvi in državi ? To je armada, katera stoji krepko v viharjih življenja, to je naša nada v sedanji dobi ne-jedinosti in mejsebojnega sovraštva, to ljudstvo je steber resnice, kateri bo stal neomajno, in valovi zmote se bodo razbili ob njem. Te misli nas navdajajo, ko se spominjamo krasnih duhovnih vaj za može, katere so se končale včerajšni dan veličastneje, nego smo pričakovali sami. Tri dui so se udeleževali krščanski možje v cerkvi „Srca Jezusovega" z občudovanja vredno vstrajnostjo vseh duhovnih vaj. Vrstila so se premišljevanja z govori in razuimi pobožnostimi, katere urejene po globoko premišljenem redu, človeka iztrgajo za nekaj časa iz vsakdanjih borb in skrbij in ga navodijo, da misli sam nase in spoznava samega sebe. Saj kdor pozna sam sebe, svojo vrednost in svojo ničevost, le tak zna soditi svet, zna ceniti vrednost življenja in njegove dolžnosti. Preč. g g. misijonarji, izkušeni duševni očetje, vodili so vaje s požrtvovalno vnemo, saj so imeli pred sabo cvet našega dobrega ljudstva, može, ki lahko rečejo : Mi smo narod. Kar se je tu storilo dobrega za naše ljubljeno ljudstvo, to bo klilo dalje in obrodilo stoteren sad : iz očetov bo prešlo v rodbine, in iz rodbine, to trdno upamo, vzrasel bo ; u« oivjugu tilO* je podlaga vsemu krščanskemu življenju ; upanja, katero nas vodi skozi težave življenja in nam daje moč, do najvažnejšega boja, do boja za večno kraljestvo, in ljubezni, katera je krona krščanskega življenja in duša krščanske družbe. In ko je z ginljivimi besedami priporočil vla-dika svoje ljudstvo presvetemu srcu Jezusovemu, in je pozval, da naj goreče časti svojega Zveličarja v zakramentu ljubezni, vpognila so se tisočera kolena krščanskih mož, in kakor iz jednega grla vsplavala je združena tisočera molitev pred prestol Najvišjega — molitev slovenskih mož. Med tem je padel mrak nad Ljubljano, vspla-polale so mnogobrojne lučice v cerkvi, katera se je na novo popravljena, lesketala v krasnih barvah. Prevzvišeni je stopil pred oltar, obdan od mnogobrojne asistence. Možje so se uredili za slavnostni sprevod. Vsak je držal v roki gorečo svečo, zastave so vihrale nad glavami, glasne molitve in pesmi so donele iz cerkve ven na ulice in trge, kjer je čakalo sprevoda nebroino lindstvo. ličarja in svojega Boga v najljutejših viharjih življenja. Posebno krasen je bil konec duhovnih vaj. Ob sedmih zvečer je prišel preč. g. knezoškof v cerkev „Srca Jezusovega," katera je bila natlačeno polna samih mož. Niti jedne ženske ni bilo v celi cerkvi. Zastopani so bili vsi stanovi. Tu si videl delavca poleg uradnika, izobraženega poleg preprostega moža, mladeniča poleg starčka, videl si ne-skrbna, nedolžna lica poleg resnih mož, katerim so težke skrbi začrtale v obraz globoke gube, rumeno-lasega kodravčka poleg osivelega deda. V krasnem govoru je razvil naš višji pastir prelepo sliko treh božjih čednostij : vero, katera prevoda nebroino lindstvo. . . , akih sprevodov je vidola L]ui?!jana doslej malo. Gosta tema je ležala nad mestom, nebo ni svetilo z nobeno lučico. A hiše so bile krasno razsvetljene, okna okrašena s cvetlicami, da je bil utis čaroben, pretresljiv. Po dva in dva, vsak z gurečo svečo v roki, stopali so naši krščanski možje v ne-dogledni vrsti skozi Parne ulice, Resljevo cesto, Poljske ulice in Kravjo dolino nazaj proti cerkvi. — Tako ginljivega in vspodbudnega prizora pač ne pomnimo. Krasota prizora je omamila gledalca, goreča in vneta glasna molitev, kiter» se je glasila iz vrst krepkih mož, pretresla je vsakega z nadnaravno silo in ga primorala, da je skesan vpognil koleno pred tem čudovitim pojavom božje milosti; mogočni zbor, kateri je pred Najsvetejšim pel ev- L S S T E Izlet v Pompeje in na Vezuv. (Spisal Fr. Kovačič.) (Dalje.) III. Stari Pompeji. Nekako tesnobno a hkrati vzvišeno čustvo se poloti človeka, ko stopi med razvaline pompejske. Sedanjost in davna, davna preteklost si segata tukaj neposredno v roke. Dolgih 18 stoletij izgine pred nami, prestopimo nansgloma v 1. 79 po rojstvu Kr. Prestopivši mestno obzidje pri „porta Marina", korakamo po dolgih, ozkih melanholičnih ulicah, po nevkretnem kamenju, v katerem se še dobro poznajo sledovi, kakor bi včeraj rimske drožke drdrale po njem. Po oglih še stoje javni studenci — seveda brez vode — s kamenitimi ograjami, na katerih se še vidi, kje so se stari naslanjali, ko so zajemali vodo. — Hiše še stoje — dasi na pol podrte in brez strehe — okrašene z lepimi motajiki in slikami, prodajalnice so širom odprte ; gledišča, ogromni templji, amliteatri, kopališča in druga zabavišča, vse je še tu, kakor bi čakalo svoje gospodarje, da se vrnejo in zopet poživijo zapuščeno mesto. Toda ti se ne vrnejo več! Strašna naravna sila je pokopala za vse čase vse veličje in bogastvo nekdaj razkošnega mesta. Kakor goli kostnjaki stoje razvaline tu ; zeleni martinčki so njih stanovniki, ki živahno švigajo po prisojnem zidovju. Začetek pompejskega mesta je zakrit v temno davnino. Kakor učenjaki sklepajo po napisih in najstarejših zgradbah, soje ustanovili Oski, Samničanom sorodno italsko pleme. Zgodaj so se tukaj naselili Grki in tako je mesto dobilo grški značaj. Ob času samnitskih bojev je izgubilo svojo samostalnost in prišlo pod oblast Rima. Važno ulogo je igralo pozneje ob času zavezue vojske, ko so se italska mesta vzdignila za rimsko državljansko pravo. Kakor druga mesta, je mogočni Sula ukrotil tudi Pompeje, vendar je blago ž njimi ravnal. Mesto je postalo „municipium" in dobilo rimsko državljansko pravico, toda Sula je ondi naselil oddelek svojih veteranov, ki so se polagoma pomešali s prvotnimi stanovniki. Odslej se je mesto imenovalo „Colonia Veneria Cornelia", ker je Venera bila glavna boginja v Pompejih in ker je Sula bil iz obitelji Cornelijev. Tudi cesar August je nastanil ondi oddelek svojih vojakov, ki so ustanovili novo predmestje „Pagus Augustua Felix Suburba-nus". Tako je bilo mesto sčasoma čisto polatinjeno. Stanovnikov je imelo k večjemu do 20.000. Najbolj je slovelo zaradi svoje prekrasne lege. Imenitui Rimljani so imeli tukaj svoje vile, med drugimi tudi Cicero. Tu so se shajali rimski aristokrati in lahkoživci, mesto jim je ponujalo obilo zabave, veselja in razkošja. Iz mirnega uživanja jih iznenada vzdrami silen potres 1. 63 in 64 po Kr. Ponosni tempelji so se porušili, kopališča zasula, celo mesto je bilo skoro v razvalinah. Imoviti Pompejanci so hitro začeli popravljati razvaljeno domovje po takratnem ukusu prve cesarske dobe. Mesto je dobilo popoluoma moderni značaj. Se ni bilo delo dogotovljeno, kar izbruhne strašna katastrofa dne 24. avgusta 1. 79 pod vlado cesarja Tita. — Več dnij poprej se je napovedovala grozna nesreča. Zrak je bil napet in poln elektrike, po studencih je usahnila voda, morje ja bilo nemirno, it zemlje se je slišalo zamolklo bučanje, živali so divjale, kakor bi bile pijane. Zemlja se je neprenehoma tresla, kakor lupina na vodi. (Dalje sledi.) Iz Wörishofen-a, (Dalje.) 17. dne 26. jun. Kako se v Worishofen u živi? Kako se Kueip-povci zdravimo? Kakšen je župnik Kneipp? Na v«e to kratek odgovor. Vsak novodošli popotnik si najpoprej poišče stanovanje. V „sebastianišču" jih sprejmo blizu 200, haristične himne, glasil se je veličastno skozi razsvetljene ulice; in pod krasnim nebom je nosil pre-vzvišeni pastir Njega, kateri je Odrešenik svojega ljudstva in večni Kralj svojega naroda I Kaj takega premore samo večno mlada, nikdar premagana moč katoliške vere, pred katero je ničevno in slabotno vse človeško počenjanje. Slovesnost se je končala v cerkvi „Srca Jezu-sovega" z blagoslovom. Oasi je bila že trda noč, vstrajali so vsi možje do konca. Zlasti konec je bil pretresljivo lep. Vsa cerkev je bila čarobno razsvetljena in do zadnjega kotička polna krščanskih mož. In ko je dal prevzv. gosp. knezoškof blagoslov, klečali so tisočeri možje pred Najsvetejšim, vsak z gorečo svečo, znamenjem svoje trdne vere in ne-vgasljive ljubezni. Hvala vam, krščanski možje, za iskreni dokaz vaše vere in udanosti do svojega Boga! Za tako dobro, plemenito ljudstvo ni noben boj pretežak, noben trud prenaporen ! Besede kraljeve. Iz Zagreba, 14. junija. Mažari proslavljajo svoj milenij kot državno svečanost, katero bi morali po njihovih nazorih poveličevati vsi prebivalci Ogerske brez razlike narodnosti ter tudi oni avtonomne Hrvatske. Koliko je bilo protimbe radi tega pri Rumunih, Srbih, Slovakih in Hrvatih, nam je še v živem spominu. Vsi omenjeni narodi se protivijo proslavi te svečanosti, ker se v resnici njih ne tiče, nego samo Mažarov. Morda ta protivščina ne bi bila tako velika, da so znali Mažari pridobiti za-se svoje sodržavljane drugih narodnosti s tem, da jim niso nazivali svojega jezika ter jih sploh ne tlačili tudi v gmotnem pogledu. Ali Mažari v svoji veliki obesti ne mislijo na to, če so jim narodi privrženi ali ne, oni nadaljujejo svoj posel mažarizacije in tlačenja do skrajnosti. Pred samim svojim kraljem so se obnašali dne 8. junija prigodom poklonstva tako obestno, kakor po navadi, a pozdravni govor, ki ga je govoril saborski predsednik pred kraljem, je nam najboljši dokaz, da hočejo oni vse s silo izvesti. V tem pozdravnem govoru zna Szilagj le za mažarski narod in za ma-žarsko svečanost, le Hrvatom je malo prizanesel ter 1 m tli O VklkljeviDu UrvkVoVo L.v mora pa seveda kot član Ogerske tudi proslavljati mažarsko svečanost, če tudi se po naših nazorih hrvatskega naroda vse to nič ne tiče. Vkljub avtonomiji in kot čisto samostalen političen narod sodeluje vendar le tudi on pri milenijskih svečanostih. Mažari so prisilili Hrvate, da so priredili razstavo vkup z Ogersko, kar jih bode stalo lep denar brez prave koristi, a še huje je in popolnoma krivično, da se je postava o proslavi milenija sprejela tudi za kraljevino Hrvatsko, ki bode morala plačevati za te svečanosti svoj prinos po poznatem ključu. To je očitna in največja krivica, ki se je zgodila Hrvatom pri tej priložnosti, in Mažari so še tako brezobrazni, a naša vlada tako popustljiva, da se je ta postava na dan 8. junija morala na javnem mestu pri vseh drugi se naselijo pri Kreuzer-ju, Gero-millerju, hotel Gary, Luitpold, München, Adler in po raznih vilah. Ako hočeš vegetarijaniti, dobiš tudi gostilno, kjer se pripravljajo izključno zeliščne jedi. Potem se napotiš v „Kurbaus" in v „Kneipp-Bureau", za tri marke kupiš majhno knjižico „Vererdnungs-Buch". Ta knjižica daje pravico, pred gospoda Kneippa priti. Svetuje se vsakemu bolniku, obiskati jednega tukajšnjih zdravnikov, da ga preišče in v knjižico zapiše na kratko njegovo bolezen ali bolezni, ako jih ima več. Doktorji so trije: dr. Baumgarten, dr. Mahr in dr. Schön in je vedno jeden zraven, ko Kneipp narekuje za posamezne bolnike način zdravljenja, vrsto in število polivov in kopelji. Kneipp ordinira vsako jutro od 8. do 12. ure in popoludne od 2. do pol 5. ure. Bolniki čakajo v sprednji sobi in se po Številki knjižice spuščajo h Kneippu. Jaz sem imel na knjižici številko 11.757. Toliko je že v tej sezoni prišlo bolnikov v Wörishofen. Danes tečejo številke že preko 12.000. Ko je prišla na vrsto moja številka, vstopim pred očeta Kneippa, ki sedi na klopi sredi zdravnikov; oni, ki me je preiskal, naznani mojo bolezen; Kneipp pove, koliko kopelji in polivov te ali one vrste imam rabiti, usmiljen brat zapiše vse to v mojo knjižico in odpravljen sem. Pri drugih vratih grem ven in sedaj se začnem naših občinah pribiti, a kasneje spraviti v arhivu dotičue občine v večni spomin tega znamenitega (?) praznika. Človek skoraj ne bi verjel, da se more pri nas kaj takega zgediti, ali je resnično tako. Je-li pa potrebno, da se tako ravna z našim narodom? Ne, gotovo ne. To dokazujejo tudi besede, katere je odgovoril kralj na pozdrav predsednika Szilagya. Te besede kraljeve so velika tolažba posebno za ogerske narode, kajti kralj loči v siojem govoru natančno mažarski narod od ostalih narodnosti ter ne zani-kuje ostanka poslednjih, kakor to delajo Mažari pri vsaki priložnosti, posebno pa pri sedanji. Kralj želi, da se spoštuje vera in narodnost po vsem Oger-skem, kakor je to nekdaj bilo, kajti samo tako more biti država jaka in čvrsta. Ravno tako je kraljev govor omenil zveze ogerske državne polovice z avstrijsko, ki se ne more in ne sme spremeniti iz realne v personalno unijo, kar dandanes želi in zahteva mažarski narod in sedanja ogerska vlada vse za to pripravlja. To so za Mažare dobrohotni opomini z najvišjega mesta, od koder so oni dobili toliko dokazov skrbi in ljubezni za obstanek Ogerske. Posebno važne pa so besede v tem kraljevem odgovoru, ki se tičejo položaja kraljevine Hrvatske nasproti Ogerski. Kralj zove Hrvatsko, Slavonijo in Dalmacijo dežele posestrime Ogerske z avtonomnimi pravicami ter jih smatra kot popolnoma ravnopravne z ogersko kraljevino. Kot take so se tudi od nekdaj smatrale omenjene kraljevine. Le v novejšem času, ko se je začela za Tise gojiti mažarska državna ideja, kršile so se pravice kraljevine Hrvatske od dne do dne, posebno pa pod sedanjo vlado. Mažari so postali že tako obestni, da zovejo našo kraljevino le provincijo ter so nemški časopisi v Budimpešti kraljeve besede „dežele posestrime" spremenili v provincije. To je vendar že prevelika predrznost, kajti sodeč po besedah kraljevih se vsaki ki hoče mažarsko državno idejo širiti v kraljevini Hrvatski, protivi intencijam pravičnega vladarja. Hrvatske in Ogerske ne more vezati zajedniška državna ideja, na noben način mažarska, nego samo posvečeni zgodovinski odnošaj ter zakonita in po zgodovini opravdana zveza more vzdržati pravo slogo med obema narodoma. nuui bo iin a.l; kt. r ...I..-—ta spodkopuje obstanek države, ki mora biti osnovana, če hoče obstati na pravi etični podlagi. Zalibog, da je nas ravno letošnja milenijska svečanost poučila, da Mažari ne poznajo etičnih nazorov, ki bi morali vladati v življenjn narodov, ter je tudi prav vero-jetno, da se ne bodo ozirali na svarilne besede blagega vladarja našega. Posledice take trdovratnosti mogle bi biti za njih neugodne. Politični pregled. V Ljubljani, 1. julija. Ministerski svet se je minulo nedeljo popoludne posvetoval v skoro dveurni seji. Poleg ce- zdraviti v jednem treh že imenovanih kopališč, kjerkoli hočem. Moti se, kdor meni, da bo Kneippu na dolgo in široko razkladal celo zgodovino svojih bolezni in slabosti. Za to ni časa, Kneipp le diktira vrsto in število kopelji in polivov. Diagnozo napravijo zdravniki. Kdor bi hotel sem priti, bi jaz svetoval, naj gre doma do kakega zdravnika ali do njih več, kakor mu je drago, ter naj si da zapisati v medicinskih izrazih, kaj mu je. S tem listom naj sem pride, ali pa še bolje, naj se pelje v Kamnik, kjer bo istotako vžival zdravilno moč mrzle vode, ako se hoče namreč zdraviti po hidropatični poti. Tu je prevelika gnječa; kako dolgo treba čakati, prej ko prideš na vrsto za kopanje ali oblivanje. Kdor ima pa denar in bi rad kaj sveta videl, naj se napoti v Worishofen! Goto\o mu ne bo žal. Mnogo novih rečij bo videl. Največje vrednosti je to tukaj, da se ti ni treba nikogar genirati. Celi dan lahko letaš bosonog in gologlav, hlače do kolen privihane; — nihče se na tem ne spodtika, ker vsi tako delajo. Kaj bi mi rekli doma, ako bi se drznil, v taki podobi stopiti na ulico? Vsi paglavci bi se zbrali in vpili od daleč: „Joj, poglejte ga, zblaznil je, zblaznil je!" Ako bi kak hribovec sem prišel in videl kneze in grofe, škofe in korarje, žlahtne gospe in nežne gospodične bose štrkati, vse križem po ulicah in stezah, — kaj bi dejal? Brez dvojbe bi tlesknil z rokami in vzklik- sarja, ki je ob 1. uri otvoril sejo, so prisostvovali zuuanji minister grof Goluhorski, ministersk» predsednika grof Badeni in baron Banffy, državni vojni minister Krieghammer, drž. fin. minister Kallaj, do-mobrambena ministra grof Wel8ersheinrt» jn baron Fejervary in načelnik generalnega štaba bare« Beck. Pred pričetkom seje se je vršilo daljše posvetot%nje mej obema ministerskima predsednikoma v palati notranjega ministra. Po poročilu dunajskih listov ee je obravnavalo v tej seji vprašanje gledl priprav za preosnovo sedanjega vojnega zakona, ki je v marsikaterem oziru potreben temeljite spremembe. Takoj po sklepu seje se je podal cesar v grad Lainz in ogerski ministri so se odpeljali v Budimpešto. Nuncij Agliardi prejel je zadnjo soboto iz cesarjevih rok po običajnem ceremonijelu kardinalski klobuk. Ker je novi kardinal rodom Avstrijec in je bil dalj časa papežev nuncij na dunajskem dvoru ter je kot tak tudi dejansko posegel v cerkveno-po-litična vprašanja naše države, zato se nam zdi primerno, da nekoliko natančneje spregovorimo o njem. Agliardijeva rodovina preselila sejel. 1530 iz Oger-skega v Italijo. V Cologno al Serio blizu Bergamo rodil se je dne 4. septembra 1832 Anton Agliardi, sedanji kardinal. Po dovršenih študijah stopil je dne 5. avgusta 1849 v semenišče. V semenišču se je odlikoval kot pesnik in zložil je ob priliki, ko se je papež Pij IX. 1.1849 vrnil v Rim, nekaj prav navdušenih pesnij. L. 1855 prestal je skušnje iz .celega bogoslovja in zadobil doktorsko čast; 22. decembra istega leta pa je bil v Rimu posvečen v mašnika. Silili so ga, naj ostane v Rimu, pa je raje slušal glas bergamskega škofa, ki mu je ponudil profesorsko stolico na svoji gimnaziji. V tej službi se pa ni odlikoval samo po svojem obsežnem znanju, s katerim je mnogo koristil cerkvi v zavitih pravnih vprašanjih, ampak tudi kot izboren cerkven govornik, kot branitelj resnice. Pri vsem tem pa je še dobil časa, da je tudi zastavil pero in napisal marsikako učeno razpravo. L. 1877 pozval ga je rajni Pij IX. v Rim in ga postavil za profesorja moralke na propagandi. Sedanji papež podelil mu je nadškofovsko čast in 1. 1884 ga je poslal kot apostolskega delegata v Indijo, koder je v vsakem oziru uspešno deloval. Potem pa so ga poklicali nazaj v Rim in tam je bil od 1. 1887 do 1889; istega leta poslan kot uuu^ij t muu<.Uovo os jo posebno potegoval zato, da je cerkev vsaj nekaj pravic nazaj dobila. L. 1893 pa je postal nuncij na Dunaju. Kako da ga sedanji papež čisla, kaže zlasti njegova pot k kronanju ruskega carja, koder je zastopal sv. Očeta. Za razne zasluge, ki si jih je pridobil kot prebrisan diplomat, odlikoval ga je sv. Oče za kardinala. Bog daj, da bi novi kardinal še mnogo let čvrsto deloval v prid cerkvi! Nemški šulverein na Češkem je opešal in deloma omejil, deloma popolno uBtavil svoje ger-manizacijsko delovanje. V praški okolici je moral popolno odreči letno podporo trem svojim ponem-čevalnim zavodom. Tako poroča njegovo glasilo „Bohemia" ter pripomni, da bode moralo ostati nič nil: „Tu je pravi narobe svet; vse se meša, zemlja se je narobe zasukala!" Kdor je predpisano vrsto kopelji, polivov in ovitkov dovršil, ali če se prav dobro ne počuti, sme s svojo knjižico drugič h Kneippu iskat novega zapisa. Kakšen pa je vendar ta hentani Kneipp, ki je toli zaslovel po vseh delih sveta? Poglejmo ga, ravnokar prihaja iz župnega dvorca v zdravišče, ki je po njem krščeno „Sebastianeum", sploh pa „Kur-haus" imenovano. Star mož je — odštel jih je 75 — srednje velik, toda krepke, tršate postave, širocih pleč. Majhna črna kapica pokriva sivo glavo, iz katere gleda dvoje bistrih očij. Nad očmi se razpenjajo močno obraščene črne obrvi — neka posebnost na Kneippu — katera razodeva nenavadno krepko voljo, jeklen značaj in podjetnega duha. Obraz kaže priprostega moža, ki je vzraatel na kmetih, iz-mej ljudstva. Kneipp nikamor sam ne hodi, vedno je okrog njega tropa čistilcev in učencev, kakor n. pr. asistenti na klin ki spremljajo svojega profesorja, — ali pa se pritiste kak patient, da bi ga posebej kaj povprašal zanran svoje bolezni. V spremstvu Kneip-povem je trdi bel „Spitzel", ki ga večkrat porabi t svojih govorih za razne šaljive primere. Vkljub visoki starosti je Kneipp močan mož, nezlomnega zdravja in humorja, bistrega duha in 120.000 gld., takrat je najbogatejši Itazdrtec, najmogočnejši Ubeljc in najbolj ponosni Orehovec hre-noviški farau, drugekrat pa ne marajo biti naši. Putem je pa še tudi to. V Oreheku so napravili na državne in deželne stroške vodnjak. Kavno zadnji dan maja prišli so ta vodnjak blagoslavljat postojnski sokoli in vatrogasci z njihovim načelnikom — in Orehovcem je prekucovanje Sokoleev in vaje vatro-gascev več kakor pa Šmarnice pii fari. Da bi pa kdo poslednjim ne očital, da se v nedeljo, praznik presvete Trojice za cerkev ne zmenijo, so si vzeli cerkev in njeni zvonik za objekt špricanja in polivanja. Še bolj pridno pa so gasili notranji ogenj, en sain krčmar se je hvalil, da je skupil še čez 80 gld. — in to je za Orehovce, kaj molitev pri fari. Rizdrlci pa so morali opasilo (žeguanje) svoje podružnice po Notranjski šegi obhajati, toraj tudi vzroka dovolj, da se za faro niso zmenili. Ubeljci so jim pa pomagali. Pa vkljub temu rečem še enkrat, da je bilo pri fari 31. maja 1896 nebeško lepo pri sklepu Smaruic. manj nego 700 „nemških" otrok brez poduka. Koncem poročila se pa dostavlja, da se v kratkem ustanovi v Pragi drugo „poueračevalno" društvo, katero bode skrbelo za omenjene tri šolske zavode in zato dobivalo vse dohodke, ki so se sedaj stekali v šul-vereinsko bJagajno. Ta hud udarec pripisuje šul-verein svfljim mlačnim članom ki so opustili „blagohotno" delovanje. Ponemčevalna klika sama pri-pouna toraj, da so se ji izneverili celo njeni ožji somišljeniki, toda ne zato, ker so baje popustili v svoji dobrotljivosti, marveč vsled tega, ker so sprevideli, kako nepotrebno in škodljivo je tako ponem-čevalno društvo na čisto čeških tleh. Neznatni peščici pravih nemških otrok pa ni treba biti brez pouka v nemškem jeziku, ker zanje itak skrbd državne postave. Za češke Slovane je to zopet nova važna pridobitev v narodnostnem oziru. Volilni red «a češki deželni zbor. Član češkega deželnega odbora, dr. Herold, je takoj, ko je bil v državnem zboru vsprejet novi volilni zakon, predlagal v deželnem odboru, naj se ta peča z vprašanjem o direktuih volitvah v kmetskih občinah. Deželni odbor je vsprejel stavljeni predlog in storil potrebne korake, da poizve o mneuju okrajnih odborov. V razglasu, katerega je doposlal deželni odbor vsem poslednje imenovanim zastopam, se omeuja, da se je deželui zbor pečal s tem vprašanjem že v minulem zasedanju, da pa tedaj ni dospel do konečnega vspeha in se bode torej sedaj tem temeljiteje razpravljalo o tem vprašanju. Koncem imenovanega razglasa so navedena vprašanja, na katera morajo odgovoriti okrajni zastopi. Ti se morajo izjaviti, so li zadovoljni, da se uvede narav-nostna volitev v kmetskih občinah ali ne in na kak način želč izvesti to preosnovo. Kakor je razvidno iz poročil raznih čeških listov, bode odgovor večine okrajnih zastopov ugoden za kmetske volilce, le gledd načina volitve se bodo mnenja precej razlikovala. Ta korak češkega kakor tudi nižjeavstrijskega dež. odbora naj bi v najkrajšem času posneli tudi ostali deželni zastopi in tako ustregli splošni želji kmetskega prebivalstva. Bančno vprašanje. Generalni svet avstro-ogerske banke sedaj zelo temeljito razmotrava predloge obeh kvotnih deputacij gledd eventuelne ustanovitve samostojne avstrijske banke, ozir. ogerske banke. To vprašanje se tudi marljivo razpravlja na raznih shodih, na katerih se obravnava obnovitev pogodbe z Ogersko. Banka pa baje nič noče slišati o kakem podržavljenju in zahteva podaljšanje privilegija do leta 1912. Dalje noče generalni svet tudi nič slišati o zahtevanem letnem plačilu v znesku jednega milijona v državno blagajno. O koneČnem izidu tega vprašanja nimamo torej nikake gotovosti. Najbolje bi bilo seveda, ako se ugodi želji tostranske kvotne deputacije. Črnogorski knett v Bel gradu. Mej brzo-javi smo na kratko poročali, da je vsprejelo minule dni glavno mesto Srbije nenavadnega gosta v svojo sredo. Z obiskom je namreč Srbe počastil črnogorski kuez Nikolaj s svojima princema Danilom in Mir- neugnano delaven. Pri bolnikih hvalijo njegovo naglo in jasno razsodnost, da v hipu ugane, kaj je komu in kako bi se dalo pomagati. Seveda vsega-veden, nezmotljiv ni in več jih gre domu neozdrav-ljenih, kakor ozdravljenih, kakor drugače biti ne more. Nekateri bolnik ima v sebi zastarano bolezen ali se n« drži natanko Kneippovih načel gled6 hrane, pijače in obleke; to pa je pri hidropatičnem načinu zdravljenja, da vsaj ne škoduje, ako ne koristi. Mnogo več bi jih tukaj našlo zdravje, ako bi čas dopuščal, da bi se Kneipp sam dalje časa pečal z vsakim posebej ter sam dajal polive in ovitke, v čemur je posebno spreten, toda pri tolikem številu dan na dan prihajajočih patientov je to absolutno nemožno. Le kaka visoka glava, kak knez, grof ali škofje deležen te dobrote; kar nas je iz navadne moke, le nekaj hipov Kneipp» vidimo, potem pa pridemo v pest navlašč za to nastavljenim ob-livačem. Visoka gospdda je tu mnogobrojno zastopana, da v veliki večini. Dalje časa se tu mudita preč. škofa iz Št. Hipolita in Sibenika, monakovski nuncij nadškof dr. Ajuti in še mnogo druzih cerkvenih dostojanstvenikov išče pri Kneippu zdravja. Duhovnikov je toliko vseh narodov in jezikov, da s težavo pridejo na vrsto za sveto mašo, akoravno mašujejo od 5. ure naprej v dveh cerkvah in dveh kapelah, kjer je povsod po več oltarjev. (Dalje sledi.) kotom. Kralj Aleksander je vsprejel s svojimi ministri „svojega najdražjega gosta" ter ga odvedel v svojo palačo. Minuli ponedeljek je opravil raelropolit Mihael duhovno opravilo za padle vojake na Koso-vem polju ter imel pri ti priliki političen govor. Rekel je mej drugim: „Ljubljena vladarja Srbije in Črnogore! Podvojita svoje molitve iu jih združita i molitvami srbskega naroda, da vama dobri Bog pomaga zadostiti za Kosovo, iu utrd ta svoji državi, da oprostita pod jarmom suženjstva se nahajajoče brate. To je želja in nada celega srbskega naroda." — Pri banketu je izražal knez Nikolaj svoje veselje nad tem, da se mu je uresuičila želja, obiskati svojega prijatelja v njegovi stolici. Potem je pa nadaljeval: „Staro srbsko kraljestvo je razpadlo vsled ne-jedinosti. Oba vladarja hočeta sedaj v sporazumljenju voditi osodo srbskega naroda. Oba naroda sta pravična in ne hrepenita po tujem blagu, marveč želita le ohrauiti svoje lastno poststvo. Pri tem delu se je pa nadejati ljubeznjive podpore bratov na severu in v Bolgariji, kakor tudi drugih narodov, ki jih veže vez jednake vere iu krvuega sorodstva." Iz tega govora je jasno razviduo, kako si prizadevata oba vladarja utrditi svoji državici potom skupnega prijateljskega delovanja. Cerkveni letopis. Iz Hren o vic, 28. jun. Procesije na praznik presvet. Bešnjega Telesa sicer nismo mogli imeti, kakor bi jo bili napravili ob vgodnem vremenu. Pa ljubemu Bogu v zakramentu ljubezni smo hoteli čast skazati, kakor je bilo v okoliščinah mogoče. Ce tudi je po malem vedno deževalo, šli smo vendar le iz cerkve ter smo v bližini farne Cerkve a vendar na prostem imeli vse štiri blagoslove. Z nekakim zavidom brali smo po-zueje, da ste pa v Ljubljani imeli lepo vreme in lepe procesije. A tem lepše pa smo imeli pri nas sklep šmar-nic. Zavoljo krajevnih razmer pri nas ni mogoče da bi ljudje šmarnice v farni cerkvi vsak dan obiskovali. A svojo nebeško Zavetuico pa vendar le hočemo se šmaraičuo pohožuoetjo častiti. Pa kako 1 Zbiramo se po svojih poddružuicah ali tudi pri kaki kapeli okoli podobe Mat. Bi žje, tam molimo iu prepevamo vsak večer Bogu in Materi Božji na čast. Ob nedeljah pa toliko bolj pridno obiskujemo šmarnice v f.trni cerkvi. Posebno slovesno pa na-pravljamo sklep šmarnični že sedaj četrto leto. Pridemo namreč vsaka vas za svojim križem v procesiji med molitvijo iu petjem k farni cerkvi. Tako je bilo tudi letos. Na povabilo našega g. župnika smo tudi letos zadnji dan maja na praznik presute Trojice tako naredili. Zbirali smo se, kakor majuik vsak dan po svojih cerkvah potem pa smo šli za križem v procesiji proti farni cerkvi. In tu so te procesije posebno lep vtis napravile. Kinalu po 6. uri, ob 7. bil je sklep šmarnic v farni cerkvi napovedan, sliši se zvonjeuje iz raznih poddružnic, ne dolgo potem sliši se že prepevanje Lavretanskih litanij in pobožuih pesmi, poslušaš tu iz ene strani tu iz druge odmeva pobožuih pesem glas, kar se oglase zvonovi farne cerkve, ki pozdravljajo prvo procesijo ki se fari bliža. Bili so Jamči in Landolci. Komaj odidejo ti v cerkev že pridejo izza druzega vogla Hrašani, Hrušavci, Sajevčanje, in Rakulčanje, Šmihelci, Stranci, Hrenovčanje, Stu-denčan je, Slavinjci, Goričani z eno besedo e d n a j s t procesij iz raznih vasi obširne fare zbralo se nas v svoji farni cerkvi, kjer smo imeli pridigo in pete litauije se zahvalno pesmijo. Da je bilo še slovesnejše, prišla sta še g g. Antončič iz Razdrtega in pa g. Juvanec iz Senožeč pomagat, za kar jima Bog in Marija trud obilo po-vrnita ! Zbralo se nas je prav veliko, cerkev bila je natlačeno polna, bilo je lahko rečem nebeško lepo. Ako si to pobožnost opazoval, ako si videl od notranjega veselja razvnete obraze, ako si slišal goreče zdihljeje, pobožno petje, moral si misliti, Hre-noviška fara tudi še ni zgubljena v verskem oziru, vkljub vsemu, kar se pri nas marsikaterikrat godi. Razun Zagoncev in pa Otočauov smo se iz vseh druzih vasi fare v ožjem pomenu odzvali povabilu svojega župnika in prišli k sklepu šmarnic. Da iz kapelanij niso skupno prišli, zgodilo se je pa iz več vzrokov. Pa mi bi šli k fari ? To si lahko slišal v Orehku in Razdrtem pa tudi na Ubeljskem, ti se čutijo farane hrenoviške le enkrat v letu, namreč ko se dele odbresti ustanove gospe Kalistrove, katera je bila H r e n o v i S k i m f ir.vnom zapustila Štajerski usmiljeni bratje v sveti deželi. Tantur pri Betlehemu začetkom juuija. Na svojem potovanju v sveto deželo je obiskal Nj. ces. visokost sedaj v Gospodu počivajoči uadvoj-voda Karo! Ludovik v spremstvu stoje soproge iu svojih hčera, Nj. ces. visokostij nadvojvodiuj Marije Auuncijate, Elizabete in drugih spremljevalcev, tudi ho.spic samostojnega malteškega reda Tantur, katerega vodijo usmiljeni bratje. Bilo je 19. sušca t. I., na praznik svetega Jožefa, dopoldne ob 11. uri, ko je naš služabuik Ali oznanil v bolnišnici pri bolnikih bivajočim bratom, da se je pred velikimi vra-tirni ustavilo mnogo gospodov in gospa na mnogih vozovih. Preé. P. prior je takoj hitel venkaj, in ko je izpoznal visoke obiskovalce, je sporočil takoj bratom, ki so se podali v konventna poslopja in pri vratih sprejeli spoštljivo visoke obiskotalce. Preč. P. prior je predstavil brate Nj. visokosti. In ko je nadvojvoda vsacega nagovoril s prijaznimi besedami, peljali so njega in drugo gospodo v divan (obisko-valno sobo), kjer so se visoki obiskovalci zapisali v knjigo ptujcev in potem si ogledovali posamezna stanovanja, in sicer : stanice bratov, malteškemu redu prihranjen oddelek v drugem nadstropju, kjer se je izrazil nadvojvoda : „Tukaj bi bilo dobro stanovanje za me", iu hišno teraso (lep razgled proti Betlehemu, Jeruzalemu in Mrtvemu morju). Potlej so šli v kuhinjo. Iz kuhinje so šli v bolnišnico po nevo pokritem hodniku ; ogledali so si tu lekarno, pregledovalno sobo in bolnico, sobo za umivanje in kopanje, in so izrazili svojo popolno zadovoljnost z vsem, kar so videli. Nadvojvodinja in hčere so kazale veliko sočutje z ubogimi bolniki, in so vprašale skrbljivo, ali se jim še more pomagati. Ko so se vračali v konventno poslopje, delal je dresiran golob z imenom „Vurku" gospodi svoje poklone, da so bili vsi veseli tega prizora. Ko je Nj. visokost s svojo soprogo in hčerami obiskal kapelo in izkazal na res vspodbuden način Najsvetejšemu svoje češčeuje, so vsi šli zopet v sprejemno sobo in tam blagovolili použiti nekoliko pristnega tanturškega vina in augleškega pecivs. Nj. visokost je jako pohvalil vino ; poizvedoval je med pomenki o različnih stvareh, spomnil se je tudi nekega svojega obiska v graški bolnišnici usmiljenih bratov iu je dejal, da pride tudi na Dunaju večkrat v dotiko z redom. Pred odhodom je obljubil dati jvojo sliko, ki je tudi kmalu došla v Tantur z njegovim lastnoročnim podpisom, in jo je nam izročil v Tanturu c. kr. avstrijsko-ogerski konzul vitez Ceschini ; na zavitku je bila opomba, da bo okvir prišel z Dunaja. Ko so Nj. ces. visokost in vsa druga gospoda podala k slovesu vsakemu roko in še enkrat izrazili svojo popolno zadovoljnost, so zapustili Tantur iu nadaljevali svojo pot čez Betlehem k Mrtvemu morju. K temu poročilu pristavimo še, da je Nj. ces. visokost s svojo družino obiskal sveti križev pot v največjo vspodbudo vseh veroizpovedanj in je pri posameznih postajah kleče opravil molitve. Nj. veličanstvo cesar je blagovolil hospicu v Tantur poslati svojo sliko, z dragocenim zlatim okvirom in 8 svojim lastnim podpisom. Prinesel jo je v Tantur c. kr. avutrijski konzul v Jeruzalemu. Imenovaui dar je pa prišel po posredovanju preblagoroduih g. grofa Karola Thuna in Hohen-sleina, ki sta pri malteškem redu, kateri red je že dostikrat pokazal svoje zanimanje za hospic iu ka- teremu bodi na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Kar se tiče drugih okolnostij v sveti deželi, pripomnimo, da je bilo prav slabo obiskovanje romarjev. Pripisovati se mora to pač nemirom v Turčiji in koleri, ki se povsodi razširja, in pa slabemu vremenu. Zima je bila to leto posobno cstra, še celo ob koucu majuika je deževalo. V mesecu majniku je bilo izvršeno 1394 zdravniških operacij, v hiši : 684 Latincem, 419 Grkom, 119 Turkom, 4 Armencem, 8 protestantom, zunaj hiše: 159 ordinacij. Socijalne stvari. Celjska „Domovina" in kmečko vprašanje S S taj erskega, 29. juu. V zadnji številki od 26. juuija je račila celjska „Domovina" odgovoriti na naš članek „Na delo!" katerega je priobčil Vaš list 19. t. m. Prvi del članka, v katerem pripovedujemo o delavski organizaciji na Kranjskem in Štajerskem, je srečno pa-siral strogo cenzuro celjske „Domovine". Ne tako drugi del, kjer govorimo o zanimanju za kmečko vprašanje na Štajerskem. Gospod člaukar celjske „Domovine" nam v nekaterih stvaren odločuo oporeka ter pobija naše nazore. Da ne bo uikdo mislil, „qui tacet, consentire videtur", bomo v kratkem reagirali na omenjeni članek. Gospod člankar je mnenja, da razvijajoče se socijalne razmere kmetu ne pretijo s poginom, ker zahtevajo pošteno plačilo tudi za kmečko delo. Iu zato se huduje, da se naši kmetje opisujejo po časopisih kot berači in da se jim obeta beraška palica, češ, saj niso berači in tudi ne bodo, ako bodo delali, kot do sedaj. S takimi trditvami se kmet neki samo žali. Čudno naziranje I Bes je, da razvijajoče se socijalne razmere zahtevajo pošteno plačilo tudi za kmečko delo, po našem prepričanju zahtevajo to celo jako glasno, a da bi ravno zaradi tega ne pretile s poginom, se nam zdi vendar nekoliko sumujiva kauzaliteta. Kaj pomaga kmetu, ako sedanje socijalne razmere samo zahtevajo za njegovo delo pošteno plačilo, a ne dajo mu je ne. Za svoje trude in napore, ki jih ima kmet s poljedelstvom, vino- in živinorejo , nikakor ne dobiva poštenega plačila ali vsaj onega plačila ne, s katerim bi lahko ugodil zahtevam, ki jih stavijo sedanji časi do njega. Naš kmet mora dandanes nositi na svojih ramenih pretežka davčna bremena, mora se truditi za dostojno doto svojim otrokom, mora skrbeti za svoje in svoje družine potrebe. A njegovi dohodki so premajhni za te zahteve. Zato pa se potaplja naš kmet vedno globlje in globlje v dolgove. In kateri še sedaj res ni v dolgovih, je sicer srečen, a logiki dejstev ne bo ušel. Mi ne opisujemo naših kmetov kot berače, ampak kot nesrečne žrtve liberalnih naroduo-gospo-darstvenih načel, katerih pa se še vedno ne morejo znebiti nekateri naših državnikov in državljauov. Ne mi žalimo kmeta, ki ga opozarjamo na preteče mu nevarnosti, ampak oni gospodje ga žalijo, ki mu pravijo: dokler boš tako delal, kakor doslej, se ti bo vedno dobro godilo. Take besede se nam zdijo kakor britka ironija, ki se mečejo kmečkemu stauu v obraz v onem trenotku, ko se je začel shematično zgubljati — v prcletarijatu. Raiffdisenovih posojilnic gospod člankar nikakor ne mara. Smrtni udarec jim je zadal z opazko, da ne smejo nikomur posoditi krajcarja izven svojega kraja. Navaja nam tudi jeden primer. Toda dovolite nam, gospod člankar, tukaj ponižno vpra čanje I Ali ste vi res prepričanja, da bi bila n. pr. kranjska posojilnica zaradi tega že slaba, ker ima taka pravila, da ne sme dobiti na drugem bregu Save živa duša ne kracarja od nje na posodo ? Mi mislimo, da iz te določbe v pravilih ne sledi, da bi bila omenjena posojilnica slaba, ampak popolnoma naravna posledica se nam zdi leta, daje potemtakem na drugem bregu Save slična posojilnica nujna potreba. Sicer pa se ta opazka gospodu člankarju ne sme šteti v prevelik greh, ker bolj prikrito sam pri-poznava, da mu Raiffeisenov sestav ni do cela jasen, ko nas namreč prosi, da mu naj vendar enkrat povemo, zakaj bi ravno RaifTeisenove posojiluice prinašale toliko blagora v deželo. Prošnja je jako umestna. Škoda le, da je naletel gospod v nas na jako neuljudnega človeka. Odkritosrčno povedano, nimamo mi niti časa niti veselja dajati člankarjem .Domovine" potrebn h jim instrukcij o pomenu Raiffeisenovih posojilnic. Ce pa je naš gospod člankar zares ukaželjen, opozarjamo ga za danes samo na članke „Slovenčeve" o teh posojilnicah v prošlih letih, na J. Sovranove „Črne bukve kmečkega stanu", dr. K. Jäger „Die Agrarfrage der Gegenwart". Fassbeuder u. Kirchen „Die ländlichen Spar- und Darlehenskassenvcreine nach Riiffeisen", Dr. G. Ratziuger „Die Erhaltung des Bauernstandes" in pred vsem na Fr. W. RaifTeisenove spise. Ce bo gospod člankar te spise prav pr zorno prečital in proučil, potem bo gotovo prišel še čas, ko bova midva oba z gospodom člankarjem pisala fulminante članke za Ra ffeisenove posojilnice, on v celjsko „Domovino", mi v ljubljanskega „Slovenca". RaifTeisenove posojilnice so za nas važno sredstvo za organizacijo kmečkega stanu, nikdo na celem svetu pa ne trdi nesmiselnosti, da bi prinašale ves (!) blagor v deželo. RaifTeisenove posojiluice torej po mnenju gospoda člankarja niso velike važuosti za sedanji čas. Pač pa nekaj druzegu 1 Kar je posebno treba kmetu v sicijaluem razvitku, to je pouk, to je šola. Živeli I Tukaj se naj mi nazori ne križajo več, tukaj so si vsporedni. Toda mi smo nekdaj hodili poslušat filozifije in tam smo si prilastili nekaterim ljudem jako neljubo lastnost, ki jo modroslovci iini-uujejo d stiugviranje. Zato pa brez zamere, če bomo ravno sedaj nekoliko razločevali. Ce mislite, da je kmetu treba še več takih šol, kakor jih imamo že dandanes, potem vam odločuo nasprotujemo in se čudom čudimo vašim uazorum ; če pa mislite, da je treba kmetu priboriti šol, v katerih se bo mla dina vzgojevala po krščanskih načelih in se poučevala v praktičnih, za kmela resnično potrebnih predmet h, potem se vam spoštljivo klanjamo ter občudujemo vaše sokolsko oko za socijalne razmere in potrebe. Slovesno nam tudi zatrjujete, da se borite, ste se borili in se boste borili proti uemškutarstvu. Tako je prav I Nam se celjska „Domovina" najbolj do-pade, kadar jo vidimo, da obdeluje svojo stroko, da pobija celjsko uemškutarsko barabonstvo. Kar smo omenili o gornjeradgonskih rojakih, pa nas je gospod nekoliko krivo razumel, ker bržčas ne pozna tamošnjih razmer. Nam so gornjerad-gon*k« razmere predobro znane in zato trdimo, da ima Bračko bolj srce za bedo in nesrečo kmeta, kakor so je imeli tamošnji rojaki pod prejšnim vodstvom. A tudi to vemo in radi prizuavamo, da se sedanji duševni vodja gornjeradgonskih Slovencev, notar Oton Ploj, bori doslej z vročo ljubeznijo do ubogega ljudstva in s pravim poznanjem krajevnih razmer proti mogočnemu uplivu znanega Bračkuta. Toda prej se je predaleč zavozilo, in novi vodja ne more v kratkem času vsega popraviti. Vrlemu bori-telju dal Bog za bodočnost mnogo sreče, celjski „Domovini" pa bolj poučenih člankarjev I Dnevne novice. V Ljubljani. 1. julija. (Deželni zbor kranjski) je, kakor se nam mej brzojavi sporoča, s cesarskim odlokom sklican na 6. julija. (Pomožni odbor ljubljanski) za nabiranje darov v korist po potresu poškodovanih je imel danes opo-ludne v mestni dvorani zadajo sejo, katero sta počastila s svojo navzočnostjo deželni predsednik baron II e i n kot častni predsednik in njegov namestnik deželni glavar Oton De te I a. — Odborov načelnik dvorni svetnik Račič je poročal o delovanju društva ; omenil je, da je odboru došlo darov 72.788 gld. 03 kr., troški da so znašali 1887 gld. 37 kr. za voznino, zuamke, odborovo sobo, papir, tiskovine, futogrslije, okvire itd. — Doposlanih je dobil odbor mnogo slik, za katere se napravi dobrodelna loterija v korist potresencev. V ta odbor, ki to nalogo prevzam so bili poleg načelnika dvornega svetnika R&čiča izvoljeni gg.: grof Leon Auersperg, Bamberg, dr. Elbert, Hribar, dr. Krisper, Luckmann iu dr. Tavčar. — Načelnik se zahvali vsem, ki so pripomogli k lepim vspehom. — Deželni predsednik se odboru zahvali v imenu vlide vzlasti zato, da je odbor denar izročil dež. predsedništvu, ker se je s tem nekako osredotočila pomožna akcija, dež. glavar se odboru zahvali v imenu dežele, ki svojih dobrotnikov in prijateljev nikdar ne bo pozabila. Po nasvetu dr. Elberta se izreče soglasna zahvala blagajniku gosp. Luckmannu in po predlogu dr. Scbaf- ferja gospodu načelniku Ra{j{u za trudoljubno in vspešno delovanje. (Nova šolska knjiga.) Dr. Andrej Karlinovo knjigo: „Zgodovina razodetja božj«ga v 8tari zavezi za nižje razrede srednjih šol," je potrdilo ministerstvo za nauk kot šolsko knjigo za srednja g0|e |,jer se krščanski nauk poučuje v slovenskem je*j|{Ui (Nezgoda) V apnenco je padel 21.jumja 30 letni dninar Franc Boben ; naslonil se je na oguj0 apnenice, tam se prevagal in padel. Dne 24. junija je umrl v ljubljanski bolnici. (Novi prometni vodja Proske) je pretekli teden nadzoroval postaje na gorenjski in dolenjski železnici. (Glas izmed občinstva ) V znani gostilni na trgu sv. Jakoba malo ne vse nedelje in praznike po celo noč plešejo in udelujejo, kakor da je vsak teden pusten torek. Gostilničar ima gotovo dovoljenje od si. mestnega magistrata, da sme prirejati ples; vemo tudi, da v svoji hiši lahko dela vsak, kar hoče; vendar pa si ne moremo misliti, da bi si. magistrat, ki ples dovoljuje, dovoljeval sredi mesta tudi vpitje in kričanje, kakoršuo je čuti k večjemu v vaški krčmi, kjer te zbirajo pijani kmečki fantje. Ce ob vojaškem naboru kmečki fant na ulici zauka, mu je precej redar za petami. Kaj, ali bi se ta krik in vik, ki se razlega iz gostilne daleč na okolo, ne dal zabraniti? Ko bi že res peli, bi človek še kako trpel; a ti ljudje ne pojo, ampak kriče, da bi človek moral imeti drete namestu živcev, pa bi jih še ne mogel poslušati. In ko bi to bilo samo nekaj ur ! a huka in buka traja celo noč do belega dne, zjutraj, ko ljudje že v cerkev gred.", še ni miru. — Lani smo po celem svetu prosili pomoči in beračili; sedaj pa ljudje cele noči poganjajo v gostilnah in skru-uijo nedelje in praznike. Komu je to podobno ?I (Iz Mekinj pri Kamniku) se nam sledeči žalostni dogodek sporoča : Dne 29. junija je v vasi Godič h. štev. 6 74 let stari vdovec Anton Žagar svojega 421etnega sina Jožeta z nožem sunil v trebuh tako hudo, da bode ta moral umreti. Oče in sin sta bila jako grda preklinjevalca in sploh nerodnega življenja — hiša je bila uža od nekdaj na jako slabem glasu — tako da so dobromisleči z nejevoljo opazovali nerodnosti te družine in proro-kovali, da se v tej hiši ne bo srečno izteklo. In ni se. Sv. Petra in Pavla dan krog 5 ure popoldne pride sin Jože ves pijan domu ter se začne prepirati z očetom — pretepala sta se vedno — vzdigne stol ter zamahne proti očetu, ki je mirno za mizo kruh jedel; oče zagrabi nož ter ga zasadi v jezi sinu v trebuh. Hiše, kjer je doma kletev in nerodnost, ne morejo biti srečne; nerodnosti je kazen za petami. (Oblak se utrgal) Iz Osilnice ob Kolpi 26. jun. Pretečena noč, med 25. in 26. jun. bila je za nas in našo okolico strašna. Ze z večernim mrakom pričel se je po silno soparnem dnevu hud naliv z bliskanjem in grmenjem. Krog ednajste ure po noči pa se prične pravi ples razdivjanih naturnih elementov. Od silnih bliskov, treskanja in votlega bobnenja, kar vse se je vrstilo mah na mah skoro nepretrgano, so ljudje koprneli, živali tulile; bilo je kakor ob sodnjem dnevu. Krog pa se ulije dež s tako silo, da so bili naenkrat vsi hudourniki z groznim bobnenjem in valjenjem kamenja, peska i. t. d. v dolini. Vse kar so dosegli, odnesli so sabo; vse podirajoči in uničujoči divji element ni se dal pomiriti do treh po polnoči. Ljudje so vp li in klicali na pomoč, živina je rjovela plavajoč v hlevih, in bobnenja in šumenja je bilo ko ob sodnem dnevu. — Res, grozepolna noč 1 — In kako tožen pogled podajalo je bledo jutro I Vsa pota iu javni prostori, vrti, njive in travniki debelo zasuti s kamenjem, blatom in peskom, oziroma raztrgana in odnešena rodovitna zemlj». In sadeži na pilju pomandrani iu povaljani kakor po ljuti vojski. Veliko škode je naredila silna ta nevihta na gospodarskih poslopjih ob strmih bregovih, kjer se je zemlja porušila vsled silne mokrote in potresanja in tako razrušila cele stavbe. Koliko je naredila škode po hišah, kamor je prodrla, po hlevih in kletih, na pohišju in domačem orodju! Koliko na polju in travnikih, kjer je ali zdrla iu odnesla rodovitno zemljo ali jo pa na debelo zasula s kamenjem, peskom in blatom z vsemi sadeži vred, rastočimi ua njej 1 — Res ubogi kmeti Naj bi merodajni krogi i sedaj storili kaj za oškodovanega trpini. Sicer pa: Treska in hudega vremena, reši nas o Gospod 1 (Zdravje v Ljubljani) od 21. do 27. junija : število novorojencev 9 mrtvnrojencev l umrlih 14. Med njimi za ošpicami 1, za škarlat:co 3, za vrstico (davico) 1, za jetiko 1, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, ia različnimi boleznimi 6. Zi infekci-joznimi boleznimi so oboleli, in sicer : za osepni-cami 1, za škarlatico 1 in za vratico 7. (1b Tnrjaka) dn6 25. junij». Danes je bil za tukajšao občino izvoljen županom Ivan Zgonc, svetovalcem pa Franc Usnik, Anton Hočevar, Alojzij Vdovič in Jane« Kožar. * * * (Iz Ljutomera) 28. junija: Včeraj ob '/,11. uri dopoludne se je pripeljal v Ljutomer cesarski namestnik marki Bicquthem, katerega so zastopniki raznih uradov pozdravili na kolodvoru. Obiskal je slovensko in nemško šolo. Ne vemo, ali se je pač prepričal, kak nebodigatreba je nemška ljudska šola v Ljutomeru. Prav bi bilo, da bi prišel do tega prepričanja. Popoludne ob '/»3. uri se je zopet odpeljal. _ Društva. (Redni občni zbor „Glasbene Matice") se vrši v soboto, dne 11. julija ob ■6. uri zvečer v društvenih prostorih (Križevniške ulice št. 12.) Na vzporedu je razven tajnikovega in blagajnikovega poročila tudi glasovanje o novi uredbi za učiteljsko osobje „Glasb. Matice" ter volitev predsednika in odbora. Želeti je z ozirom na važnost vzporeda obilne udeležbe društvenih članov. (Pevski zbor „Glasbene Matice") priredi v smislu cdborovega sklepa z dne 7. junija t. 1. v nedeljo dne 5. julija t. 1. popoludne svoj zadnji letošnji izlet čez Golovec in Orle v Lavrico. Zbirališče pri dolenjski mitnici na Earlovški cesti, odhod točno ob 1. uri. Ob 4. uri zabava z vojaškim koncertom in plesom na gostilniškem vrtu g. LeDčeta v Liverci. Povratek zvečer z vlakom, ki odide iz Laverce ob 8. uri 9 min. in pride v Ljubljano na južni kolodvor ob 8. uri 35 min. — K mnogobrojni udeležbi vabi odbor vse p. n. pevke in pevce, člane in prijatelje „Glasbene Matice." (Št. Peterska podružnica sv. Cirila in Metoda.) Iz zelo krasnega in marljivo izbranega vsporeda svečanostne veselice, katero priredite S. Peterska moška in ženska podružnica svetega Cirila in Metoda prihodnjo nedeljo, je razvidno, da se podružnice ne bojite dela in truda, da na najčastnejši način proslavite praznik slovanskih bla-govestnikov. Vspored priobčimo jutri. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Ljutomeru) ima v nedeljo 5. julija ob 4. uri popoludne svoj občni zbor v Noršincih v krčmi Vaupotičevi. K obilni udeležbi vabi odbor. Telegrami. Dunaj, 1. julija. „Wiener Zeitung" objavlja cesarski patent, s katerim se sklicuje deželni zbor kranjski na 6. julija. Dunaj, 1. julija. Cesar je danes odpotoval v Ischl, kjer ostane osem tednov. — Danes se je otvoril nižjeavstrijski deželni zbor. Dunaj, 1. julija. Kardinala Agliardija je vsprejel cesar včeraj dopoludne v avdi-jenci. Kardinal mu je izročil odzovno pismo. Dunaj, 1. julija. Generalni pobočnik ruskega carja, grof Mussin - Puškin , je dospel včeraj iz Petrograda. Dunaj, 1. julija. Presvetli cesar je imenoval nadvojvodo Franca Ferdinanda projektorjem češke cesar Fran Josipove akademije znanosti v Pragi ter jednake akademije v Krakovem. Dunaj, 1. julija. Listi poročajo iz Li-berca: Liebigova predilnica je popolnoma pogorela. Dosedaj se je dognalo, da je zgorela jedna delavka in 7 se jih še pogreša. G-radeo, 1. julija. Predsednik tržaškega deželnega nadsodišča, Anton Peck, je umrl 29. m. m. v Toblbadu pri Gradcu. Dunaj, 1. julija. Članu gospodske zbornice Nikolaju Dumba je podelil cesar dostojanstvo tajnega svetnika. Krakovo, 1. julija. Tukajšnji mizarski pomočniki so z včerajšnim dnem ustavili delo in zahtevajo povišanje plače ter krajšo delavno dobo. Pečuh, 1. julija. V vasi Szill je napadel v noči od 29. na 30. m. m. mlinarski pomočnik gostilničarja Adlerja s sekiro ter ga ubil. Takoj na to je umoril tudi njegovo ženo ter 141etnega sina in llletno hčer. Mlajšim otrokom ni storil nič žalega. Pri sodišču je zločinec izpovedal, da je dovršil zločin radi tega, ker je hranil gostilničar njegovo obleko, dokler ne plača gospodarju dolžnih 5 gld. Rim, 1. julija. Včeraj se je objavila papeževa okrožnica z dne 29. junija, ki se pričenja z besedami „Satis cognitnm" in govori o jedinosti cerkve. V okrožnici se navaja 112 izrekov iz sv. pisma in cerkvenih učenikov. Belgrad, 1. julija. Črnogorski knez Nikolaj je odpotoval včeraj zvečer z brzo-vlakom. Metz, 1. julija. Po poročilu „Lothringer Zeitg." je jela goreti včeraj popoludne orožarna št. 8 „Devant le pont". Ob tričetrt 8. uro se je pojavila velika eksplozija. Več oseb je ubitih in mnogo ranjenih. Ker se nahaja v poslopju še mnogo razstreljivih snovij, je okolica v veliki nevarnosti. ■■-■Ji m,-«» si i z razkrajajoče in izvrstnega okusa so antlkataraliftne pastile lekarjaPlccolija v LJubljani (Dunajska oesta) katere učinkujejo proti hripavosti in olajšujejo kašelj. — Cena škatljiei 25 kr., 10 škatljie gld. 2-—. 124 (50-19) 4 Umrli no: 30. junija. Marija Erzar, delavčeva vdova, 42 let, Poljanski nasip 48, jetika. V hiralnici: 28. junija. Marija Knez, kramarica, 60 let, kap. Tujci. 29. junija. Pri Sionu: Garton iz Trsta. — Kumar iz Avč. — Vidio iz Kanala. — Hofbauer iz Gorenjega Grad». — Schanta iz Hamerstiel-a. — Pomladiš iz Ilir. Bistrice. — Backes s Kranjske Gore. — Majdi« iz Domžal. — Zakrajšek iz Starega Trga. — Sehwentner iz Brežic. Pri MtUiču: Eisler, Singer, Jokl 7. Dunaja. — Mazer iz Budimpešte. — Castellani, Morandini iz Trsta. — Kusternig iz Peldkirchen-a. — Prettner iz Karlovih varov. — Rein iz Vel. čohana. Pri Lloydu : Fajdiga iz Sodražice. — Barle iz Kamnika. Pri Juinem kolodvoru: Hudolin iz Prezida. — Oberrauch iz Bohana. Pri bavarskem dvoru: Mediz iz Draždan. Pri avstrijskem caru: Leitner iz Sachsenburg-a. Meteorologično poročilo. j Dan čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo Mokrina v 24. ural v mm. 30 9.1 zvečer 737 1 17-5 si. jjvzh. jasno 1 7. zjutraj 2. popol. 7359 733 5 13 1 18-5 si. ssvzh. sr. vzh. skoro oblč oblačno 00 Srednja včerajšna temperatura 17'5° in za 1-6° pod normalom. ALOJZIJ V ANINO, Ljubljana. Radi pomanjkanja prodajalniških prostorov sem odprl svojo brusilnico na Kongresnem trgu št. 3, na dvorišču. Podpisani se priporoča precast, duhovščini in slavnemu občinstvu v nadaljno naklonjenost. Spoštovanjem 469 3-2 Alojzij Vanino. še dosti dobre, se dobe na prodaj prav po ceni pri farni cerkvi v Komendi. 473 2—i -wo oomi tedni oioni „c^Catof. ■fcifcHo-tme.cjpa ¿.zultva, v Cju-Cdjani" v 6tcdo, dvv¿ 15. jiifijo 1896, 06 10. itti dopoidu« v -fivtjišmci cu-funv>&eoiot?c»n defocavtjn t> dó&v ob «adujera 06i ticqa i&ota. '"líofiteo -novega od&oza. 4. Sosaniefvti ■piedfo i)o»aTue«vi ■piedloiji m viasocti. £jaifefjcmi, bu® 24. junija 1896. G9Sez. *) čJCi?ot í>¿ íiotíí otavitC Aafi »amotojm t(a Služba stavbnega oglednika. Mlad mož, t stavbni stroki lzvežban, praktično Izurjen, s T£ tri do štiriletno prakso, se takoj vsprejme za L^ stavbnega oglednika, i Št. 19.689. Razglas. i75 3—1 Po uačitu zakona o volilni reiormi ima v splošnem volilnem razredu vsak samosvoj avstrijski državljan moškeea spola, ki je izpolnil 24. leto in od volitve ni izključen, pravico voliti v oni občini, v kateri vsaj 6 mesecev pred razpisom volitve prebiva. Da pa bo mogoče sestaviti kolikor mogoče popoln imenik vBeh opravičenih volilcev, poživljajo se vsi oni, ki menijo, da imajo po zgoraj navedenih določilih v Ljubljani volilno pravico, da se v teku 8 dnij, t. j. vštevši do 7. julija letos v navadnih uradnih urah oglase v mestni dvorani in dokažejo svojo volilno pravico. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 28. junija 1896. ^ Vsled podiranja hiše 423 18-18 ^ ft v Špitalskih ulicah št. 6 $ ^ se je pričela popolna ^ g razprodaja manufakturnega blaga i ft Ponudbe z življenjskim opisom in plačilno zahtevo ter posnetki spričeval FVl f|JM IPv J pošljejo naj se upravništvu „Slovenca". 474 3—1 L^J i Fr. Petrič-a. I u y "J Prodajalo se bode pod tovarniško ceno. fj t Le lïi'atelt čas. S? g J roe^ O u il a j 8 k a borza. Dne 1. julija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. Sknpni državni dolg v srebru ... . 101 , Avstrijska zlata renta 4%......122 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron ,101 „ Ogerska zlata renta 4%.......122 . Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. , 956 , Kreditne delnice, 160 gld......350 , London vista...........119 . NemSki dri. bankovci za 100 m. nem. drž. velj. 58 „ 20 mark........................11 - 20 frankov (napoleondor)............9 n Italijanski bankovci ........M » C. kr. cekini......................5 „ 35 kr. 45 . 75 . 15 , 90 . 05 . 25 ' 85 . 75 . 75 . 51'/, . ■15 „ 65 „ Dne 30. junija. 4 % državne sreCke 1. 1854, 250 gld. . . — gld. — kr. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 155 „ — „ Državne srečke L 1864, 100 gld.....189 . — „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 , 60 „ Tišine srečke 4%, 100 gld..............138 . 25 „ Dunavske vravnavne srečke 5% . . . . 126 , — „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . , 107 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......112 , — „ 4% kranjsko deželno posojilo.....— „ — „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banket % 99 „ 25 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 223 „ 50 „ , „ južne železnice 3% , 170 „ — . „ „ južne železnice b% . 129 „ 35 „ dolenjskih železnic 4* 99 „ 50 „ Kreditne srečke, 100 gld........198 gld. srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. — „ Avstrijskega rudečega križa sreike. 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Gen6is srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn.. 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . • • Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . • • Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. • • • Trboveljska premogarska družba, <0 gla. , Papirnih rubljev 100........ kr 22 69 69 61 22 156 3400 417 102 61 77 158 126 50 50 40 75 iSJT Nakup in prodaja T>akoyrstnih državnih papirjev, sredk, denarjev itd. ■»varovanje za zgube pri žrebanjih , pri izžrebanju najmanjšega dobitku. Kilantna izvršitev narodil na borzi. Menjarnična delniška družba „M ERC1I K" IiM it. ID Dunaj, •iriiMIliritriiii 74 B. «dr Pojasnila eač v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, s potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostni* ' papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viioeega | ibrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic.