DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
I ■■■■!
NO. 209.
CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, SEPTEMBER 6th, 1930.
LETO XXXII, —VOL. XXXII.
Republikanci v Illinois!! v Šest do osem mesecev še,
sporu, kar pomenja zmago demokratov
Chicago, 5. sept. Poročali smo že, da kandidira Ruth McCor-mick za zveznega jsenatorja v državi Illinois. McCormickova je r e p u b 1 i k a n k a, pristašinja prohibieije, toda ker se bodo v Illinoisu letos vršile volitve glede prohibieije, je McCormickova zvito izjavila, da ostane suha,"* ako narod v večini glasuje za sušo, a postane mokra, ako glasuje nasprotno. To je vzpodbodlo suhače v republikanski stranki, da so McCormickovi odrekli podporo. Oglasila se je druga ženska, ki je izjavila svojo kandidaturo za senatorja, in ta je Mrs. Lottie O'Neill, republikan-ka, ki je pa odločna pristašinja prohibieije. Ona bo kandidirala na podžig suhačev, in tako bomo doživeli v Ililnoisu nezaslišan slučaj, da bosta kandidirali dvo republikanki, obe suhi, za en in isti urad napram demokratu James Hamilton Lewis, ki je že bil senator, in ki je odločen na-spretnik prohibieije. Razkol v republikanski stranki daje demokratom sijajno priliko, da prodro na vsej črti. Gotovo je, da bo O'Neill vzela McCormickovi najmanj 300,000 glasov, in s tem je poraz obeh zagotovljen, in zmaga demokrata Lewisa, ki je moker, sigurna. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima.
-o-
Morilec, ki zapušča svoje možgane učenjakom
Washington, 5. sept. — Ju- j tri bo obešen v zveznih zaporih ( v Leavenworth, Kans., morilec Louis Panzram, katerega po-miloščenje je predsednik Hoover zavrnil. Baje ima ta morilec na vesti najmanj 20 umorov. In ker se je več znanstvenikov zanimalo za njegove možgane, češ, da je on tipičen kriminalec, je bil naprošen, da zapusti svoje možgane znanstvenemu zavodu, v kar je morilec tudi privolil.
Tudi v uradih pijejo
Policija je včeraj popoldne udrla v Climax poslopje na W. 3rd St., kjer je v lepo opremljenem uradu dobila sod dobre pive in okoli pa več uradnikov, ki so žlampali dobro pivo, mesto, da bi pisali in uradovali. Vsi smo grešniki!
Duhovske študije
Mladi Anton Avsec, sin dru-ine Avsec iz 57. ceste, je odšel te dni v Lemont, 111., k j else bo posvetil duhovskim študijam. Mnogo uspeha!
*m:mmm:ro:m«:m:m:m::u::m:mr
predno začno graditi novo poštno poslopje
že pred dvema letoma je kongres dovolil več milijonov dolarjev, da se zgradi v Clevelandu novo poštno poslopje, ker je sedanje pretesno, toda uradni ši-mel je stvar tako zavlekel, da se še ni začelo z delom, dasi bi de-1 lavci sedaj najbolj potrebovali dela, in bi več sto delavcev lahko bilo zaposljenih pri poslop-ju. Kot se sedaj poroča iz Wash-! ingtona, bo vzelo še najmanj šest mesecev, in mogoče osem, predno se z delom poslopja v resnici začne. In vzelo bo do 15 j mesecev, potem ko se začne, da bo poslopje gotovo. Nova pošta bo stala v bližini nove železniške postaje na Public Square, tako da bo v direktni zvezi s postajo. Justični department vlade pravi, da morajo najprvo vse listine glede posestva biti čiste, predno se začne z gradnjo. In to bo j vzelo še dolgo časa.
Priprave za veliki boj pri novemberskih volitvah
Slabša časi, več imamo sleparjev
Policijski inšpektor Jos. Sweeney se je izjavil: Čim slabše čase imamo, tem bolje se godi sleparjem in goljufom. Zadnji mesec so ti sleparji lahko-vernežem spravili iz žepov nad $5,000.00. Najnovejša žrtev je neki Henry Novak, 4503 Franklin Ave. K njemu je prišel neznanec, ki mu je rekel, d'a lahko zarenta prostor za parkanje okoli novega železniškega kolodvora na Public Square. Cena je samo $40.00. Z veseljem je Novak plačal svoto. Slepar ga je celo peljal v Terminal poslopje, kjer mu je pokazal prostor za parkanje, katerega bo odslej Novak vodil, nakar je slepar zginil. Ko je hotel Novak "prevzeti" prostor, ga je seveda pravi lastnik spodil. Novak se je ves obupan obrnil na policijo.
Tudi v republiki Argentini se je začela širiti revolucija
Buenos Ayres, Argentina, 5. sept. Glavno mesto republike Argentine se nahaja že nad en teden v mrzličnem stanju, pod obilno vojaško stražo. Ljudje so nemirni in pripravljeni vsak čas na spopade. Včeraj je prišlo do spopada med mladimi dijaki in med policijo na Plaza del Mayo. Pri tem je bil en dijak ubit in več ranjerfih, Ob istem času se je ponovno razširila vest, da je bil predsednik republike, Ipolito Irrigoyen, ponovno pozvan, da odstopi iz svojega urada. Dočim se je na ulicah vršil spopad med policijo in dijaki, 30 odšli ministri v stanovanje | predsednika, kjer so zahtevali, da predsednik odstopi. Dijaki j so se zbrali k ogromni paradi ter i so korakali po Avenida del Mayo. Ko so dospeli na javni trg, kjer se nahajajo javna poslopja, jih je ustavil kordon policije na konjih, toda nekaterim dijakom se je posrečilo prodreti skozi kordon, nakar je policija začela streljati. Dijaki so se na to umaknili v drugi del mesta, to-; da so se kmalu vrnili, noseč v rokah robce, namočene v krvi onih, ki so padli. Napram policiji so kričali: "Morilci!".
Glasom najnovejših poročil je Ipolito Irrigoyen, predsednik republike Argentina, odstopil, in je poveril vodstvo državnih poslov podpredsedniku Martine-IZU.
Načrti nove cerkve sv. Vida bodo prvič v javnosti v nedeljo
V nedeljo zvečer priredi Al-tarno društvo fare sv. Vida svoj običajni banket, ki se pa bo odlikoval s tem, da bo Rev. Ponik-var, domači župnik, prvič prinesel načrte za novo cerkev navzočim, Kot smo že prej enkrat omenili, so načrti gotovi, in glasom teh načrtov bo fara sv. Vida dobila v resnici krasno cerkveno stavbo. Načrte je naredil arhitekt Jansen, ki je bil tudi arhitekt za cerkev sv. Alojzija, za Notre Dame Academy in cerkev sv. Tomaža. V novi cerkvi bo 1045 sedežev, stolpa bosta visoka vsak 112 čevljev, in za slučaj potrebe se lahko priredi še 400 sedežev. Podrobneje o tem bomo še poročali.
Pet palcev snega v Alberti
Raznašanje!
V pondeljek bodo vse šole zopet odprte. Dočim so katoliške šole odprle že ta teden, odprejo javne šole v pondeljek. Tozadevno nastane tudi mala sprememba v raznašan ju "Ameriške Domovine." Dočim bodo nekateri dobivali list že predpoldne, kjer je to mogoče, da dotični razna-'šalec nima šole, bodo večinoma naročniki dobivali list popoldne, razven ob sobotah, ko bo list raznesen zjutraj. Prosimo pa, da se upravi lista takoj naznani, ako je kje pomankljivo raznašanje. Skušali bomo vsem takoj ustreči v tem oziru. Sodelujte z nami,' da bo red.
Družinska drama
39 letni Frank Bartok je v hiši na 3997 W. 56th St. osemkrat ustrelil na svojo mlado ženo. Potem je pa obrnil orožje proti sebi in dvakrat sprožil. Zakonski par so prepeljali v mestno bolnico, kjer je Frank kmalu potem umrl, žena pa umira. Bartok je prišel k svoji ženi, ki je stanovala pri svoji materi, z .namenom, da se spravita. Ker pa žena ni hotela ničesar o tem slišati, je mož začel streljati.
"Crusaders"
Organizacija za p o b i j a n j e prohibieije, znana pod imenom "Crusaders," naznanja, da bo v kratkem priredila poseben teden za nabiranje doneskov. V enem tednu nameravajo spraviti skupaj $10,000,000. Cleveland j bo prispeval $200,000. Suhači razpolagajo z milijoni, pravi vodstvo organizacije, in zakaj ne j bi tudi mokri kaj žrtvovali.
Prenapolnjena ječa
Eden, ki v Clevelandu ne po-I zna brezposelnosti, je gotovo šerif Hanratty. Še nikdar, odkar je šerif ni imel tako prenapol-| njenih zaporov kot te dni. Vsega skupaj je bilo včeraj v okrajnih zaporih 402 osebi. Največ jih je tam radi prohibieije.
ženske so aktivne
Doslej je v Clevelandu pristopilo že 5935 žensk k organizaciji, ki se bori proti prohibi-ciji. Vse so plačale svoje prispevke. ženske so zelo aktivne v tem, da se odpravi prohibi-cija.
500 udeležencev banketa vojnih veteranov bilo zastrupljenih
Baltimore, 5. sept. Nad 500 veteranov, članov organizacije Veterans of Foreign Wars, je danes zbolelo na zastruplenju, potem ko se je vršil banket na prostorih mornariške akademije v Annapolisu. Zdravniki mornariške akademije in ostali zdravniki v Baltimore so bili zaposljeni ves večer in skozi noč, da so zdravili posamezne veterane v njih hotelih. Nekatere so morali prepeljati v bolnico. Dočim kažejo nekateri očitne znake zastrupljen j a, so dobili drugi želodčne krče. Toda nihče ni tako resno zbolel, da bi bil v nevarnosti za življenje. Med zbolelimi je tudi več žensk. Nad 3,000 delegatov je bilo včeraj prepeljanih na treh parnikih do mornariške akademije, kjer jih je pozdravil ravnatelj, admiral Robison. Ogledali so si poslopja akademije, nakar se je servi-ral gostom prigrizek. Za prigrizek so imeli neke vrste ribe in sladoled, in zgodilo se je po tem prigrizku, da je nad 500 udeležencev zbolelo.
Listnica uredništva
Prijatelj. Povedali smo ža večkrat, da ne odgovarjamo na pisma, katerim manjka podpis in naslov. Prosimo, da si zapomnite to. — Sodniške obravnave so javne, in časopisi imajo pravico priobčevati ves potek vseh obravnav.
Hooverjev obisk
že štirinajst let ni obiskal mesta Cleveland kak predsednik. Zadnji je bil tu pvi nas predsednik Woodrow Wilson, leta 1916. Harding je obiskal Cleveland leta 1922, toda namesto da bi govoril, je moral k zobozdravniku.
V spomin vzornemu možu Anton Kostanjšeku
Pretekli ponedeljek so pokopali dobrega Sloveča, vzornega moža in delavnega farana fare sv. Vida — Anton Kostanjška. Ranjki je bil doma iz vasi Srom-lje na štajerskem. Pred 28. leti je dospel v Cleveland, in ves čas svojega bivanja se je kot delaven in pošten mož zanimal za napredek naselbine. Delal je trdo vse svoje življenje, pri tem pa ni nikdar pozabil se zanimati za napredek naselbine. Skozi 17 let je bil kolektor pri cerkvi sv. Vida, in kot zaveden faran na ta način mnogo pripomogel k zidavi nove šole, in ga bodo pri fari v takih zadevah zelo pogrešali. Kostanjšek je bil zvest naročnik "Ameriške Domovine" ves čas. Osebno je bil zelo vljuden, ljubeznivega značaja, pridobil si je in tudi obdržal številne prijatelje, kar je tudi pokazal njegov pogreb. V cerkvi je bilo množice kot ob večjih praznikih, in tudi na pokopališče ga je spremilo nad 50 avtomobilov. Svoji družini je bil skrben in dober oče. Vzgojil je pet otrok in pripomogel s svojimi lepimi nauki in dobrim vzgledom, da je zapustil otroke, ki so naselbini v vzgled in ponos. Zato ga bo družina še toliko težje pogrešala. V Antonu Kostanjšku je naselbina zgubila enega svojih poštenih, delavnih mož. Hudo bo pretresla novica o njegovi smrti njegove brate in sestre v stari domovini, katere je lansko leto v spremstvu svoje soproge obiskal. Njegov brat Pavel je v Mariboru duhovnik frančiškanskega reda. Tako odhaja od nas mož za možem, ki so nam pripravili pot za napredek naselbine. Spominjali se ga bomo pogosto in želeli, da bi imeli še več enakih mož med nami.
denarja ubil svojega delodajalca
Šestnajstletni fant je radi Edmonton, Alberta, 5. SePt.
V Drumheller in Gadomin pre-mogarskem distriktu je zima letos zgodaj nastopila. Padlo je za pet palcev snega, poleg tega Balti more, 5. sept. Trgovina; je pa pritisnil hud mraz. V Herberta H. Wetters je bila od peace Rive distriktu je vse za-1. avgusta naprej zaprta, in nih-: sneženo.
če ga ni več od tedaj videl. Wet-	___
ters je bil kemikar. V istem ča- j 35 letnica banke su pa so ljudje opazili, da je za- j Dne 10. sept. 1930 bo prazno-čel Kennard Thompson, ki je bil vala ena največjih bank v Cle-pri Wettersu zaposljen, zelo za- velandu, The Cleveland Trust pravljivo živeti. Včeraj je po- Cc., 35 letnico svojega obstan-licij a ustavila mladega Thomp-! ]<a. Skupnega premoženja hna sona, ki je star šele 16 let, ko se ta banka $300.000.000 in več je vozil v nekem avtomobilu, kot pol milijona uložnikov. Ka-katerega si je kupil. Po zasliša- pital banke znaša $13.500.000. nju je kmalu prišlo na dan, da:Banka je poznana po svoje toč-je mladi fant ubil svojega delo-;Rem in poštenem delovanju, dajalca, da bi se lahko polastil Podružnice ima po vseh delih
Eddic Kcvačič
Naš mladi urednik športnega oddelka angleške strani "Ameriške Domovine," Eddie Kcvačič, je odpotoval v Camp Hakoah na trairjiranje John Carroll univerze football kluba. Eddie je znan kot izvrsten športnik v tem oziru.
čarter volitve
Ker mestna zbornica neče razpisati volitev, pri katerih bi ljudje volili za spremembo čarter j a, se je zagovornik teh volitev, odvetnik Danaceau, obrnil na najvišjo državno sodnijo, da prisili mestno zbornico, da razpiše volitve. Tozadevna obravnava je razpisana za 7. oktobra.
Tudi rekord
Policijski avtomobili so bili tekom avgusta meseca zelo zaposljeni v Clevelandu. Prevozili so vsega skupaj 37,912 milj, in prepeljali so v tem času 8, 430 eseb. To je rekord za vse druge mesece. Napačni signali, ki so jih oddali ljudje za policijo, so znašali nepotrebno pot 3,771 milj.
Ne gre iz urada
Položaj brezposelnosti je akutnejši vsak dan. Pa se je oglasil včeraj v uradu mestnega manager j a neki moški, ki je rekel, da je brez dela in bi rad postal mestni manager. Manager Morgan se je nasmejal in odgovoril, da se ne misli še odpovedati svojemu uradu.
njegovega denarja. Wetters je!mesta, in tudi v bližini Cleve-i * Cene tobaku so tako nizke,
da lastniki plantaž tobaka ne-čejo prodajati.
stanoval nad svojim trgovskim! ianda. Ni bila še nikdar v sti-lokalom, kjer je izdeloval dišeče skah, in je pomagala največjim1 milo in razne dišave. Kot jej podjetjem v Clevelandu na no-mladi fant priznal, se je dne 1- ge.
avgusta ponoči splazil v stano-	Mladini zborujeio
vanje, ko je bil pijan in je ubil y dnevih 12. in 13. septem-svejega delodajalca. Truplo ubi- bra se vrši v Clevelandu, v S. tega je spravil v sod, ki je stal N. Domu skupna konferenca zadaj na dvorišču. Wetters je, zastopnikov mladinskih društev imel mnogokrat v svojem lokalu j. s. K. J. Zastopana bo drža-od $7,000 do $8;000 denarja, to- Va Ohio, Pennsylvania in Illi-da ko je morilec odprl blagajno, nois, mogoče tudi Minnesota, ni dobil v njej nobenega denar- Svrha zborovanja je razgovor ja. Nato je ponaredil čeke Wet- 0 razvoju atletike pri angleško ters z njegovim podpisom in si poslujočih društvih Jed node, tako pridobil denar, da je več;želimo jim mnogo uspeha, tednov lahko zapravljivo živel.	Ogromno zelje
«mt»n»»Hnmn»n»»»mntttmnt»f
Narobe svet
Navadno se zgodi pri ženskah, ki tožijo za srčno odškodnino,
V petek zjutraj je prišel na obisk k nam Mr. Blaž Hace, ki ima farmo v Perry, Ohio. Pri-
kadar jim kdo obljubi zakon, pa peljal nam je ogromni glavi ze-besede ne drži. To pot pa se jejlja, ki sta bili tako veliki, da ju dobil moški Amadeo Granpa, ki i je komaj spravil skozi vrata, stanuje na 2873 W. 23rd St. in Kdor ne verjame, naj se v neki toži Beatrice Widrick na $10,1 deljo potrudi na njegove far-000 odškodnine, ker ga neče po- me, ko imajo tam "Ribničani" ročiti. Ona je baje njemu več- j svoj izlet. Pa bo rekel, da je krat zaporedoma obljubila, da res. Hvala lepa, Blaž! ga bo poročila, toda slednjič je * Umrli igralec Lon Chaney vzela nekoga drugega. In to je je zapustil $500.000 premožen-vredno za njega $10,000.	ja.
Grozdje
Kot se poroča iz zapada in vzhoda je grozdje že večinoma zrelo, zlasti belo grozdje, pa tudi znano kon-kord grozdje je že na trgu, in dasi povsod še ni čisto zrelo, pa bo v nekaj dneh ali tednih. Grozdje je letos ja-ko dobre kakovosti, kar je I pripisati dobremu vremenu, in radi baš ne dobrih časov, tudi drago ne bo. Stalne cene še ni. Govori se različno, cena bi menda bila od $45 do $55 tona, vendar še ni točno določena. Več ne bo kot $60.00, dočim se je lansko leto prodajalo grozdje po $80.00 in več tona. Glede "preša-nja" je vse enako kot je bilo lansko leto. Za domačo rabo si vsakdo lahko dobi mošt.
gmmtmfflttnnnt»n»t»»»»iiiii»mmi
U
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise in denarne pošiljat ve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0628.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.
No. 209. Sat. Sept. 6th, 1930
Zadnja beseda.
Več časopisov je naredilo z bivšim predsednikom Cal vin Coolidgem pogodbo, da Coolidge napiše vsak dan par sto besed za dotične časopise. Coolidge dobi glasom pogod be s časopisi vsak dan $50.00 za tistih 200 besed.
Poročali smo že med dnevnimi novicami, da je v enem izmed teh člankov bivši predsednik Coolidge ob priliki Delavskega dana napisal, da se ameriškim delavcem najbolje godi, da je govorica o brezposelnosti pretirana, in da je pov sod dovolj zaslužka.
Kje je Mr. Coolidge to novico pobral, nam ni znano samo toliko vemo, da je dobil $50.00 plačanih, ko je bila stvar priobčena. Coolidge je republikanec, in republikanci so se zadnje čase tako preobjedli, da ne pazijo več kaj go vorijo in delajo.
Toda bližajo se letos kongresne volitve, ko se bo prvič po dolgih letih pokazalo, ali je republikancem v resnici vse dovoljeno, celo norčevanje iz brezposelnosti. Pričakuje se letos največjega zanimanja za volitve, kajti ljudje že teško čakajo, da se položaj spremeni, da se pošlje v politični poko one, ki so zakrivili brezposelnost in škandale pri upravi.
Tekom zadnjih volitev v treh raznih državah, so že propadli sedanji republikanski zastopniki v kongresu in bodo njih mesta zavzeli demokratje. Štirje veliki zagovorniki Hooverja so bili poraženi pri volitvah in na njih mesta iz voljeni progresivni republikanci, ki se ne strinjajo s Hoo verjem.
Glavna stvar pa pride šele novembra meseca, ko bo tre ba izvoliti dve tretini vseh senatorjev in 435 kongresmanov V poslanski zbornici je danes 161 demokratov, ostali so re publikanci, ki imajo večino. Nekako približno enako je tudi v senatni zbornici. Pričakuje se, da bodo republikanci v obeh zbornicah letos zgubili večino, ker narod zahteva spremembe v režimu.
Ko je prišel leta 1920 Harding na krmilo vlade, smo od tedaj imeli 10 let republikanskega režima. Neštevilni graf-ti, sleparije, kraja javnega denarja in korupcija, to je po sledica tega režima. Petrolejni škandal, Hardingova smr radi škandalov, vse to je ljudem še dobro v spominu. Vlada joča stranka je šla do skrajnosti, da je nagrabila, kar je mogla.
Poleg tega se je posameznim državam odvzela pravica samovlade, korakoma. Vse bolj se je začelo vladati iz Wash ingtona, posamezne države, ki so bile nekdaj samostojne in so se same vladale, morajo poslušati povelja iz Wahsingtona Tudi to so povzročili republikanci, ki bi radi vso oblast kon centrirali v enem mestu, da bi toliko laglje grabili in delali po svoji volji.
Napram temu nastopajo demokrati, ki rahtevajo, da se posameznim državam Vrne njih moč in ustavno garantirane pravice. Kakor hitro zgubi centralna vlada v Washingtonu moč diktirati posameznim državam, bo odpravljena prohi-bicija, bo odpravljena korupcija v glavnem mestu in stotera zla, ki izvirajo iz prevelike moči v vladi.
In ker je ameriški narod še vedno demokratičen, bo letos pri volitvah to tudi pokazal, da je sit republikanskega režima in želi korenite spremem.be. Narod bo imel zadnjo besedo pri letošnjih volitvah. Vsake sile mora biti enkrat konec, in tako bo tudi republikanskega režima letos konec potem ko bo narod pri novemberskih volitvah spregovori svojo besedo.
Albany, N. Y.— (Nadaljevanje) Iz mesta Pulaski mi je dai nekaj milj vožnje neki pastor in kmalu za njim me je pobral neki dijak, ki me je peljal 17 milj daleč do Rodford, Va. Ko sem jo mahal iz tega mesta, se je bližalo solnce zatonu in ž njim moje upanje, da pridem še to noč v Koanoke. K sreči me je do-šel neki farmer, ki je ustavil svoj truk in me vprašal, kam sem namenjen. Povedal sem mu in obljubil mi je vožnjo, ako m u nekoliko pomagam. Pripravljen sem bil pomagati mu v vsem, kar bo želel, samo z denarjem ne. Kmalu sem zvedel, v čem mu bom za pomoč. Far- j mer se je ustavil pred neko hišo in me je povabil, naj mu pomagam nakladati—kokoši. Res, naložila sva trinajst kurnikov perutnine, katero je peljal na trg v Norfolk.
Ko sva bila gotova z najim delom, je pognal. Pri neki ga-zolinski postaji je ustavil in tam je pobral še nekega drugega fanta, ki je bil doma iz St. Loui-
sa, Mo., ki je ravno tako "trem-pal" kot jaz. Prišli smo v Roa noke ob pol dvanajstih ponoči in smo se ustavili za par čašic kave, nakar smo nadaljevali pot. Vozili smo kar naprej do 4:30 zjutraj, ko je postal voznik zaspan. Ustavil je truk kraj pota in zaspal, midva s tovarišem sva šla pa v bližnji gozd, kjer sva si zakurila ogenj in tam zadremala dobro uro.
Ob osmih zjutraj v nedeljo smo prišli v Richmond, Va. To je važno zgodovinsko mesto in je bilo svoje čase glavno mesto konfederacijske vlade v civilni vojni. Tukaj se nahaja edini George Washingtonov spomenik v naravni velikosti, za katerega je naš prvi predsednik osebno stal kot model. Popisal bi lahko celo knjigo, če bi hotel popisati vse zgodovinske zanimivosti tega mesta.
V nedeljo 24. avgusta sem se napotil iz Richmonda okrog poldne. Zunaj mesta dobim pri neki gazolinski postaji mladega fanta, ki je imel avtomobil, ki
me je vprašal kam da grem. Rečem mu da v Washington, D. C. On se je peljal v Phila-delphijo, pa sem prisedel. Spotoma sva se ustavila za malo časa v Washingtonu, katerega si bom natančneje ogledal, kadar pridem iz Montreala, Kanada.
V	pondeljek se napotim iz Philadelphije proti New Yorku. šele pozno popoldne me je vzel na avtomobil neki Žid, ki me je peljal prav do New Yorka, kamor sva se pripeljala skozi Holland predor. Ta predor je sko-ro dve milji dolg in je že sama ventilacija istega delo največje tehnike.
. V New Yorku sem ostal do prihodnje nedelje in sem imel tam največ osebni!? opravkov. Največ sem jedel v avtomatičnih restavracijah, kjer dobiš vsako stvar za nikelj. Vržeš nikelj na mesto, kakoršno stvar hočeš jesti, pa ti pride na krožnik. V New Yorku sem šel tudi ? Mr. Louis Adamičem, katerega sem iskal, kakor čitateljem znano, v Los Angelesu.
V	nedeljo zjutraj sem zapustil New York in se podal proti Albany, N. Y. Dobil sem le malo proste vožnje in sem moral največ hoditi peš. Spotoma sem videl dva zanimiva kraja: V Tarrytown sem videl spomenik, ki je postavljen na kraju, kjer je bil vjet glasoviti ogleduh John Andre 23. septembra, 1780, in znano jetnišnico Sing Sing ob reki Hudson. Hotel sem si ogledati jetnišnico, pa nisem imel v to potrebnega dovoljenja seboj. Dobil ga bom v Albany in si ogledal jetnišnico pozneje.
Pozno pod večer sem dobil prosto vožnjo na avtomobilu, na katerem so se vozili trije moški, ki so ga imeli precej pod kapo. Toda truden človek vse prenese in tako sem tudi jaz. Celo ko so ustavili v neki gostilni, sem šel ž njimi in dobil tri kozarce jako dobre pive. če bi bila cesta vsaj eno miljo široka in če bi brzojavnih drogov ne bilo, bi že še šlo, tako smo bili pa vedno zdaj na eni strani obcestnega kamna, zdaj na drugi, še nikdar nisem bil v taki neposredni bližini brzojavnih drogov, kot tisto noč, vendar se nam ni ničesar pripetilo.
Ker so šli fantje pa kmalu v drugo smer, sem moral zapustiti njih "prijetno" druščino. Ker je bila pa trda noč in nobene hiše blizu, sem zaspal v neki mehki travi do jutra. Drugo jutro sem nadaljeval pot proti Albany, N. Y., kamor sem srečno prišel na Delavski dan 1. septembra.
Joseph Križman.
Kirkland Lake, Canada. —
Prosim, da bi priobčili ta dopis oziroma zahvalo spodaj podpisanih, ki se želita tem potom naj-iskreneje zahvaliti vsem Wauki-žanom in North Čikažanom za sko naklonjenost, ko sva se na-prijazno postrežbo in prijatelj-hajala tam na konvenciji kot delegata K.S.K. Jednote. Nikdar ne bova pozabila prijazne tamo-šnje naselbine in najinih roja-cov, ki so nas res po bratsko sprejeli.
Nadalje se zahvaljujeva sle dečim rojakom in rojakinjam ter prijateljem v Chicagi, za vso naklonjenost in prijazno postrežbo ter zabavo: Miss Annie Hales, Miss Rose Grosko, Mr. in Mrs. Martin Frank, Miss Veroniki Baje, Mr. Joseph Far-kas, Josephini Mejaš in Mr. Štefanu Fojs, ki naju je vozil z avtomobilom po mestu. Kadar pridete k nam v Kanado, vam bomo pa vse prijazno povrnili.
Prisrčno pozdravljava vse skupaj, Kanadčana: Frank Kaučič in John Žužek.
skozi obširne planote rodovitne zemlje. Kot sem opazoval iz vlaka, je bila pokrajina, skozi katero sem se vozil, brez gozdov, sama rodovitna zemlja, deloma še ne obdelana. Človek si nikdar ne more zadosti predstaviti, kako velike so Združene države, dokler malo ne potuje. To gotovo ni po pravici, da je toliko ljudi, ki danes trpi na pomanjkanju, ker je ta dežela vendar tako naravno rodovitna, da bi lahko dala dovolj kruha vsem, brez izjeme. Pa to še ni nič, ta pot, katero sem prevozil, je bila le majhen del države in se nikakor ne more primerjati proti obsežnosti južnih držav naše Unije. Država Ohio se mi je jako dopadla, kakor tudi mesto Cleveland, samo to je bilo, da nisem imel dovolj časa, da bi mesto bolj natančno ogledal. Zelo sem občudoval gostoljubnost elevelandskih Slovencev. Take gostoljubnosti pa sploh nisem pričakoval kot sem jo dobil v osebi g. Ludvig Av-sec in njegovi soprogi, G124 Glass Ave. Torej, Ludvig, izrekam Ti na tem mestu najiskre-nejšo zahvalo za Tvojo gostoljubnost, in upam, da se kmalu zopet vidimo, v bližnji bodočnosti.	John Urh.
Cleveland, O.—V nedeljo popoldne, 14. septembra, 1930, bo blagoslovi j en je prve zastave društva Danica, št. 11 SDZ v cerkvi sv. Vida in slavnostno razvitje v avditoriju Slovenskega Narodnega Doma. Članice se marljivo pripravljajo in trudijo, da bi slavnost čim lepše izpadla. Pri paradi popoldne pričakujemo precejšno udeležbo, ker dosedaj se je prijavilo že lepo število društev, da, se kor-
porativno udeležijo, in upamo, da se jih prijavi še nekaj. Pri slavnostnem razvitju v dvorani imamo še poseben program, ker želimo, da bi ostal ta dan v trajnem spominu vsem navzočim kot v resnici nekaj posebnega. V sedanji kampanji SDZ se je naše društvo pomnožilo za precejšno število novih članic in tudi v mladinskem oddelku, v par mesecih nabranih imamo nekaj čez sto. Vsaka članica društva Danica si naj šteje to v ponos, ker kaj ena kega dosedaj še naše društvo ni dočakalo. Zaradi tako lepega števila novih, bomo imeli tudi časten sprejem in pogostili bo mo vse novopristople z banke-tom ob šestih zvečer. Banket bo v počast botru in botri, ka tera sta naš glavni predsednik Mr. John Gornik in dobro po-bro poznana Mrs. Mary Mako-vec. Oče in mati zastavi bosta Mr. in Mrs. Matt Križman Družic bo 16 in malih članic belih oblekcah, vsaka bo imela košarico cvetlic. Nazvoča bo tudi Častna Straža in glavni uradniki S. D. Z. Ob sedmih zvečer se prične plesna veselica v spodnji dvorani, godba bo poc vodstvom Johnnie Gribbons in pijačo in okrepčila imamd pre skrbljeno v polni meri, tako da bo obilo zabave za vse.
Bratje in sestre Slovenske Dobrodelne Zveze, in tudi dru gih organizacij in cenjeno ob činstvo, odločite se že danes, da gotovo posetite to slavnost po poldne in zvečer, da skupno nami praznujete in se poveseli te. Vabimo vas navijudneje in ostali vam bomo hvaležni in vam ob priliki isto vrnili. Na svidenje dne 14. septembra!
Odbor dr. Danica, št. 11 SDZ.
EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB.
Piše Jaka.
Waukegan, 111.—Ker sem imel že dolgo časa namen, da bi en-irat obiskal Cleveland, metropolo ameriških Slovencev, zato sem se bil odločil in izbral za moje potovanje prtznik Labor )ay. Vozil sem se na Pennsyl-aniji železnici, katera se vije
Vsem našim članom, ki jim žalostna novica še ni znana, naznanjam, da je umrl naš sebrat John škufca, ki je stanoval na Chardon Rd. Bil je dober član in prijazen družabnik, ki ga bomo jako pogrešali. Naš klub mu je okrasil krsto s krasnim vencem in šest članov kluba je dvignilo krsto na njegovem zadnjem potu. Ohranili ga bomo v blagem spominu ....
Zadnjo sredo so šele naši fantje obhajali zmago, pridobljeno nad St. Clair Rifle klubom na Delavski dan. Maks jim je napravil imeniten gulaž, katerega so po potrebi zalili po lepi slovenski navadi. St. Clair Rifle klub je našim trem najboljšim strelcem razdelil nagrade: Joe Kaušek prvo, Frank Legan drugo, Krist Mandel tretjo. Vsi trije obdarovanci so se držali štemano, ne radi nagrad, ampak ker so priznani najboljši strelci. Mi smo ponosni nanje in jim nismo prav nič nevošljivi, vsaj na videz ne.
St. Clair Rifle klub je plačal polovico naše "kempe," katere imamo sedaj vsak pol, streha je pa za oba kluba ista.
Izid streljanja zadnjo sredo:
Zabukovec .............. 14
Rošel ...................... 10
Šepic ...................... 16
Kastelic .................. 11
Janževich .............. 17
Mandel .................. 16
Bavetz .................... 17
Močilnikar ............ 8
Dolenc .................... 9
Legan .................... 19
Filipich .................. 16
Marn ...................... 11
Baraga .................. 15
M oore ...................., 13
Mlakar .................. 21
Koželj .................... 11
Jerič ...................... 8
Kapšek A............... 11
Leonardi ................ 13
Bruss ...................... 8
Hoffart .................. 17
Praprotnik ............ 7
Birk ........................ 10
Kot general našega slavnega strelskega kluba, vse naše fan te prav lepo pozdravljam (tudi Legana) pred odhodom v Ka nado. Obljubim, da se bom spomnil na nje pri vsakem kozarčku. če vas bo kateri onih dveh klubov klical na korajžo, vam kličem: fantje, "aufpas-sen!" Pozdrav tudi Rainbow klubu in St. Clair Rifle klubu.
DOLINA SMRTI
Znani ameriški raziskovalec in zdravnik dr. E. Taylor pripoveduje:
Tako imenovana "Dolina smrti" leži ob jugozapadni meji Kalifornije. Vleče se, obdana od rajske narave, približno 150 ameriških milj daleč do Neva-de, in je tod in tam nad 25 milj široka. Tla so popolnoma gola, nobenega drevesa, nobenega grmovja, kakor daleč sega oko. Samo žareče vroč pesek, kamenje in čeri. Potem zadevamo na čevelj dolge, kakor bodalo ostre boraksove kristale, na razjedeno lavo in od solnca obeljena človeška in živalska okostja.
Od prve pomladi pa do pozne
čina hitro narašča do 60 in 65 stopinj Celzija v senci. Pod vplivom žarečih solnčnih žarkov in vročih vetrov je zrak popolnoma suh, tako da je vro čina neznosnejša nego v zakurjeni krušni peči.
Ljudje in živali, ki jih tu zaloti smrt, v tej strašni vročini sploh ne strohne, marveč se trupla v par dneh posuše kakor mumije. Meso kasneje polagoma razpade v prah, ki ga raznese iz globokih tesni silen vihar — monsum — na vse strani, kosti, ki jih vežejo trde kite, pa obleže.
Če postavimo čašo vode na solnce, izhlapi v teku ene ure do zadnje kapljice. Noben člo-
jeseni ne pade v "Dolini smr-; vek brez vode ne prestane niti ti" niti kapljica dežja. Vro-1 eno uro, da ne bi zblaznel. Pri
tem pa tajne naravne sile igrajo z njim kruto igro ter kažejo njegovi domišljiji najkrasnejše travnike, po katerih žubore potočki, cveto drevesa in se mu smeje iz neposredne bližine najsočnejše sadje. Te blodne slike vabijo in mamijo nesrečnika vedno dalje v dolino, vedno bliže pogubi. Bolniku se začne blesti: povsodi vidi vodo, zdi se mu, da brodi po vodi in neredko so naleteli na nesrečnike, ki so docela nagi blodili po žgočem pesku in držali obleko nad glavo, da je ne bi zmočili.
Strašna je za potnika grobna tišina, ki leži nad Dolino smrti. Vse, kar sliši, je šumenje lastne krvi. Srce mu bije kakor orjaško kladivo na nakovalo. Tudi sluh mu moti fantazija: zdaj sliši zvonenje, zdaj ptičje petje, zdaj daljnjo drdranje. Slednjič ga začno iz zatilnika po hrbtu nizdol spre-letevati mrzli srhi; slina se posuši, jezik, nebo in grlo žgo kakor žerjavica. Pred očmi si-kajo rdeči plameni in če človek ne srkne hitro požirka vode, se ga loti delirij ter je izgubljen.
Kakor pa je dolina mrtva podnevu, tako oživi, čim zatone solnce za gorami in nastane. tema. Sicer so tudi noči še strašno vroče—toplomer kaže redkokdaj manj nego 55 sto pinj Celzija—toda to ne moti odvratne golazni, ki leze na piano izpod kamenja in iz lu ken j. Neštevilne gaščarice smučejo med kamenjem, kače klopotače se plazijo med bo-raksovimi kristali, rogate ža be skačejo iz razpok, ogromni škorpijoni, strupeni pajki le žejo okrog in preže na plen Kače v Dolini smrti niso velike zato pa izredno strupene. Ka ča . klopotača je dolga redkokdaj dva čevlja, a njen pik usmrti v petih minutah. Tako imenovana "sidewinder" ka ča je najnevarnejša kača in pravo znamenje Doline smrti Podobna je klopotači, a dol ga največ 18 palcev; namesto da bi se plazila po tleh, skače in se meče po zraku. Čim pri de njen strup v kri, je človek mrtev v treh minutah. Oc ptci se mude ob robu doline le jastrebi in preže na mrtva trupla ljudi in živali. Daleč po dolini si ne upajo, toda njihovo krokanje se sliši kilometre daleč.
Po gorskih soteskah obmejnih gora se klatijo napolsestra-dani šakali in čakajo na mrhovino. Njihovo tuljenje se ču-je vso noč, iz dalje pa se meša vanj rjovenje levov. Miliarde moskitov in komarjev brenč v vlažnovročih marčnih in aprilskih nočeh po zraku, ki do smrti mučijo svoje žrtve. Toda vročina poznejših mesecev uniči tudi nje in tla so potem na milje daleč pokrita z mrtvimi mušicami, ki kmalu razpadejo v prah.
Šesti dan našega potovanja smo bili že vsi popolnoma iz-premenjeni. Vsak izmed nas je shujšal za 15 do 20 funtov Prekajeno meso je bilo trdo kakor kamen in smo ga morali vreči proč. Krompir se je v treh dneh popolnoma izsušil, trdo kuhana jajca so razpo kala in razpadla v prah. Straš no hitro nam je pohajala voda. Da smo ostali živi, se imamo zahvaliti le veliki množini sadnih konzerv, ki so bile sicer vrelo vroče, a se niso pokvari-e. Z njimi smo si tešili žejo in sladkor in sadni sokovi so vplivali hladeče na drobovje in mirili kri.
V neki soteski smo ubili dve klopotači, ju odrli in skuhali— akota je pregnala stud. Poto-;ovali smo le še ponoči; podnevi smo ždeli pod vozovi in hrepeneče čakali noči. Naša obutev je bila popolnoma razce-frana; govorili smo le toliko, v kolikor se nismo mogli sporazumevati z znamenji.
Po strašnem trpljenju smo deveto noč dospeli do majhne zavarovane ravnine, kjer je solnce manj pripekalo. Hlepe-
če smo hiteli po njej, da bi se slednjič nekoliko odpočili. Toda kolika je bila naša groza, ko smo zadeli na 22 dobro ohranjenih človeških in 6 konjskih okostij. Gotovo so bile to priče iz dobe, do se je bila—pred nekako 60 leti—polastila dežele mrzlica po zlatu.
Deseta in enajsta noč sta minili v nepopisnih mukah. Dvanajsti dan sta se nam zgrudili dve muli. Odprli smo jima žile in pili njuno vročo kri. Naslednja noč je bila najstrašnejša. Popadale so nam še ostale mule. Korakali smo še šest ur, že malone blazni, ko smo slednjič pustili za seboj zadnje pobočje Pana-mintinskih gora in smo dospeli izven doline. Našli in pobrali so nas napol mrtve.
18 LETNA NAČELNICA ROPARSKIH TOLP
% Po berlinskih predmestjih so v zadnjem času neusmiljeno plenile roparske tolpe, ki niso prizanesle skoraj nobeni hiši ne vili. Policija je nekaj članov tatinskih družb zasačila in zaprla, a glavarica tolp, 18 letna "Nora Lizika" in pa njen pobočnik, 30 letni delavec Erik Engert, sta ušla in ju še niso našli.—Elizabeta je hči poštene uradniške družine. Prvič je utekla z doma s 14 leti. Vse prizadevanje staršev, da bi jo spravili na pravo pot, je bilo zaman. Začela je z malimi tatvinami doma in pri sorodnikih, višek svojega pustolovstva pa je dosegla kot organizatorka in načelnica dveh roparskih tolp. Elizabeta je zahtevala od svojih ljudi brezpogojno pokorščino; v obeh tolpah—sami nad 30 let stari ljudje—je vladala železna disciplina. Tolpi je organizirala tako, da druga o drugi nista nič vedeli. O njeni drznosti priča dejstvo, da je minulo soboto, ko jo je že vsa berlinska policija mrzlično iskala, čisto mirno šla na socialni urad in dvignila tam svojo podporo za brezposelne. (Po najnovejših vesteh so Liziko že zaprli.)
LjIQA PROTI OPIfyVV-L J AN JU
Opravljanje je kakor nevidna kužna bolezen, ki se plazi med ljudmi in enako škoduje opravi j ivcu kakor opravljanemu. Proti tej bolezni skoro da ni uspešnega sredstva. Sedaj se je nekaj imenitnega spomnil pastor občine Mellville: ustanovil je ligo pod imenom "Zveze sv. Jurja." Član more postati vsakdor, ki se pismeno obveže, da ne bo razširjal nikakih opravljivih govoric, že v prvih dneh se je vpisalo v Zvezo več tisoč oseb, kar dokazuje, kako ta greh peče ljudi same in kako se ga žele osvoboditi. Pastor hoče sedaj gibanje proti opravljanju razširiti tudi na šole, poudarjajoč, da je treba že otrokom vcepiti zaničevanje proti opravljanju in brzdanje jezika.
-o-
STEKLI
PRED JEM
OLTAR-
Delavca Leopolda Grunda v Olomucu je bil pred časom po-padel stekel pes. Grund se pa za neznatno rano ni brigal. Malo dni nato se je Grund poročil. Ko je duhovnik pred oltarjem blagoslovil novoporo-čenca, je ženin nenadoma zbes-nel. Nevesta je od strahu omedlela, Grunda pa so komaj ukrotili z vrvmi in ga odpeljali blaznico.
Prijazno postrežbo in
fino delo ima Mcnk Bros. pralnica.
"Odkar sem dajala perilo v Vlenk Bros. perilnico, sem pro-našla, da sem bila vedno pošteno postrežena z najboljšo postrežbo.
Mrs. Joe Gogol,
1380 E. 49th St.

RADIO PROGRAMI
Za nedeljo 7. septembra WTAM
A. M.
6:59: Sign on. 7:00: Melody Hour (NBC). 8:00: The Halladeers (NBC). 8:30: Recitalists (NBC). 9:00: Morning Processional. 9:45: Reveries. 10:00: Silverberg Ensemble. 10:45: Marthin Provensen, basso. 11:00: Nell Steck, harpist. 11:15: Madeline Sirene, contralto. 11:30: American Pro-Art String Quar. tette (NBC). The Pilgrims (NBC).
12:00: P. M.
12:30: 12:45: 1:00: 1:30: 2:00: 3:00: 3:30: 4:00: 4 :15 : ,4:30: 5:00: 6:00:
6:25: 6:30:
7:00: 7:30:
8:00: 8:15: 8:45: 9:00: 9:15: 9:45: 10:15: 10:30: 11:05:
11:45: A. M.
12:30:
1:00:
A. M.
8 -.00: 11:10: P. M. 12:30: 1:00: 2:00: 3:00: 4:00: 4 :30 : 5:00: 5:30: 6:01: 6:05: 7:30: 7:45: 8:00: 9:30: 10:01: 1100:
A. M.
9:00: 9:30: 10:00: P. M. 12:15: 1:15: 2:45: 3:30:
5:30: 6:35:
Za
A. M.
6:30: 6:31: 7:00: 7:15: 7:30: 8:00: 9:05: 9:30: 9:45: 10:00: 10:15: 10:30: 11:00: 11:30 : P. M. 12:15: 12:40: 1:00: 1:30: 1:45: 2:15: 2:30: 2:45:
3	:00 : 3:30: 4:00: 4:30:
4	:45 : 6:00: 6:15: 5:30: 6:15: 6:23: 6:25: 6:30: 7:00: 7:30: 8:00: 8:30: 9:00: 9:16: 9 :30 :
10:00: 10:16: 10:35: 11 :00: 11 :»0: A. M. 12:16:
1:00:
A. M.
6:30: 7:30: 8:00:
8	:S0 : 8:45: 9:00: 9:16:
9	:30 : 9:45:
10:00: 10:15: 10:45: 11 :00: 12 :00 : P. M. 12:30: 1:00:
1	:30 : 1:65:
2	:00 : 2 :20: 2:30: 3:30: 4 :00 : 4 :30 : 4 :40 : 4 :45 : 6:46: 6:14: 6:26: 6:30: 0:37 :
6:45:
6:59: 7 :00 : 7:31 : 7:45: 8:00:
8:30:
8:00:
9 :31 10:01 10:16 10:17
U:00 11:01
U;30: 12:00:
A. M.
7 :00: 8:00: 8:30: !>:00: 9:45: 10:00: 11:15: 11:45! 12:00:
Spanish Dreams (NBC). The Fusileers (NBC). Metropolitan Echoes (NBC). Colonial Trio.
Works of Great Composers (NBC). WTAM String Quartette. Choir Invisible. Echoes of the Orient (NBC). Silver Masked Tenor (NBC). Tea Time Tunes (NBC). WTAM Concert Orchestra. Organ Processional with Male Quartette.
Baseball Scores.
Widlar Program to WADC and WKBN.
Spang Bakers—Gene and Glen. Chase and Sanborn Choral Orchestra (NBC). Twilight Musicale (NBC). Atwater Kent Hour (NBC). Natasha Mirowski, pianist. Wilalrd Program. Studebaker Champions (NBC). Sunday at Seth Parker's (NBC). Pat and Alice. Tavern Tales.
Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra.
Midnight Melodies.
Tal Henry's New China Cafe Orchestra. Sign off.
WHK
Morning Musicale (CBS). Organ Interlude.
Columbia Ensemble (CBS). Pocahontas Blue Flash Indians. Sunday Afternoon Forum. Cathedral Hour (CBS). WHK Mixed Quartet. Crockett Mountaineers (CBS). Fox Fur Trappers (CBS). The Globe Trotter (CBS). Raybestos Sport Flashes. Quiet Harmonies (CBS). Kaltenborn Edits the News (CBS). Jesse Crawford, Poet of the Organ. Majestic Theatre of the Air (CBS). Around the Samovar (CBS). Slumber Hour (Orchestra—Soloist) Ed Day's Bedford Glens Orchestra.
WJAY
Organ Recital. Will-O-Way.
Grand Gas Range Program.
Lyon Tailoring Company Program. Polish Hour.
Brady Lake, Remote Control. Oxford Manor, featureing Fried-rich Janssen. Wurlitzer Program. Sign off.
pondeljek, 8. septembra. WTAM
Sign on. Sun Pp.
On the 8:15 (NBC). .WTAM String Trio. Cheerio (NBC). Morning Melodies (NBC). Hits and Bits (NBC). Patty Jean's Chat.	,
WTAM Physical Culture Hour. Blue Stre-aks (NBC). Radio Household Institute (NBC). Sweet and Low Down (NBC). On Wings of Song (NBC). Jolly Four.
Madeline Sirene.
Noonday Melodies.
Tal Henry's New China Orchestra.
Sheldon and Haley.
Playlet.
Joe Baldi and Russ Neff.
Mell Steck.
Isabella Razzano.
Colonial Trio with Gene Carr.
The Merrymakers (NBC).
Lady Next Door (NBC).
Tea Timers (NBC).
Marthin Provensen.
Jack Rose.
Meditation.
Organ Processional Hour.
Charles Reed.
Davey Tree Talk.
Baseball Scores.
Dinner Program.
Gene and Glen.
A & P Gypsies (NBC).
Wagenman Paint Frolic.
General Motors Family Party (NBC)
Natasha Mirowski, pianist.
Chrysler Program.
Sign of the Shell (NBC).
Cleveland Duco Program.
Uncle Abe and David (NBC).
WTAM String Quartette.
Tal Henry's New China Orchestra.
Midnight Melodies.
Merle Jacobs' Golden Pheasant Orchestra. Sign off.
WHK
Radio Reveille.
Morning Devotions.
Something for Everyone.
Burlesque Broadcasters.
Blue Monday Gloom Chasers (CBS)
Piano Rambles.
Croonatune Girl.
Harmonies and Contrasts (CBS).
Crooning Strings.
Majestic Home Program (CBS).
Julia Hayes.
Musical Portraits.
Ethel and Harry.
Manhattan Towers Orchestra (CBS)
Fred Dempsey. Tenor.
Columbia Artists Recital (CBS).
Ann Leaf at the Organ (CBS).
Health Talk—Dr. Winfrey.
Housekeepers' Chat.
Columbia Salon Orchestra (CBS).,
Tea Time Topics.
Ebony Twins (CBS).
Meditation.
Dancing by the Sea (CBS). World Book Man. Messenger Boys. Rhythm Kings (CBS). Roy J. Crocker. Concert Pianists. Raybestos Sport FlasheH. Dr. Geo. S. Bladgett. Cleveland Museum of Natural History.
liernhard Levitow and his Hotel Commodore OVchestra (CBS). Raybeqtos Radiogram. Burbig's Syncopated History (CBS) U. S. Navy Band Concert (CBS). Rahul's Cherry Pickers. Minneapolis-Honey well Symphony Hour (CBS).
Toscha Seidel and Concert Orchestra (CBS).
Robert Burns Panatela Program (CBS).
Grand Opera Miniature (CBS). Bob and Adolph. Motorists Almanac of the Air. Slumber Hour (Organ—-Soloist). Rubberneck Man.
Paul Tremaine and his Orchestra (CBS).
Nocturne (CBS). Sign off.
WJAY
Morning Melodies. Wurlitzer Program. Mail Men.
Hoo/.u Knutt. Elgin Time. Bobby NicholH. Kuth and Blair.
Wm. Ntfwman and Irving Pohl. Kocky Auwtin. John Bcljon.
i liiiiiiiiixiiiixiriiimx
Soteščan:
GROB LJUBEZNI
Povest iz vaškega življenja.
TTTTTTTT TTTTTTTTTTTTTTTTTT
"Nič ne rečem, toda malo-kje se razumejo ..."
"Nekoliko je pač že treba potrpeti. Pohlevnih ovc gre mnogo v hlev, saj smo krotki in potrpežljivi."
"Mi, že, mi. Toda, kakšna bo pa naša prihodnja gospodinja ..."
"Takšna, kakor bomo mi hoteli ..."
"Vidiš, to me veseli. Želel bi jo poznati."
"Poznate jo že dolgo. Ne vem pa, ali boste zadovoljni."
"Pokaži mi jo, naj jo vidim. Potem ti bom že povedal."
Albin je že zinil, a beseda mu ni hotela z jezika. Ni se upal očetu pokazati neveste iz hiše sovražnega soseda, Minka ga sicer še ni razžalila, vendar pa je Tavžljeva hči, in to je slabo priporočilo.
Pričel je sladko in skoro nekoliko boječe: "Oče, katero dekle vam najbolj ugaja na Cve-težu?"
"Hm, nisem več fant, da bi presojal dekleta. Pridna so in poštena, ne vem pa, na katero misliš ..."
"No, kaj pa mislite o Tavž-Ijevi Minki?"
"Albin, tega vendar ne nameravaš. Tavželj me sovraži, Bog mu odpusti. S takimi ljudmi ne sklepaj sorodstva."
"Oče, Minka ima drugačno srce. Prava mučenica je pri svojem trdosrčnem očetu."
"Odnehaj, ako hočeš dobro nam in samemu sebi. Tak zakon bo proklet, ne pa blagoslovljen."
"Ne morem, oče. Z Minko sva že dolgo zaročena. Spoznal sem njeno zlato srce, ki je več vredno nego bogastvo. Rešiti jo hočem trpljenja, zakaj Tavželj je nedavno razkril najino prijateljstvo ter ga hoče« šiloma razdreti. Med nama je izdajalec, ki neprenehoma splet-kari ..."
"Beži, sinko! Boj se posledic!" Brinjar se je zasolzil, vele koščene roke so se mu tresle od slabosti.
"Ako ne dovolite, da se oženim, pa pojdem po svetu," je skušal očeta oplašiti. "Še ta mesec odidem v Argentino."
"S trebuhom za kruhom!" je osupnil. "Iz rodnega kraja v puščavo ..."
"Marsikdo je že našel ondi svojo srečo." Mladeniču se je poznalo na obrazu, da ne verjame temu, kar je pravkar izgovoril. Mnogo slabega je že slišal o deželi, katero je omenil. Res je odšlo tjakaj iz bližnjih vasi nekaj fantov, ki pošiljajo žalostna poročila. Nekateri delajo v kamenolomih, kjer se jih mnogo ponesreči, drugi pa se ukvarjajo s kmetijstvom in lovijo boren zaslužek. Radi bi se vrnili, a nimajo denarja.
"Čim dalje pojdeš, tem dalje ti bodo kazali," ga je oče svaril pred tujino. "Boljša je domača zemlja kakor na tujem zlata ruda. Kar je tu okrog pohabljencev, vsi so se vrnili i7-tujih krajev."
"Oče, nikamor ne pojdem, ako mi zapišete posestvo in dovolite, da vzamem Minko."
"Saj bi ti je ne branil, ako bi ne bila Tavžljeva. Starec bo divjal kakor obseden. Prav na poročni dan ti lahko napravi sramoto ..."
"Kadar bo videl, da nič ne opravi, bo odnehal. Morda nam bo poroka prinesla mir in spravo."
P. M.
12:15:	Jazz Potpourri.
1:15:	Ruth Weaver.
1:110:	Organ from Wurlitzers.
2:110:	Ruth and Ed.
3:00:	Georgene Gordon.
3:15:	Studio.
8:30:	Dave Roberts.
3:46:	Frances Mae Baskin.
4:00:	Honolulu Conservatory of Music.
4:30:	Juanita Brown.
4:45:	Studio.
6:00:	Joe. Fred and D»ve.
(1:05:	Merchants unci Coii.umern.
0:36:	Sign off.
"Morda še ni gotovo . . . Bolj verjetno je, da se bo pravo sovraštvo šele začelo. Prav zares me skrbi, kaj bo še vse iz tega nastalo ..."
"Nič vas ni treba skrbeti. Res bo nekaj ovir, katere bo treba premagati, in potem bo končano."
"Pa naj bo v božjem imenu. Dovolj si star, sam boš trpel, kar ne bo prav. Proti Minki nimam ničesar, toda oče je grča. Nič si ne da dopovedati, tako je svojeglaven."
"Konec bo tudi njegove trme. Videl bo, da ne more sko zi zid, in to ga bo ugnalo."
"Tega bržkone ne bom dočakal. Naj bo, kakor hoče, samo da bi nam ne škodovalo. Jaz vam najbrž ne bom v nadlego, smili pa se mi Cilka, ako bo morala zaradi tega trpeti, Zato je ne morem zapustiti. Izgovoril ji bom lepo doto, saj je edinka. Posestvo je brez dolga, vse je v najboljšem redu."
"Dajte ji, kolikor hočete, nič vam ne odrekam. Vse je še vaše, ne bom ugovarjal."
Domenila sta se natanko o doti in užitku, pa tudi, kdaj pojdejo na sodišče delat izročilno pogodbo. Z njimi poj de takrat tudi Minka, da napravijo obenem še ženitno pismo. Prav za prav bi moral biti zraven tudi Tavželj, a se ga niso upali povabiti. Vedeli so, da ne bo nič obljubil, zato je pač vseeno, čeprav izostane.
V žlamborju Tavžljeve hruške je ležalo drugo jutro obširno pismo, ki je Minki pojasnilo vse, kar so se domenili. Vsaka druga bi bila vesela takega poročila. Minka pa je pritajeno vzdihnila, pri srcu jo je zabolelo. Bala se je trenutka, ko bo treba oditi z Albinom na novo pot življenja. V duhu je cula očeta, kako jo bo ozmerjal. V mislih je iskala zavetja, kam bi se umaknila.
Ko se je odpravljala z doma, je bil oče k sreči odsoten. Odšel je po opravkih, a ko se je vrnil, jo je takoj pogrešil.
Kam pa je šla?" mu je bila prva beseda.
"Pa res ne vem, kam je izginila," se je Ančka boječe izgovarjala. "Kdo ve, kam jo je neki odneslo?"
"Zato je pa tako, ker hodijo otroci po svojih potih. Čim se kam odstranim, že pohajate in lenarite. Tega pa ne trpim, to nam bo škodovalo. Na streho so že zmetali berači svoje palice," je pokazal na kozolec z golim ostrešjem.
"Popraviti jo je treba," je omenil Mihec. "Krovca morate naprositi."
"Kam je šla?" je prezrl sinovo opazko. "Kdo ji je dovolil?"
Sin je že zinil, da bi mu povedal, saj bo tako kmalu izvedel. V zadnjem hipu pa se je premislil, zakaj izza ogla je pogledal Hostarjev Jernej, ki bo poročal namesto njega.
"Kaj pa se prerekate?" se je vmešal v pogovor.
"Dekleta ni doma," mu je Tavželj mirno odgovoril. "Pa hočem vedeti, kam se je odstranila."
Jernej je pogledal Mihca in Ančko, znano mu je bilo, da jo skrivata in zagovarjata. Vpričo njiju ne more govoriti, važnost pa se mu je poznala na obrazu. Mudilo se mu je, odkriti novico, katero je prvi izvohal. Tavželj je uganil ter ga je spremil do kozolca.
"Ali res še nič ne veste?" ga je med potjo važno ustavil.
"Še manj kot n,ič," je togot-no zanikal. "Kdo pa mi kaj pove? Kar mi ne morejo prikriti, mi utajijo ..."
"No, to je lepo! Gospodar ne ve, kaj se godi pri hiši."
"Ne vem," je poudaril. "Skrivoma je odšla kakor ponavadi."
"Prav vam je, ker niste pa žili," mu je škodoželjno opo-nesel. "Nalašč sem vas opozoril."
"Jernej, nikar z okoliščinami in po ovinkih. Govori odkrito,
ako si mi prišel povedat."
"Pa dajmo, čemu bi vas mr-cvaril. Poslušajte: Minka se moži, danes bodo naredili pismo ..."
Tavželj se je skoro onesvestil. "Kdo? Kdaj? Kje?" je lovil besede.
"Vem, da vas je iznenadilo. Pomislite, kaj se dogaja!"
"Čakaj, malopridnica! Nikoli ne boš pri Brinjarju, bom že poskrbel. Pa če me tudi kaj stane, ne bom štedil z denarjem." Proseče se je obrnil na Jerneja, naj mu pomaga.
"Očka, nič se ne jezite," ga je potolažil. "Škoda vašega zdravja. Ali poznate mene in moje zmožnosti? Vem, da mi boste še hvaležni ..."
"Jernej, ti si mi edina tolažba."—Več ni mogel govoriti, tako je bil zmeden in razburjen.
"Kar pomirite se, saj se ni še nič zgodilo. Ako bi bila trdnjava, se jo upam razbiti."
"Nak, molčati pa ne morem. Take reči se godijo brez moje vednosti! Hči se moži, pa ne vpraša me, ali sem zadovoljen. Pomisli, kakšno preziranje in predrznost!"
"Lahko bi vam bili privoščili besedo. Oče mora biti vendar zraven, kadar sklepajo ženitno pogodbo."
Starcu se je napelo lice, stisnil je pesti in rekel: "V sodišče je šla, a pred oltar ne pojde. Nikoli, rajši poginem! Prej se bo pogreznil Cvetež, kakor bi se to zgodilo."
"Pa tudi jaz sem tukaj—vsa moja moč in zvijačnost."
"Ali boš mogel preprečiti?" mu je zaupal. "Kako? S silo ali z zvijačo?"
"Hm, kakor bo kazalo. Gre namreč za to, ali bo Minka moja ali Albinova nevesta."
"Tvoja, ako ga premagaš. Osramoti ga, napravi razdor, stori, kar hočeš, samo da se bosta začela sovražiti."
"Že vem, kaj bom storil. Kar nenadoma se mi je posvetilo."
"Kaj ?" se je nagloma pomiril.
"Ne smem vam še povedati. Tajno naj ostane ..."
"No, kaj boš napravil?" je hotel izvedeti.
"Res vam ne bom povedal. Bolje je, da ne veste ..."
"Samo, da boš kaj dosegel," je nejevoljno odnehal. "Za plačilo dobiš dekle in bogato doto."
"V nedeljo bosta najbrž že na oklicih. Toda na ženitvo-vanje se vam ni treba pripravljati, še manj pa na poroko. Kadar bom kaj izvohal, vam bom povedal. Vi pa krotite svojo jezo."
(Dalje prihodnjič).
MEŠTNE^EŠTI
Soba !.
se da v najem za enega fanta ali žensko. Pozve se na 1127 E. 66th St. zgorej.	(211)
Š^
se odda za fanta ali dekle. Gor-kota in kopališče. 1131 E. 76th St.	(211)
aru
Na stanovanje
se sprejmeta dva fanta ali dvoje deklet. Vpraša se na 435 E. 156th St. spodaj.	(210)
V najem
se da stanovanje, obstoječe iz 6 sob in garaže. Blizu N.Y.C. železnice v West Parku. Vpraša se na 4475 W. 130th St.
(Sept. 6-10-13.)
Soba
se da v najem za enega fanta. Gorkota in kopališče. 1114 E. 67th St.	(210)
Stanovanje
se da v najem, štiri lepe, prostorne sobe, kopališče. Zidana hiša. Vpraša se na 1113 Norwood Rd.	(210)
Poceni se proda
ravno zgotovljena moderna hiša za eno družino. Ima 6 lepih sob in zajutrkovalnico. Vse udobnosti, tlakana cesta. Hiša se nahaja v bližini dveh šol. To hišo si lahko ogledate v nedeljo ali soboto. Nahaja se na 21197 Miller Ave., Euclid Village. (209)
Pozor!
Izdelujem in postavljam vsakovrstne ograje ali fence. Se priporočam rojakom !
Louis špehek
1120 E. 67th St. Tel. ENdicott 0339. (Sat. X)
IU5_
Peč naprodaj
za gretje za mehki premog. Le malo rabljena. Se poceni proda. 5914 Bonna Ave., zgorej. (210)
Soba
se da v najem, pri mirni družini brez otrok. Za poštenega fanta ali dekle. Pozve se na 1114 E. 66th St.	(209)
Stanovanje
se da v najem, eno s tremi sobami, eno z dvema sobama. Jako pripravno za malo družino ali za dva fanta. Vpraša se na 6124 Glass Ave., v pekariji.
(209)
Naprodaj je
jako lepa hiša, za eno družino, 6 sob, blizu St. Clair in bulevar-da. Kopališče, Holland furnez, garaža. 7412 Myron Ave. Pokličite HEnderson 1422. (210)
Za sodnike imamo že 41
kandidatov
Volitve za sodnike bodo letos v Clevelandu jako živahne, kajj ti doslej se je priglasilo že 41 kandidatov. Največ podpisov, za kandidaturo je dobil sodnik Baer, k)i jfe predlo®!1' volivni oblasti 28.522 podpisov. Ape-latni sodnik Vickery kot tudi mladinski sodnik Eastman nimata nobene opozicije pri volitvah.
Premalo denarja
Vodstvo Cleveland Community fonda je sklenilo znižati darila za podporo, ki se je doslej pošiljala izven Clevelanda, za 10 procentov. S tem bo ostalo v Clevelandu nadaljjiih $12.000 za podporo elev. siromakov.
Dva brata oproščena
Sodnik Moylan je včeraj oprostil oba brata Kanasky obtožbe umora. Brata sta napadla nekega moškega, ki je op soval njiju mater, tako, da je dotični potem umrl. Pri preiskavi se je pa dognalo, da je bil dotični precej bolan in da smrt ni direktno nastopila radi batin.
* Za nadškofa v Milwaukee je bil imenovan škof Rt. Rev. Stritch, iz Toledo, O.
Stanovanje
se da v najem, na 1108 E. 71st St., 5 sob in kopališče, za 4 ljudi v družini. Jako čedno stanovanje, samo $25.00 na mesec. Vprašajte spodaj.	(209)
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK •lai ST. CLAIR AVE. V KmausoYun poalopju Nad North America* baaka Vhod sum Iz U. casta Gav.rlmo aloveaiko. ]| lat ■■ St. Clair At.. _(W. B.)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna zaloga oblak In Tea oprem« aa ■te la družica
Beauty Parlor
Vadao na)modaraa]ii šaaakl klobuki.
Trg.Tla. uprt. vsaka srede pap. skesl sala lata.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
(M. Thu. 8.)
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
čez dan: 513 ULMER BLDG.
Zvečer od B—8 6411 ST. CLAIR AVE.
■oba št. 7. Tel. Rand. 5103
Tel. Cherry 3982
VABILO NA
VESELICO
katero priredi
KLUB DRUŠTEV SLOVENSKE DELA V. DVORANE NA PRINCE AVE.
V NEDELJO, DNE 7. SEPTEMBRA
ob 2. uri popoldne v Slovenski Delavski Dvorani
Svirala jbo izvrstna domača godba
Cenjeno občinstvo od blizu in daleč prijazno vabimo, da se udeleži te naše veselice v čim večjem številu. Na razpolago bodo fina okrepčila za lačne in žejne, zabave pa ne bo manjkalo za nikogar.
Na svidenje v nedeljo, 7. septembra!
ODBOR
GLEJTE!
GLEJTE!
ŠOLA SE JE PRIČELA!
IN OB TEJ PRILIKI SEM SKLENIL, DA PRIREDIM
PRVO RAZPRODAJO
na vsem modnem blagu, kot moških srajcah, nogavicah, kapah, hlačah, ženskih nogavicah in oblekah in drugemu blagu. Fine deške obleke pod tovarniško ceno.
Se priporočam rojakom v obilen obisk.
Florian Mesojedec
15925 Saranac Rd. \
Jos. Demshar in Sin
STAVBENIKA 548 E. 123rd St.	\ EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad In čas za gradnjo novih hiš. Mi vam postavimo hišo na lot, samo ako imate lot plačan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
Pokličite nas: EDdy 1693-R
\
VELIK DENAR
Naučite se vzorčnega krojaškega in šiviljskega dela, se lahko sedaj vpišete. Moški kot ženske se sprejemajo. Kdor hoče imeti uspeh pri delu te vrste, naj se vpiše« v to šolo. Vj služite denar, dočim se učite. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
CLEVELAND DESIGNING SCHOOL
Uči se po dnevu in ponoči. Graduanti dobijo diplome.
308 Erie Building, E. 9th St. in Prospect Ave.
Telefon: MAin 8006
F. ZAKRAJSEK
Kdor hoče najboljšo postrežbo z zmernimi cenami, naj se obrne na to družbo v slučaju smrti svojega dragega. Vodim pogrebe nad 20 let v naselbini. Odprto noč in dan.
1105 Norwood Rd. Tel. ENdicott 4735
Podružnica 18321 Edgerton Rd.
KEnmore 2892
OGLEJTE SI HIŠI
na 18229 in 18301 Neff Road
ODPRTO OD 9. ZJUTRAJ DO 9. ZVEČER
Kdor je videl hišo na Keewanee, naj si gotovo ogleda tudi te dve hiši.
August Kausek
SLOV. STAVBENIK
827 E. 185th St.
KEnmore 1056—4197
Razvitje in blagoslovljenje zastave!
Društvo Danica št. 11 S. D. Zveze, razvije in blagoslovi dne 14. septembra v Slovenskem Narodnem Domu lepo društveno zastavo. Pazite na posebno naznanilo.
(Thu. Sat. Tue. Sept. 11.)

B likovnik
STUDIO
SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6405 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 5013
Stanovanje
se da v najem, 5 ali 6 sob, kopališče, furnez. 1052 Addison Rd.
HENRIK SIENKIEWICZ"
POTOP
Iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
"On se ne vrne več, pa če bi se vrnil, ne bo imel s seboj onih razuzdancev, ki so bili, sodeč po pripovedovanju, hujši od njega. Škoda riamreč, da se je tako dober vojak tako omadeževal in izgubil slavo in imetje."
"In nevesto."
"In nevesto. Mnogo dobrega pripovedujejo o njej."
"Revica sedaj po cele dni joče in joče ..."
"Hm!" je rekel gospod Volo-dijovski," "vendar ne joče po Kmiticu?"
"Kdo ve?" je rekla Mariška.
"Torej tem huje za njo, ker se on ne vrne več; gospod het-man je poslal del Lavdancev domov, torej je tudi moč tu. Takoj bi ga brez sodbe razsekali. O tem, da so se Lavdanci vrnili, gotovo ve in niti nosa ne pokaže."
"Kakor kaže, bodo kmalu odrinili," je rekla Terka, "ker so dobili dopust le za kratek čas."
"E!" reče gospod Volodijovski, "hetman jih je razpustil, ker ni denarja v blagajni, človek bi kar obupal! Ko so ljudje najbolj potrebni, jih je treba odpustiti . . . Toda lahko noč, gospodične; treba je iti spat. Naj se kateri ne sanja o gospodu Kmiticu z ognjenim mečem v roki ..."
Gospod Volodijovski je vstal s klopi in se odpravljal na odhod, toda jedva je napravil korak proti stranski sobi, ko je nastal v veži hrup in je neki glas jel presunljivo kričati za vratmi:
"Hej! Za Boga! Odprite hitro, hitro! ..."
Dekleta so se grozno prestrašila. Gospod Volodijovski je skočil v stransko sobo po sabljo, toda ni utegnil se vrniti z njo, ko je Terka odrinila zapah in je planil v sobo človek ter se je vrgel vitezu pred noge:
"Rešite, jasni polkovnik! . . . Gospodična ugrabljena! ..."
"Kakšna gospodična?"
"V Vodoktah ..."
"Kmitic! je zakričal gospod Volodijovski.
"Kmitic!' so zavpila dekleta.
"Kmitic!" je ponovil poslanec.
"Kdo si?" je vprašal gospod Volodijovski.
"Oskrbnik iz Vodokt."
"Poznamo ga," je rekla Terka, "prinašal je zdravila za vaše blagorodje."
Vtem je zlezel izza peči stari Gaštovt ves zaspan in v veži sta se pokazala dva služabnika gospoda Volodijovskega, katera je zvabil hrup v hišo.
"Osedlajta konje!" je zakričal gospod Volodijovski. "Eden naj odrine k Butrinom, drugi naj mi poda konja!"
"Pri Butrimih sem že bil," je rekel oskrbnik, "ker tja je najbliže. Oni so me poslali do vaše milosti."
"Kdaj je bila gospodična ugrabljena?" je vprašal Volodijovski.
"Ravnokar . . . Tam še koljejo služabnike . . . Jaz sem zgrabil konja ..."
Stari Gaštovt si je tri oči.
"Kaj? Gospodična ugrabljena?"
"Da . . . Kmitic jo je ugrabil!" je rekel gospod Volodijovski. "Hitimo ji na pomoč!"
Rekši se je obrnil k poslancu:
"Dirjaj k Domaševičem," je rekel, "naj pridejo semkaj s puškami."
"Nu, in ve, koze!" je kriknil naglo stari na hčerke. "Nu, koze! Brž v vas, zbudite šlahto, da zgrabijo sablje! Gospodično je ugrabil Kmitic . . . Kaj ? . . . Bog mi grehe odpusti! . . . Raz-bpjnik, capin! . . . Kaj?"
"Pojdemo jih že mi buditi!"
je rekel Volodijovski, "bo hitreje. Kar pustite ve! Konji so že tu, kakor slišim."
In črez hip so sedli. Volodijovski in dva njegova služabnika, Ogarek in Sirut, na konje. Medpotoma so tolkli na vrata in okna ter kričali na ves glas:
"K sabljam! K sabljam! Gospodična v Vodoktah ugrabljena ! Kmitic je v okolici! . . . "
Na te klice je planil marsikdo iz koče. Ko je razumel, za kaj gre, je počel sam vreščati: "Kmitic je v okolici! Gospodična ugrabljena!" In na vrat na nos je odhitel v hlev osedlat konja ali pa v kočo, da bi v temi otipal sabljo na steni. Vedno več glasov je ponavljalo: "Kmitic je v okolici!" Hrup je nastal v naselbini, luči so se začele prižigati, razlegel se je glas žensk, lajanje psov. Naposled se je vsipala šlahta na cesto, nekateri na konjih, nekateri peš. Nad tolpo človeških glav so se lesketale v temi sablje, sulice in še celo žetezne vile.
Gospod Volodijovski pregleda naglo oddelek in razpošlje nekaj ljudi na razne strani, sani pa je z ostalimi krenil dalje.
Jezdeci so jahali spredaj, pe-šči so šli za njimi; krenili so k Volmontovičem, da bi se združili z Butrimi. Bila je deseta ura'zvečer, noč jasna, dasi še ni mesec izšel. Oni, ki jih je pred kratkim poslal veliki hetman iz vojne domov, so se takoj uredili v vrste. Drugi, posebno pešci, niso šli tako v redu, žvenketali z orožjem, glasno in zevajoč govorili, a včasih preklinjali vražjega Kmitica, ki jim je ukradel sladki mir. Tako so dospeli skoro do Volmontovičev, kjer so naleteli na oboroženo tolpo.
"Stoj! Kdo jezdi?" so začeli klicati glasovi iz tolpe.
"Gaštovti!"
"Mi smo Butrimi; Domaševi-či so tudi tukaj."
"Kdo vas vodi?" je vprašal gospod Volodijovski.
"Jozva Breznogi, na službo gospoda polkovnika."
"Ali imate kake vesti?"
"Odpeljal jo je v Lubič. šli so preko močvirja, da ne bi bilo treba skozi Volmontoviče."
"V Lubič?" je vprašal začudeno gospod Volodijovski. "Ali se misli tam braniti? Lubič vendar ni trdnjava?"
"Očividno se zanaša na svojo moč. Ljudi ima okoli dvesto! Gotovo si hoče nabrati tudi zalog, ker imajo s seboj vozove in .dokaj tovornih konj. Gotovo ni vedel o povratku naše vojske, ker se tako drzno obnaša."
"To je dobro!" je rekel gospod Volodijovski. "Torej se nam ne izmuzne. Koliko pušk imate?"
"Mi Butrimi imamo trideset, Domaševiči pa dvakrat toliko."
"Dobro. Petdeset ljudi s puškami naj gre pod vašim poveljstvom branit prehode črez močvirja! Hitro! Ostali pojdejo z menoj. Ne pozabite sekir!"
'Na povelje!"
Nastal je hrup; mali oddelek je naglo krenil proti močvirju pod Jozvom Breznogim.
Medtem jih je dohitelo nekoliko Butrimov, ki so bili razposlani poprej k drugi šlahti.
"Ali ni videti Goščevičev?" je vprašal gospod Volodijovski.
"A! To ste vi gospod polkovnik! . . . Hvala Bogu!" so zaklicali prišleci . "Goščeviči že gredo skozi gozd. Vaše blagorodje ve, da jo je odpeljal v Lubič?"
"Vem. Daleč ne pojde z njo."
Kmitic zares ni vzel v po-štev one nevarnosti svojqg^
drznega početja: ni namreč vedel, da so znatne sile šlahte baš dospele domov. Sodil je, da so naselbine prazne, kakor so bile takrat, ko je prvikrat prišel v Lubič. Sedaj pa je lahko postavil gospod Volodijovski z Goščeviči, brez Stakjanov, ki niso mogli dospeti o pravem času, njemu nasproti okoli tristo sabelj—in sicer privajenih in izurjenih ljudi.
čimdalje več šlahte je prihajalo v Volmontoviče. Prišli so naposled tudi Goščeviči, katerih so še pričakovali. Volodijovski je uredil svojo četo in srce se mu je dvigalo ob pogledu na izurjenost in lahkoto, s kakršno so stopili v red. Na prvi pogled si lahko spoznal, da so to vojaki, ne navadna neurejena šlahta.
Gospod Volodijovski se je veselil še tem bolj, ker je vedel, da ji bo kratkem i nadalje na-čeljeval.
Zdirjali so torej skokoma proti Lubiču po onem gozdu, skozi kateri je nekoč jezdil Kmitic. Bilo je že precej po polnoči. Mesec je naposled splaval na nebo in razsvetil gozd, cesto in dirjajoče vojake, lomil svoje blede žarke na ostrinah kopij in se odbijal v bleščečih se sabljah, šlahta se je potihoma razgovarjala o nenavadnem dogodku, ki jih je pognal iz postelj.
"Tod so hodili različni ljudje," je pravil eden izmed Do-maševičev; "mislili smo, da so beguni, a gotovo so bili vohuni."
"I, seveda. Vsak dan so prihajali v Vodokte. Gotovo se je združil Kmitic s Hovanskim ali pa z žoltarenkom. Do sedaj je bil razbojnik, sedaj pa je že očiten izdajalec."
"Kako pa je mogel pripeljati semkaj Kozake?"
"Saj bi jih bil lahko prvi naš prapor zadržal na cesti."
"Prvič je lahko šel, skozi gozdove, drugič pa, ali je malo graščakov, ki imajo dvorske Kozake? Kdo naj jih razloči od sovražnika; če so jih vprašali, so se izdali za Semene."
"Branil se bo," je rekel eden izmed Goščevičev, "ker je hraber in odločen človek, toda naš polkovnik mu že pokaže."
"Butrimi so se zakleli, da jim ne uide živ odtod, če bi imeli vsi pasti. Oni so mu najbolj gorki."
"Ba! No, če ga pobijemo, nad kom se bomo maščevali za lastne krivice? Bolje bo, da ga
živega ujamemo in oddamo pravici."
"Kaj bomo sedaj razmišlje-vali o sodiščih, ko je vse izgubilo glave. Ali je gospodi znano, da pravijo, da grozi tudi od Švedov vojna?"
"Bog nam prizanesi! . . . Moskovska sila in Hmielnicki! še Švedov manjka in potem je prišla gotovo zadnja ura za Poljsko."
Vtem se je obrnil gospod Volodijovski, ki je jezdil spredaj, in rekel:
"Tiho, gospoda!"
šlahta je obmolknila, ker se je Lubič že videl, četrt ure pozneje so se približali dvoru za streljaj. Vsa okna so bila razsvetljena; svetlo je bilo celo na dvorišču, ki je bilo vse polno oboroženih ljudi in konj. Nikjer nobene straže, nobene previdnosti—očividno se je gospod Kmitic preveč zanašal na svojo moč. Gospod Volodijovski se je še bolj približal in na mah spoznal Kozake, s katerimi se je že toliko bojeval še za časa velikega Jeremije in pozneje pod Radzivilom; zato je tiho zamomljal pri sebi:
"Če so to tuji Kozaki, tedaj je ta zločinec prekoračil vse meje."
In zadržal je ves oddelek in opazoval dalje. Na dvorišču je vladalo veliko vrvenje. Nekateri Kozaki so svetili z bak-ljami, drugi so begali na vst strani, hodili iz hiše in se vračali, iznašali stvari in jih nalagali na vozove; drugi so gonili konje iz hlevov, govedo iz staj; kriki, viki in povelja so se križala na vse strani. Blesk bakelj se je svetil kakor ob svetem Ivanu, ko vodijo oskrbnika na novo posestvo.
Krištof Domaševič, starešina med Domaševiči, se je približal gospodu Volodijovskemu.
"Vaše blagorodje," je rekel, "ves Lubič hočejo naložiti na vozove."
"Ne odpeljejo," je odgovoril gospod Volodijovski, "ne le Lu-biča, temveč tudi lastne kože ne. Sicer ne poznam Kmitica, ki je baje izurjen vojak, a kako, da ni postavil nobene straže?"
"Ker ima veliko moč; zdi se mi, da bo nad tri sto ljudi, če bi se ne bili vrnili mi iz vojne, bi oni lahko prešli ob belem dnevu z vozovi skozi vse naselbine."
"Dobro!" je odgovoril gospod Volodijovski. "Ali drži samo ta cesta v dvor?"
"Edino ta, ker je zadaj ribnik in močvirje."
"Torej dobro ... S konj gospoda !"
Urno je šlahta skočila raz sedla; potem pa so se oddelki razširili v dolgo vrsto in začeli obkrožati dom in gospodarska poslopja.
Gospod Volodijovski se je približal z glavnim oddelkom naravnost glavnim vratom.
"Čakajte povelja!" je rekel potihoma. "Ne streljajte pred poveljem!"
Komaj kakih deset korakov je delilo šlahto od glavnih vrat, ko so jih naposled vendarle ugledali z dvorišča. Nekoliko ljudi je obenem skočilo k plotu, se sklonilo čezenj in začelo pozorno gledati v temo; grozni glasovi pa so začeli vpiti:
"Hej! Kdo pa ste?"
"Pozor!" je zakričal gospod Volodijovski. "Ognja!"
Streli so počili iz vseh pušk, ki jih je imela šlahta. Toda ni se še odbil odmev od poslopji, ko se je zopet zaslišal glas gospoda Volodijovskega:
"Naprej!"
"Bij, ubij!" so zakričali Lavdanci in se vsuli naprej kakor potok.
Kozaki so odgovorili s streli, toda niso imeli več časa, da bi vnovič nabili, šlahta je prihrumela do vrat, ki so se koj odprla pod silo oboroženih mož. Razvil se je boj na dvorišču sredi voz, konj, prtljage. Spredaj so šli kakor zid silni Butrimi, grozni v ročnem boju, najhujši sovražniki gospoda Kmitica. Šli so, kakor gre čreda merjascev črez mlado gozdno grmovje, besno lomeč, teptajoč, uničujoč; za njimi so se valili Domaševiči in Goščeviči.
Kmitičevi ljudje so se branili hrabro za vozovi in prtljago; začeli so tudi streljati iz vseh oken in s strehe, toda le po-redkoma, ker so pohojene bak-Ije ugasnile in je bilo težko ločiti svoje od sovražnikov. Kmalu so pritisnili Kozake z dvorišča proti hiši in hlevom; dvignili so se kriki za milost, šlahta je zmagala.
Ko pa je ostala sama na dvorišču, je zopet oživel ogenj iz hiše. Vsa okna so se naježi-la s cevmi mušket in toča krogel se je začela sipati na dvorišče. Večina Kozakov se je skrila v hišo.
"K hiši! K vratom!" je za-vpil gospod Volodijovski.
(Dalje prihodnjič.)


NAZNANILO IN ZAHVALA
Globcko potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je neizprosna smrt pretrgala nit življenja našemu ljubljenemu sinu in bratu
ki je bil 16. avgusta zadet od avtomobila in je na posledicah poškodb umrl 23. avgusta v nežni mladosti os,, m let. Pokopan je bil 26. avgusta, 1930, na Calvary pokopališču.
Lepa hvala vsem, ki so ga obiskovali za časa bolezni in vsem, ki so ga prišli pokropit, ko je ležal na mrtvaškem odru in onim, ki so se udeležili pogreba.
Iskreno se zahvaljujemo za darovane cvetlice: družini John Perme, družini A. Mihle, botru in botri John in Josephine Jeglič, družini L. Leustig, družini F. Primožič, družini A. Opeka, družini J. Pust, družini J. Kromar, družini K. Kramarsic, družini Salamon, Mr. Jos. Smole, Frank Stamfel, Joe Pograjc, Frank Sile, Albert Miklavcic in Frank Urenjak, John Eartol, John Domsie, Adolf Simoncic, Victor in Joe Somrak, Frank Laurich, John Fridel, družini Fures, družini Skerl in Suhadolnik, družini Schneider, družini Dolenc, in Zigman, The Double Eagle Bottling Company.
Darove za sv. maši se lepo zahvalimo Mr. Frank Truden in Mr. Mike Truden.
Lepa hvala tudi za brezplačne avtomobile pri sprevodu Mr. Joe Slogar, Mr. John Jeglič, Mr. Frank Suhadolnik, Mr. Mike Ivuclar. Hvala tudi nosilcem krste, ki so ga prenesli na njegovo prerano počivališče: Frank Suhadolnik, John Končan, Stanley Zalar, Henry Jeglič, John Domšič, Frank Umnjak.
Iskrena hvala Rev. Andrey za opravljene cerkvene obrede. Hvala pogrebniku Frank Zakrajšek za izvrstno vodstvo pogreba.
Ti pa, dragi sin in brat, ki si se moral tako mlad posloviti od nas, počivaj v miru, in lahka naj Ti bo zemlja. Ostaneš nam v večnem spominu, dokler sj ne snidemo skupaj s Teboj nad zvezdami.
Solza pada še nešteta, tužno bije nam srce; smrt pobrala iz tega sveta ljubljenca nam naglo je.
Da, prehitro ste zapeli pesem mu prežalostno! Z venci rakev mu odeli, in spustili jo v zemljo!
Dragi Harold naj Ti gruda bode lahka v grobu tam; spavaj sladko, resen truda ki odmerjen še je nam!
Tamkaj zopet se združili bomo stisnili roke O pokojnik naš premili to bo srečno svidenje!
Zapušča žalujoče STARSE SYLVIA, JOSEPHINE, sestre.
Cleveland, O., 4. septembra, 1930.

if
9&'

Naznanilo!
Slovencem in bratom Hrvatom naznanjamo, da v kratkem odpremo trgovino in 'krojačnico v Collinwoodu na 404 E. 15Gth St., nasproti slovenske banke.
Poslovodja te trgovine bo poznani Jos. Perme, ki ji uspešno sodeloval v glavni trgovini in krojačnici pri Brazis Bros. na 6905 Superior Ave.
Ustregli smo že stotinam rojakov in drugim z našim finim delom. Dobite obleke aH suknje, napravljene po meri, po $23.50. Imamo tudi že izgotovljcnc in to samo temno plave serffo ali kamgarn in suknj;, površnike, vse po $20.00.
Imel bom veliko zalogo svežega blaga za obleke in suknje. Imel bom tudi nekaj finega blaga, ako bo kateri hotel malo bolje blago. Jako zmerne ccne. Ne pozabite nas uriti pogledat.
Brazis Bros.
404 E. 156th Street (Collin wood)
GLAVNA TRGOVINA: 6905 Superior Avmuc
PODRUŽNICE: 2290 E. 55th St., 5121 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich.





A. J. ZUŽEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8088 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore 2857-J