C. C. postale. — Esce ogni giovedì mattina. Posamezna Številka 30 stot., stare 50 stot. »Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni« štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III : te* lefon št. 39*08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure. Hffiil lisi Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po* slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir. ŠTEV. 8. V GORICI, ČETRTEK «S. ESA J A 1929. LETO I. Tedenski koledar. 17. maj, petek: Paskal Bajlonski. — 18. sobota: Erik, kralj; Aleksandra, devica; Feliks, spoznavavec. — 19. ne* delja: Binkošti. Prihod Sv. Duha. P e* ter Celestin, papež. — 20. ponedeljek: Binkoštni ponedeljek. (Nezapovedan praznik). — 21. torek: Feliks "Kantah spoznavavec. — 22. sreda: Kvatre, Emil (Milan), mučenec. — 23. četrtek: Janez Krstnik de Rossi; Deziderij, mučenec. V četrtek 23. maja je ščip; veliko dežja. Novice. Odgovor kroni. V torek ob enajstih je šlo odpo* slanstvo senata in parlamenta v dvor. Nesli so pisana odgovora na kraljev prestolni govor. Slovesnost se je zvr* šila v prestolni dvorani. Materin dan. Iz Amerike so- prinesli v Evropo praznovanje materinega dneva. Gan* ljiv je ta praznik, ki ga Amerikanci, Nemci in Angleži praznujejo v maju. Slovesni obhodi, dobrodelne zbirke, spomin na vsakodnevne žrtve trpečih mater, vse to se vrši na praznik ma* terinega dneva. V Nemčiji so prej* šnji teden listi posvetili dolge vrste spominu na mater. Tak praznik na« morava j o stalno vpeljati tudi Trža* čani. Italijanska ekspedicija. Skupina inž. Albertinija, ki ima na* logo poiskati onih šest izgubljencev »Italie«, je že na potu na sever. V ta namen so kupili norveško' polarno ladjo »Heimen«, ki so ji dodali še ita* lijansko ime »Sucai«. Huda strela, V nedeljo proti mraku je precej grmelo in treskalo. Najbolj bi znalo povedati kako, tistih trideset fantov, ki so brcali žogo ria igrišču v ulici Rossetti v Trstu. Strela je udarila v neko drevo in vseh 30 vrgla ob tla. Bilo je le dosti strahu, hujšega pa nič. Zemlja se trese. Že od začetka maja sem se čutijo v Bologni potresni sunki. Zadnjega so čutili preteklo soboto zvečer. Ljudje so bežali na prosto. Močan potres je pa bil v Perziji. V pokrajini Horazan so razvaline zasule 3000 ljudi. Latinica zmaguje. Ruska akademija znanosti je odre« dila, naj se tudi v Rusiji vpelje lati« niča mesto cirilice. S prvim januar* jem 1. 1930. bodo morali vsi časopisi in knjige izhajati v latinici. To po« meni velik korak naprej v zbližan ju vzhodnih Slovanov, ki rabijo cirilico, z zapadnimi, ki pišejo v latinici. Oproščena. V ponedeljek 13. t. m. se je pričelo pomladansko zasedanje goriške poro* te. Prvi dan je stala pred porotniki 211etna Angela Bizjak.iz Ravni na Kobariškem. Obtožena je bila, da je dne 20. nov. 1. 1. povzročila smrt svo* j ega novorojenega otroka. Po celo* dnevni razpravi je Angela Bizjak bila od porotnikov oproščena. Prestolonaslednik in komunisti. Na pobudo angleškega prestolona* slednika princa Valeškega so otvorili v Angliji zbirko za brezposelne ru* d ar j e. Zbirka je imela uspeh in Ion* donski veliki župan je v počastitev oseb, ki so si pridobile za zbirko za* slug, priredil svečan obed. Tako sta prišla k skupni mizi prestolonaslednik in komunistični poslanec Cook. Pri napitnicah se je dvignil tudi Cook in takole počastil prestolonaslednika: »Princu smo dolžni iskreno hvalo. Po* steno navdušenje, s katerim se je za* vzel za rudarje, je približalo prestol čisto tesno srcu prebivalstva. Princu se moramo zahvaliti, če sem mogel danes priti tu sem, ne da bi umazal sebe ali navzoče.« In obrnjen proti prestolonasledniku, je nadaljeval: »Vi, gospod, ste storili nekaj čudovitega. Nikoli še nisem bil tako ganjen ka* kor pri Vašem govoru rudarjem. Navzoč sem bil z dvema svojima ko* munističnima prijateljema in ko se je reklo, da hočete govoriti, sta se pri* jatelja poredno nasmehnila. Toda ko sta slišala vaše iskrene besede na ko* rist brezposelnim, so jima stopile solze v oči, segla sta v žep in dala ves denar, ki sta ga imela s seboj, za ru* darsko zbirko. Vaš poziv na deželo je bil čudovit.« Pošteni nastop princa je tudi v ko* munistu, ki je drugače odločen nas* protnik vladarskih hiš, vzbudil pri* znanje. Poštena beseda je našla po* šten odmev. Pokvarjenost ali blaznost. Pretekli teden se je vršil na Dunaju proces, ki je globoko pretresel vse mesto. Na zatožni klopi je sedel še ne 17 letni Ferdinand Artmann iz ugled* ne dunajske družine. Obtožen je bil, da je v domačem stanovanju zahrbtno napadel in umoril svoja roditelja. Grozni zločinec je deloma priznal in mladinsko sodišče ga je obsodilo radi umora na 7 let ječe. Resnoba Tirolcev. Na vnebohod je monakovska film* ska družba hotela ovekovečiti v filmu '1 slavne boje Tirolcev za svobodo. Več ko 3000 ljudi je sodelovalo pri tem zanimivem podjetju. Tirolci so poza* bili, da gre samo za zgodovino in zato je prišlo do resničnih spopadov in pretepov med vdeleženci. V živahnem boju je bilo 37 ljudi ranjenih. Pravično! Poljska vlada je sklenila, da bo odslej naprej izplačevala vsem po ne* dolžnem obsojenim primerno odškod* nino. Pusti zajce! Neki tržaški advokat nas opozarja, da je komenski sodnik zašil za 15 dni nekega delavca, ki je nastavljal zaj* cem zanke. Lastnik lova se je bil pri* tožil in »divji» lovec jč namesto zaj* čjih skokov »pržonarski« ričet. Gibanje prebivalstva v Italiji V letu 1928. je bilo v celi Italiji roj* štev 1,107.677, smrti 638.818, porok 284.711. Prirastek znaša 468.859. 100 tisoč lir pokojnine. Načelnik vlade je predložil novi zbornici zakonski načrt, po katerem nai se dovoli vdovi po pokojnem mar* šalu Gadoma 100 tisoč lir letne po« kojnine. Pokojnina naj bo znak na* rodovega priznanja rajnkemu vojsko* vodji. Čudna teleta. Pri Brežicah na Dolenjskem so se fantje pošteno napili in stepli. Nasled* nji dan so orožniki gnali vseh pet* naj st pretepačev po dva in dva skupaj zvezana na sodnijo. Fantje so morali nesti s seboj na ramah vse kole in gor* jače, ki so jim prejšnji večer služile za orodje. 12.500 metrov visoko. Ameriški letalski poročnik Souček, Čeh po rodu, se je dvignil z letalom 12.500 metrov visoko. Tako visoko ni do danes še nihče prišel. Je pa mraza tam gori kar 25 stopinj pod ničlo. O slovenskem pravopisu. Dne 10. maja se je v Zagrebu vr* šila konferenca jugoslovanskih jezi* koslovcev za ureditev srbsko * hrvat* skega in slovenskega pravopisa. Slo* venske slovničarje je zastopal ljub* Ijanski vseučiliški profesor dr. Franc Ramovš. Navzoči so bili tudi Maretič, Boranič in Ivšič iz Zagreba ter Belič in Kujiibakin iz Beograda. Taka kon* ferenca se je vršila že lani. Letos so delo nadaljevali. Dolg jezik. Na krogle so igrali mladi fantje v Mirnu v nedeljo popoldne. 19 letnemu Brumatu Ivanu je ušla krogla v stran, njemu iz ust pa psovka proti načelni* ku vlade. Danes se fant že kesa v za* poru. lllll!lllllllllllll!llllil!ll!lllllllllllllllllllllllllll!ll!lllllllllll!llllllllllllllll!ll!lll!llllllllll!IIIIU!llllf DOBE SE TAKI, ki so prejeli prvo številko mesečnika »Družina«, katere pa niso ne vrnili ir ne plačali naročnine. To ne gre! Kdor ne more takoj poravnati ce^ loletne naročnine, naj plačuje v ob* mirili nn 1 lirA Binkošti v jami. V nedeljo se bo vršila v postojnski jami običajna binkoštna veselica. Slavnost v jami, ki se bo vršila ob vsa* kem vremenu, bo pričela ob 13. uri in bo trajala do 18. Vstopnina v jamo bo znižana za 50%. V Postojno bodo vo« žili vsi vlaki s 50% popustom na voz« nih listkih. Popust bo trajal od 18. do 23. t. m. V nedeljo bodo vozili v Po« stojno še posebni vlaki z istim po« pustom, in sicer iz Gorice ob 6.57, iz Trsta ob 8.10, iz Opčin ob 9.26, iz II. Bistrice ob 9.34, iz Pule ob 6.40, iz Reke ob 8. Posebni vlaki bodo odha« jali iz Postojne ob 17.20 proti Gorici« Vidmu, ob 20.30 proti Trstu, ob 18.50 proti Reki in ob 17.40 proti Puli. Danska bodi vzor. Danska ni samo vzorna glede kmet« skega gospodarstva, na čelu je tudi glede razorožitve. Kot poročajo listi, mislijo na Danskem ukiniti vojno in mornariško ministrstvo ter poslati domov vojaštvo. Leta 1915. — leta 1929. Med svetovno vojno je v maju 1. 1915. skupina nemških zrakoplovov »Grof Zeppelin« obiskala London. Angleži so nevarnega sovražnika, ki tudi ni prišel trosit rožnega cvetja nad njihovo prestolico, sprejeli z vi« harnim obstreljevanjem nebrojnih to« pov. Koncem tekočega meseca hoče novi zrakoplov »Grof Zeppelin«, ki je že premagal pot v Ameriko in na« zaj, posetiti London. Angleška pre« stolica se že pripravlja, da ga bo slo« vesno sprejela. Časi se res spremi« njajo. Zopet smrtna nesreča z granato. Zadnjo soboto kmalu potem, ko se je zdanilo, se je začul iz Grojne, ozke doline, ki vodi iz Gorice proti Štever« janu, močan pok. Ljudem, ki so pri« hiteli na lice mesta, se je nudil grozen prizor: na nekem mestu nizkega po« bočja so našli razmesarjeno moško truplo. Delavec Filip Kikelj, star 35 let, doma iz Gor, bivajoč v Stan« drežu, je radi brezposelnosti šel nabi« rat vojno strelivo. Ko je v nekem jar« ku kopal s krampom in iskal v zemlji nevarne, že redke zaklade, je zadel ob granato, ki je razpočila in nesrečneža do smrti pobila. Komaj je bil prepe« ljan v bolnišnico, je izdihnil. Starinske reči. V Trstu kopljejo in popravljajo po« mol Salvore. Delavci so pri tem našli prelepe kipce rimskih boginj in pa denarje iz časov rimskih cesarjev Ko« moda in Klavdija. Osel rešil ovce. »Istarskemu listu« poročajo iz Dra« guča v Istri: V noči od 24. na 25. aprila so tatovi udrli v hlev Antona Skrinja« na v selu Osliči. Ko so tatovi izgnali dve ovci, je osel junaško zarigal in prebudil gospodarja. Gospodar je ta« koj zaslutil, da nekaj ni v redu, skočil je iz postelje in pogledal skozi okno. Pred hišo je zagledal dva človeka, kako gonita pred seboj njegove ovce. Začel je kričati na vse grlo, kar je tatove prestrašilo in sta utekla praz« nih rok. Ovce so se lepo vrnile v hlev k svojemu rešitelju oslu, ki jih je z riganjem rešil iz razbojniških pesti. Shod pastirjev. Tudi pastirji na Sardiniji so zdru« ženi v svojem posebnem sindakatu. V nedeljo so se zbrali na zborovanje v glavnem mestu Sassari. Zastopanih je bilo 32.000 pastirjev. Časnikar. V Varšavi, glavnem mestu Poljske so otvorili posebno vseučilišče za čas« nikar je. Takih visokih šol imajo že nekaj v Nemčiji in na Češkem. Do« bro je urejen časnikarski oddelek na katoliški univerzi v Milanu. Vse to po« meni, da časnikarski poklic ni pribe« žališče za kake falirane študente. Duhovniška vest. Za župnika na Planini pri Vipavi je imenovan g. Janko Pišot, dosedaj ta« mošnji župni upravitelj. Častitamo. Č. g. Anton Češornja, žup. upravi« telj v Ukvah, je premeščen v Log pri Bovcu; na njegovo mesto v Ukve gre č. g. Viktorin Stanič iz Loga. Sin prestolonaslednika poroči igralko. 22 letni Louis Ferdinand, sin bivše« ga nemškega prestolonaslednika, se je zaročil s kinematografsko igralko Lily Damita. Mladi princ je pred krat« kim končal visokošolske študije in se namerava preseliti v Ameriko, kjer si hoče z lastnim delom služiti kruh. Njegova izvoljenka je Francozinja in precej starejša od njega. Čehi letajo. Zračni promet na Češkoslovaškem se vedno bolj razvija. Lani so prepe« ljali 15.000 oseb in 580.000 kg blaga. Iz Prage gre šest zračnih prog na vse strani Evrope. Slovenski tednik. Naši izseljenci v Argentiniji imajo sedaj svoje glasilo. V Buenos Airesu izhaja namreč list »Slovenski tednik«. Novi goriški kvestor. Dosedanji goriški kvestor kom. Gorgoni je bil, kakor smo že poročali, premeščen. Za njegovega naslednika je imenovan kom. Mario Modesti, kvestor v Teramo, ki dospe proti kon« cu meseca v Gorico. Okradeni salezijanci. Glavni salezijanski samostan v Tu« rinu, kjer je deloval svetnik Bosco, so obiskali tatje in odnesli za 280.000 lir vrednosti. Telefonska zveza med Gorico in Ajdovščino. Prometno- in finančno ministrstvo sta odobrili z odlokom od 21. februar« ja 1929 št. 513 prodajo telefonske na« p el j ave med Gorico in Ajdovščino. Omenjeno telefonsko napeljavo je kupila za 32.430 lir telefonska družba iz Benetk. (Società telefonica delle Venezie.) Sv. birma v Gorici. V župni cerkvi sv. Ignacija bo na binkoštni praznik ob 10. uri slovesna sv. maša, nato sv. birma in popoldne ob 5. uri zopet sv. birma. Na binkošt« ni ponedeljek zjutraj kot prejšnji dan. V knezonadškofijski kapeli bo sv. birma na binkoštni ponedeljek ob 5. uri pop. in od torka do sobote v bin« koštni osmini zjutraj po sv. maši ob 7. uri. Razstava domačega umetnika. Za binkoštne praznike, in sicer 19., 20., 21. in 22. maja bomo imeli v Go« rici razstavo- domačega umetnika. Go« spod kipar France Gorše, ki je raz« stavil svoja dela že v Trstu z uspe« hom, ki ga je priznala tudi itali« jamska javnost in njena kritika, bi« va, dela in ustvarja že več mesecev v Gorici. Uspeh tega dela in svojega umetniškega razvoja hoče sedaj poka« zati vsej naši javnosti. G. Gorše pri« redi svojo razstavo v lastnih prostorih v ulici XXIV. Maggio št. 8. v pritličju tik pisarne drja Koršiča. Razstava bo obsegal^ tri prostore, v katerih bodo zbrana najdovršenejša Goršetova dela: kipi in risbe. Razstava bo v zgo« raj navedenih dneh odprta vsak dan od 9. dopoldne do 7. zvečer. Romanje na Sv. goro. Na binkoštni ponedeljek vdeležite se vsi tretjeredniki in udje Apostol« stva molitve romanja na Sv. Goro. Odhod iz Katerinijevega trga ob 5. uri zjutraj. Ob 8. uri govor in sv. maša. Vodstvo. Kaj je z zamenjavo avstrijskega denarja in voj. posojila? Mnogi so pismeno zaprosili ured« ni-štvo »Novega lista« za pojasnilo glede zamenjave avstrijskega denar« ja, ki ni bil do danes še zamenjan v lire in ki so ga lastniki po veliki ve« čini 1. 1922. položili pri davčnih ura« dih ali pri banki d’Italia. Poučili smo se o tem vprašanju na merodajnih mestih in ugotovili, da ne moremo prizadetih strank zadovoljiti z veselo novico, da bo dotični denar kaj kmalu zamenjan. Tudi ni upanja, da bi bilo vprašanje zamenjave avstr, len ar j a sploh v kratkem rešeno. Žal nam je, da ne moremo tudi gle« de vojnega posojila priobčiti vesele vesti. Z zamenjavo vojnih posojil bo šlo še težje ko z zamenjavo avstrij« skega denarja. Hvaležni Viljem II. Prva žena znanega nemškega gene« rala Lutiendorffa je pričela priobčeva« ti svoje spomine. Med drugim poroča, kako je cesar Viljem odslovil v zad« njem letu vojne njenega moža. Naj« prej ga je vpričo Flindenburga grdo ozmerjal, tako da je bil Ludendorff prisiljen izjaviti: V mojo veliko bo« lest spoznam iz napadov Vašega Ve« ličanstva, el a ne uživam več zaupanja. Ali smem najponižneje prositi za od« slovitev? Cesar je pomislil nekoliko in izjavil: Zahvaljujem se Vam, če greste. Zelo mi olajšate s tem nalogo. Potrudil se bom s pomočjo socialnih demokratov zgraditi novo cesarstvo. Zgodovina pa poroča, da socialni de« mokratje niso bili tega mnenja. Listnica uredništva.» V 3. št. »Novega lista« lahko čitate, kaj je z naročninami za »Mali list«. Nič ni lažje, kakor dobiti zastonj zlat prstan z le« pim kamnom. Dobite ga, ako zberete 200 listkov, ki so priloženi vsem 14 kg težkim paketom jajčjih testenin PE« KATETE. Štev. 8._________________»NÒVI LIS i *_____________________Stran 3 Kako je s politiko. Govor načelnika vlade. V ponedeljek je načelnik vlade Mussolini imel v poslanski zbornici dolg in zelo važen govor. Razpravljal je o sporazumu, ki se je sklenil 11. februarja tega leta med Italijo in sv. stolico. Za Mussolinijeva izvajanja je vladalo veliko zanimanje, zakaj zbor« niča je bila nabito polna. V ložah so bili odposlanci iz Vatikana in prisot« na je bila tudi članica kraljevske hiše, kneginja d’ Aosta, kateri so vsi po« slanci burno ploskali. Odzdravi j ala jim je s fašistovskim pozdravom. Edini govornik, ki je nastopil na tej seji, je bil prvi minister. Najprej je poudaril, da se besede »Svobodna in neodvisna (suverena) Cerkev v svo« bodni in neodvisni državi«, ki jih je neki poslanec na zadnji seji izgovoril, lahko napačno razumejo, in zato je treba stvar brž izpočetka pojasniti. Svobodno in neodvisno je samo V a« tikansko mesto, to se pravi zemljišče, na katerem prebiva papež. »Toda v državi ni Cerkev ne neodvisna (su« v cren a) in tudi ne svobodna.« Ne od« visna ni, ker ji to ni bilo pripuščeno, in »svobodna ni, ker so njene napra« ve in njeni ljudje podvrženi splošnim p os ta. vam države in posebnim določi« lom konkordata.« Govori se lahko sa« mo o neodvisni papežki državi v ita« lijanskem kraljestvu. Po' tem uvodu je prvi minister prešel k zgodovini spora med Cerkvijo in državo. Radi tega vprašanja so prelili potoke črni« la in natiskali cele hribe papirja. Več ko 1000 načrtov je bilo izdelanih, da se ta spor reši. Nekateri so tudi trdi« li, da »do rešitve ne more priti v fa« šistovskem režimu, ker je to režim diktature in ker stara vatikanska di« plomacija, bogata z dvatisočletnimi izkušnjami, ne more zaupati režimu, ki je star deset let in je sedem let na vladi.« Ko je sporazum s sveto stoli« co bil sklenjena stvar, so bili eni pre« senečeni, drugi so se srdili, tretji so bili presunjeni: zazvonili so zvonovi, zaplapolale so zastave. Kar se je zgodilo, ni noben čudež. »Jaz sem nadaljeval cesto, ki so jo mnogi prehodili do gotove točke. Oni niso prišli do konca, fašizem pa je prišel.« Sporazum je bil mogoč, ker so bili dani nekateri zgodovinski po« goji. Predvsem ta«le: »Italija ima po« sebno predpravico, da je edina drža« va v Evropi, ki je sedež vesoljne vere.« Rim in krščanstvo. »Ta vera se je rodila v Palestini, a je postala v Rimu katoliška. Če bi bi« la oistala v Palestini, bi bila najbrž ena izmed tako številnih verskih ločin, ki so cvetele v tistem žgočem okolju, in bi najbrže zginila brez sledu.« V Ri« mu je našlo krščanstvo silno ugodna tla. V prvih osmih stoletjih po Kristu« su ne najdemo »v zgodovini Cerkve nikjer sledu o posvetni papežki dr« žavi: bila so le nekatera bolj ali manj obsežna posestva. Listine iz tistih ča« sov trde, da so taka posestva zapu« ščale Cerkvi pobožne osebe ali pa tu« di ljudje, ki so čutili potrebo, da se jim odpuste njihovi zločini in njiho« ve tatvine.« Šele v osmem ali bolje devetem sto« Rt ju se je s pogodbami med cesar« jem Karlom Velikim in papežem Le« vom III. ustanovila posvetna država rimskih papežev. Cerkvena država je trajala deset stoletij ali 1000 let. V časih francoske revolucije je bi« la življenjska moč papežke države že izčrpana. Napoleon I. je na svojem zmagovitem pohodu po Italiji trčil le« ta 1796. prvič ob cerkveno državo. V miru v Tolentino 18. februarja 1797 je Napoleon odvzel papežu del ozem« lja. »To je bil prvi mrtvaški zvon, ki je oznanjal, da se pričenja umiranje posvetne papeževe države.« Napoleonove vojne. Pozneje se je Napoleon s Pijem VIL pomiril in sklenil z njim konkordat. »Cerkev je bila tedaj tako šibka, da se je odpovedala v korist prvemu konzulu (Napoleonu) imenovanju škofov.« Napoleon je hotel izkoristi« ti Katoliško cerkev v svoje politične namene. »Papež je edini,« — je rekel, — »ki mi more pomagati pri delu no« tranjega pomirjen j a in pri prodira« n ju v tujini.« Ko ni hotel Pij VIL slu« žiti Napoleonovim načrtom, je prišlo do preloma. Iz Schònbrunna pri Duna« ju je Napoleon leta 1809. odredil, da mora papežka država zginiti in se pri« ki opiti z Rimom vred francoskemu cesarstvu. Po Napoleonovem padcu so se zbrale velesile k mirovnim po« gajanjem in vrnile papežu državo. Toda obnovljena posvetna oblast je začela temneti, italijanska revolucija jo je obsodila na smrt. Od leta 1848. do 1918. Leta 1848. je Pij IX. moral bežati iz Rima in proglasila se je rimska re« publika. S pomočjo drugih držav se je papeževa država zopet vzpostavi« la, a ni imela dolgega obstanka. V oktobra 1860 je papež držal še edino Rim in pokrajino Lacij. Prvi minister popisuje nato, kako je leta 1870. pri« šlo do zasedbe Rima, kako se ni te« daj nobena država dvignila v o-bram« bo glavarja Cerkve. Leta 1874. umrje Viktor Emanuel II. in »duhovniki se kljub prepovedi najvišjih cerkvenih oblastev približajo narodu. V mnogih mestih Italije prirejajo škofje in du« hovniki velike pogrebne svečanosti v spomin kralju.« Duhovniki postajajo vedno boli narodni, a papeži vztrajajo stalno pri svojih nazorih. Talko je bilo pod Le« vom XIII. in Pijem X. Pij X. je bil goreč italijanski rodoljub, toda polo« žaj se radi tega ni spremenil. Ob iz« bruhu svetovne vojne so razmere bi« le še tako napete, da je španski kralj povabil papeža, naj se preseli na Špansko in mu ponudil za bivališče palačo Eskurijal. Sredi svetovne voj« ne je pa kardinal Gasparri v imenu Benedikta XV. izjavil, da sv. stolica ne pričakuje ureditve svojega polo« žaj a od tujega orožja, temveč od pr a« vičnosti italijanskega ljudstva. Pogajanja z Orlandom. To stališče papeževo — pravi Mus« solini — je zelo olajšalo položaj. »v letu 1919. je prišlo do stikov med sv. stolico in tedanjim ministrskim pred« sednikom Orlandom.« To je bilo ta« ko: v maju 1919 se je amerikanski prelat monsignor Franc Kelly nahajal v Parizu. Belgijski kardinal Mercier ga je naprosil, da poizve, ali bi se ne dalo na mirovni konferenci rešiti tudi rimsko vprašanje. Tako je prišel A« merikanec v stik s tajnikom itali jan« ske delegacije gospodom Brambillo in nato s samim predsednikom vlade Orlandom. Papežu so hoteli odstopiti grad Sant Angelo in pas zemlje do morja. Nad papežkim ozemljem bi morale prevzeti zaščito tudi druge dr« žave, in sicer Zveza narodov. Orlan« do je prosil amerikanskega monsi« gnor j a, naj nese ponudbe v Rim, kar je storil 22. maja. Sedanji kardinal Corretti ga je predstavil kardinalu Gasparri ju in po enournem p os veto« vanju s papežem Benediktom XV. so sklenili, da se monsignor Cerretti od« pelje takoj v Pariz k nadaljnim poga« janiem z Orlandom. Pogajanja med odposlancem sv. očeta in načelnikom vlade so potekala ugodno. Papež je zahteval še nekaj zemlje, in sicer vse do brega Tibere. Stvar je tako dozo« rela, da je Orlando o načrtu opozoril vse ministre in kralja. Toda 15. juni« ja 1919 je Orlando va vlada padla in razgovori s sv. stolico so se ustavili. Nasledniki so se pogajali z Vatika« notti na isti podlagi kakor Orlando. Pozneje je vse zaspalo. Achille Ratti. Šele v avgustu 1926 so se pričeli iz« nova razgovori in 10. decembra iste« ga leta uradna, od kralja pooblaščena pogajanja. Vse se je vršilo v največji tajnosti. Da je delo končalo uspešno, se je treba zelo zahvaliti osebnosti papeževi. »Na srečo,« — je rekel Mussolini — »smo imeli opravka z resnično italijanskim papežem.« (Mi« nistri in poslanci se dvignejo na noge in burno ploskajo.) »Mislim, da mu ne bo žal,« — je nadaljeval, — »da mu je fašistovska zbornica izrazila to iskreno pohvalo. On je glavar vseh katoličanov. Njegov položaj je med« naroden. Toda rodil se je v Italiji, na lombardski zemlji. Mnogo je živel v inozemstvu. To je poostrilo- in ne zmanjšalo njegov čut za italijanstvo. Učenjak je, ki združuje ognjevito čustvenost z ogromnim znanjem. On zlasti ve, da je fašis-tovki re« žim režim moči, toda pošten dà, kar dà in nc več; in kar dà, daje iskreno, odkrito in brez ovinkov. On ve, da smo v nekaterih stvareh ravnotako ko on nepopustljivi; in če so v vsem le« tu 1927. pogajanja počivala, je bilo to radi spora, ki je nastal zastran vzgoje novih pokolcnj, to je radi vprašanja katoliških skavtov. Drugi režim (vlada, ur.), ki ni naš, demokratični ali liberalni režim, ki ju mi preziramo, je lahko mnenja, da je koristno, se odpovedati vzgoji mladine. Mi ne mislimo talko. V tej stvari se ne pogajamo! (Dolgotrajno ploskanje.) Vzgoja mora biti naša. Otroci se morajo vzgajati v naši veri, toda treba je, da to vzgojo dopolni* mo, treba je, da damo mladini čut možatosti, čut oblasti in osvojevalne sile, predvsem pa ji moramo izročiti naše prepričanje in naše upe.« (Ži* vah.no ploskanje.) Konec pogajanj. Ko se je leta 1928. poravnal spor radi katoliških skavtov, so se pogaja* nja nadaljevala. Sv. stolica je zahte* vala vilo Dorio Panfili in ozemlje, ki je vmes. »To je ranilo mojo občutiji* v ost. Predlagal sem, da naj sv. stoli* ca, če hoče imeti vilo, prizna na ne* dvoumen način čez njo nadoblast dr* žave, s tem da plača letno eno liro davka.« Ko se je 8. novembra 1928 'sv. oče odpovedal vili Doria Panfili, so se po* gajanja bližala k srečnemu koncu. V zadnjem trenutku, 10. februarja, to je dan pred podpisom pogodbe, je na* stala še ena težava. Vatikan je zahte* val 500 kvadratnih metrov, da naredi železna vrata pred palačo Svetega Ofi* cija. »Ko je sv. oče zvedel, da je to ranilo mojo vest, jaz hočem biti nam* reč zvest čuvar nad nedotakljivostjo državnega ozemlja in mislim lahko samo, kako bi ga povečal, je sv. oče naredil še več, nego sem želel: odpo* vedal se je namreč celemu poslopju s pritiklinami.« »Pogajanja so trajala torej s pre* s-Jedki 30 mesecev. Pogodba o sp o* razumu je bila dvajsetkrat predelana, preden je izšla s končnoveljavnim besedilom.« Prvi minister pravi, da so nekateri kritizirali konkordat, toda PO' krivici, zakaj »konkordat je s stališča države najboljši«. To se vidi, ako ga primer* jamo s štirimi drugimi konkordati, ki jih je sv. stolica sklenila po vojni in sicer s Poljsko, Bavarsko, Litvansko in Letsko. Vsebina konkordata. V 1. členu je rečeno, da Italija jamči katoliški Cerkvi svobodno iz* vrševanje duševne oblasti, svobodno in javno vršenje bogoslužja in pravo* sodstva v cerkvenih zadevah. Isto pravico dajejo Cerkvi bavarski, let* ski, litvanski in poljski konkordati. Razen tega je Italija prevzela dolž* nost, da čuva nad svetim značajem Rima, kjer je sedež Vesoljne Cerkve. Taka obveza je sama po sebi umljiva. Ripa je iz treh razlogov svet: ker je bil glavno mesto rimskega cesarstva, ker je zibelka katolicizma in ker je v njem pokopan Neznani vojak, simbol vseh paših žrtev v štiriletni zmagovi* ti vojni. »Ta sveti značaj Rima mi .spoštujemo. Ni treba pa misliti, da postane Rim zato mračno mesto, kjer se ne bo mogoče več zabavati. Sicer si ,se pa za vlade papežev lahko v Rb mu zelo dobro zabaval. (Zbornica se smeje.) Sikst V., tisti strašni Sikst V., ki je dal obesiti pčetomorilea, nekega Borghi] a, 40 let po izvršenem zločinu, je dovolil Rimu blesteče pustno živ* j en je; pri tem je pa dal izbičati do črvi moške, ki so se našemili z žen* sko obleko.« Reklo se je, da so duhovniki dobili v confcordatu posebne ugodnosti. V prej omenjenih štirih konkordatih imajo- duhovniki še večje pravice. Na Litvanskem so svečeniki prosti vo* jaške službe tudi za časa vojne in splošne mobilizacije, kar se ne bo godilo v Italiji. Izvzeti so seve žup* miki. V letskem konkordatu je določeno nadalje, da duhovniki morajo, če so obsojeni na zapor, presedeti kazen v kakem samostanu in ne v državni ječi. Glede cerkvene poroke je treba omeniti, da ji tudi mnoge druge dr* žave priznavajo polno veljavo pred zakonom: tako na Angleškem. Češko* Slovaškem, Poljskem, v Jugoslaviji, Bolgariji, Španiji, v Zedinjenih drža* vah, v Kanadi in tako dalje. Verski pouk. V letskem konkordatu pravi 10. čl., da ima »katoliška Cerkev pravico ustanavljati in vzdrževati lastne kon* fesionalne šole. Letska vlada se ob* vezuje, da bo spoštovala konfesional* ni (verski značaj) teh šol.« Po bavarskem konkordatu je ver* ski pouk reden učni predmet v ljud* skih. srednjih in visokih šolah. »Pri tej točki vedite, da sem naj* odločneje zavrnil zahtevo, naj se uvede verouk tudi v visoke šole. Po izključitvi verouka z visokih šol je treba sedaj določiti, kako se bo vršil verouk, ki je sicer neobvezen, v sred* njih šolah. Jasno je, da se ne bo mo* gel vršiti na podlagi katekizma (sotto specie cattechistica). Treba je, da se vrši z moralnega in zgodovinskega stališča, zakaj biti mora privlačen in zanimiv, sicer doseže nasproten uči* nek.« Katoliška akcija. »Sedaj prehajam k drugi zanimivi točki konkordata, ki se tiče Katoliške Zaduj— smo kratko javili, da se je 6. t. m. pričel pred posebnim sodiščem (Tribunale speciale) v Rimu proces ra* umora Viktorja Kogeja iz Idrije, ki se je izvršil v noči od 21. do 22. avgusta 1. 1. v Gosposki ulici v Gorici. Grozno dejanje, katerega žrtev ni bil samo Kogej, temveč tudi uradnik Ventin in morilec Bregant sam, je pretreslo ne samo mesto, ampak vso deželo. Radi sokrivde pri zločinu in radi komuni* stične pronagande sploh je bilo v na* slednjih dneh aretiranih okrog 30 oseb. Obravnava proti prvi skupini obtožencev, ki obstoji iz 7 oseb, se je pričela, kakor smo že povedali, zadnji ponedeljek. Ker nam je nemogoče imeti v Rimu lastnega poročevalca, posnemamo po italijanskih listih, ki so se z obravnavo obširno bavili, sle* deče podrobnosti: Obtožba in zaslišanje obtožencev. Tržaški »Piccolo« od 8. t. m. priče* nja svoje poročilo o procesu takole: akcije«. (To so katoliški krožki, kato* liška društva, ured.) Po sklenjenem konkordatu niso bili vsi glasovi v ka* toliških krogih umestni. To se je o p a* žilo posebno pri tistih katoličanih, ki niso podrli vseh mostov z miselnost* jo italijanske ljudske stranke. »Žani* mivo je, da sem v treh mesecih zaple* nil več katoliških časnikov nego prej v sedmih letih. Vsakdo naj ve, da tu* di zadnji listič, tiskan v zadnji župni* ji pride v gotovem trenutku na zna* nje Mussoliniju. Ne bomo dovolili- da vstanejo in se obnovijo stranke ali organizacije, ki smo jih za vedno razrušili. (Živah* no ploskanje v zbornici.) Vsakdo naj si zapomni, da ko začne fašistovski režim bitko, jo- izpelje do konca, in da pusti za seboj puščavo.« Naj nihče ne misli, da sme tajiti moralni znača j fašistovske države. »Kaj bi bila drža* va, če bi ne imela svojega duha, svoje morale, ki daje moč njenim postavam in radi katere so ji državljani pokor* ni? Kaj bi bila država? Klavrna stvar, proti kateri bi državljani imeli pravi* co se pofouniti ali jo zaničevati. Faši* stovska država si prilaščuje v največ* ji meri moralne lastnosti: ona je ka* toliška, toda je fašistovska, to se pra* vi predvsem, izključno in po svojem bistvu fašistovska. Katolicizem jo iz* po-polnjuje, kar odkrito naglašamo.« »Vsakdo vedi, da ima pred seboj državo, ki se zaveda svojega po-slan* stva in ki načeluje narodu na poho* du. Temu narodu mora država pove* dati velika gesla, mu dati velike ideje in velike probleme, in ne sme se pe* čati samo z vsakdanjimi upravnimi posli.« Mussolinijeve besede so izzvale v zbornici dolgotrajno odobravanje m ploskanje. Govor je zgodovinskega pomena. Radi pomanjkanja prostora smo se morali omejiti samo na glavne poteze, a upamo, da smo jedro govo* ra podali. Z obravnavo, ki se je pričela pred posebnim tribunalom v obrambo dr* žave, bodo našla svoj usodni zaklju* ček zločinska podvzetja slovanskih zločincev, ki so vključeni v zloglasno nacionalno jugoslovansko udruženje »Orjuno« in sposobni najbolj temnih zločinov. Potem navaja »Piccolo« imena ob* tožencev in pove, da so oni sokrivi umorstva na Kogeju, da so hranili za* logo orožja in razstreliv ter da so pro* ti prepovedi ustanovili komunistično stranko. Prvi je bil zaslišan Alojzij Hvalič iz Podgore. Izjavlja, da ni bil nikoli pristaš komunistične stranke in da se ni vdeležil sestanka, na katerem je bila sklenjena Kogejeva smrt. Predsednik: »Priče trdijo, da ste vi poskrbeli Bregantu samokres.« Obtoženec: »Samokres je bil res v moji hiši, toda jaz ga nisem izročil Bregantu.« Izpred posebnega sodišča v Rimu. Preds.: »Kako je pa prišel Bregantu v roke?« Obtož.: »Samokres je bil Bregam tov; zastavil ga je pa pri meni, ker je potreboval denar. Ko mi je denar vr? n il, sem izročil samokres zakonitemu lastniku. Preds.: »Bregant je pa izjavil, preš den je umrl, da je bil samokres vaš.« Obtož.: »Ni res!« Preds.: »Ali kaj veste o orožju, ki je bilo shranjeno na Kalvariji, in si? cer na vašem zemljišču?« Obtož.: »Ne, ne vem nič! Na mo? jem zemljišču je mnogo kavern. L ju* d je so skrili tam orožje, ne da bi jaz kaj vedel.« Preds.: »Bom vam pa jaz povedal: komunistični voditelji so vam dali nalog, da morate hraniti municijo in vi ste jo skril *v kaverni na vašem zemljišču.« Pri nadaljnem zaslišavanju izpove Hvalič, da Kogeja ni poznal. Priznava, da mu je Bregant povedal, da mora nekoga v Gorici ubiti, ker je izdajalec, toda mislil je, da gre za ženske. Kot drugi je bil zaslišan Alojzij Markič iz Podgore; stanoval je v Hva? ličevi hiši. Markič pravi, da je bil ve? lik prijatelj Bregantov, ker je ta kot zaročenec njegove svakinje veliko za* ha j al v Markičevo' hišo. Usodni ve? čer 21. avg. si je izposodil Bregant pri ni cm kolo, da se pelje v Gorico. Spremljal ga je nekoliko časa. Ko je pa Bregant srečal dva človeka, se je on vrnil domov. Po kaj je šel Bregant v Gorico, ni vedel in se zato tudi ni? koli ni brigal. V nadaljnih izpovedbah potrdi svojo izjavo, ki jo je podal že v preiskavi, da je namreč Hvalič imel shranjeno municijo v svojem zemljišču. Pravi tudi, da je Bregant sovražil Kogeja, ker je isti razkrival tajnosti slovanskih komunistov. Kot tretji je stopil pred sodnike nas takar Avgust Lango iz Avč, ki je bil zaposlen v Gorici. Izjavlja ,da je po* znal Breganta po videzu. Bil je par* krat z njim skupaj v družbi. Tisto ju? tro po Kogejevem umoru se je odpe? Ijal v zasebnih opravkih v Ljubljano. Dr. Ivan Tavčar: Cvetje v jeseni. (Dalje.) Stopili smo pred njimi v stran. Naj? prej sem kupil vsaki ruto, da se v njo spravi, kar njima nakupim. Na tem mestu je prodajala Maruša iz Selške doline svoj »mali kruhek.« Ponujala je iz »malega kruhka« konje, peteline in velika srca. Največje takšno srce je le? žalo v sredi in z umetnim cvetjem je bilo črezinčrez preprečeno, da se je vse treslo, če si vzel v roko ta ponosni izdelek Maruše in Selške doline. Med cvetjem je tičal bel listek, kjer so bili zapisani Jenkovi verzi: »Snoči je jokala, dan’s ni vesela, to bo še stokala, starca je vzela,« Morda niso bili ravno Jenkovi verzi, ali nekaj takega podobnega je bilo. O Bregantovem delovanju ni vedel ni? česar. Pri kopanju v Soči se je več? krat srečal z Bregantom in Markičem, vendar se ni vdeleževal njunih sestan? kov. Langov zagovornik odv. Manassero stavi tole vprašanje: »Ali je res, da se je obtoženec po zločinu vrnil prosto? voljno v Italijo, ko bi bil lahko ne? kaznovan ostal v Jugoslaviji?« Obtoženec: »Da.« Predsednik: »Res je! Toda policija razlaga ta korak takole: ker je bil Bregant mrtev in ni mogel tedaj ni? česar odkriti, je Lango upal, da bo ostal nekaznovan.« Na nadaljno predsednikovo prašanje, če mu je Bregant zaupal, da gre v Gorico ubit Kogeja in da bo potem skrivoma zbežal preko meje, izjavlja Lango, da me tega ni zaupal. Z ozirom na pri? jateljstvo. ki je vezalo Breganta in Langota, se zdi predsedniku to čudno. Za Langotom je bil zaslišan Dušan Hreščak, ki izjavlja, da ni nikoli pri? padal komunistični stranki. Preds.: »Vendar ste vi pripa? dali dijaški komunistični organizaciji »Adriji«. Obtoženec: »Ni bila komunistična, temveč prosvetna organizacija.« Preds.: »Iz Jugoslavije ste dobivali po posebnem slu tiskovine.« Obtoženec: »Ni res!« V nadaljnih izpovedbah prizna Hreščak, da je poznal Langota ' kot natakarja, a ni imel z njim nikakih tesnejših zvez, Kogeja pa ni poznal. Preds.: »Pri prejšnjih zaslišavanjih ste rekli, da vam je bilo znano, da je Kogej izdajalec.« Obtoženec: »Slišal sem o tem samo govoriti. Vedel sem, da je bil zaupnik policije, ki nas je izdajal.« Končno izjavi obtoženec odločno, da Breganta ni poznal. Dušanov brat Milan Hreščak, ki pride nato pred sodni dvor, je po mnenju policije ne? izkušen in priprost mladenič, ki ni zakrivil drugega, kakor da je pripadal komunistični stranki in vršil propa? gando. Na predsednikovo vprašanje zanika obtoženec, da bi bil pristaš Omenjeno srce sem kupil Meti, manjše brez cvetja pa Lizi. Nakupil sem potem še drugih sladčic. Tuintam smo se smejali nad napisi, ki niso bili ravno vkusni in tudi ne priporočljivi. Bili smo pri najboljšem delu, kar za? hropi za mano glas, raztrgan glas: »Lisica, lisjak sta pila tobak!« To je tulil Urbel; drugi dve kladi pa sta še bolj skrhano nadaljevali: »Tobaka ni blo, sta pila vodo!« Lisica! V meni je zaledenela kri. Zadnja kaplja krvi je izginila tudi Meti s cvetočega obraza in ustni sta ji bili beli ko vosek. Culica z mojim ve? likim srcem ji je zdrknila iz rok ter padla na zemljo. Urbel je še enkrat zakrulil: »Lisica, lisjak sta pila tobak!« V meni se je zbudila zver, ki tiči v vsakem človeku. Pri olikancu tiči sicer v temni ječi, ali gorje, če jo prebije! Meni jo je tisti dan prebila. Obrnem se ter vprašam srepo, komu velja to. komunizma. Pravtako tudi o sklepu glede Kogeja ni ničesar vedel. Zadnji je bil zaslišan Viktor Kraš? na iz Idrije. Obtožnica ga označuje kot nevarnega komunista in slovan? skega iredentista, ki je skrbel za zve? zo med »Orjuno« onstran meje in med četaši, ki na ital. ozemlju delajo po nalogu Jugoslavije. Na predsednikova vprašanja pove, da je poznal Kogeja že kot otroka v Idriji, a ga je pozneje zgubil z vidika. Pristaš komunistične skupine v Podgori ni bil, saj sploh ni? koli ni bil v Podgori. Bil je trgovski potnik in je s svojim zaslužkom sku? šal dokončati svoje študije. Član »Adrije« ni bil. S tem je bilo zasliševanje obtožen? cev zaključeno. Nastop prič. Ostre izpovedi proti slovanskim komunistom in »Orjuni«. Drugi dan je bil izpolnjen z izpo* vedbami prič. Prvi je pričal orožniški brigadir Z orzi, ki je prvi udrl v sobo, kjer je ležal ubiti Kogej in je pozneje s stre? lom ranil bežečega Breganta in po? vzročil njegovo smrt. Policijski komi? sar Midolo iz Gorice, ki je za njim stopil kot priča pred sodni dvor, je najprej označil Breganta kot nasil? nega človeka, katerega so še vsi to? variš! bali. Uboj Kogeja je bil izvršen v popolnem sporazumu med vsemi ob? toženci. Vsak je imel svojo posebno naloga. Lango je človek temnih in ne? varnih dejanj. Ko je dva meseca pred zločinom šel mimo kavarne »Gonu mercio«, kjer je bil Lango zaposlen, je videl, kako je Lango oprezoval nje? g ove korake, da bi odkril namen ko? miisarjeve prisotnosti. Uboj Kogeja je politične narave in ima svoj izvor v komunizmu. Slovenski komunizem v teh krajih je podvržen vplivu od onstran meje in zato slepo sovraži vse, kar je italijanskega. Predsednik vpraša pričo: »Zločini te vrste so redki na Goriškem?® Priča: »Ne, in vsi si sličijo!« Na vprašanje odvetnika Fusco, če je Bregant ubil Kogeja kot orjunaš ali če ga je ubil po naročilu »Orjunc«, »Komu?« se je zasmejal Urbel. »Tebi in lisici, ki lazi s teboj! Pa tudi krivce boš dal sem!« Že je stezal koščeno roko po mo? jem klobuku. Meni se je vlegla rdeča megla pred oči. Z vso veliko svojo močjo Sem ga vsekal po režečem ^se obrazu, da je v hipu izgubil ravnotežje ter z dolgim svojim telesom treščil /Maruši iz Selške doline v bogato za? logo »malega kruhka«. Nato sem bil bliskoma pri bratih, ju železno pograbil za tilnik, z glava? ma nekoliko pozvonil, da je tlesknilo in da sem kar videl, kako so se delale bule. Pri tem sta jima kostorca odle? tela daleč proč. Nato sem še vsakega posebej očrevljal, da jù je zaneslo po bregu, kjer sta lovila svoje kamižolice in lovila z roko tudi po travi, da bi se vjela, kar se jima je končno posrečilo. Potem pa sta se spustila v beg. Tudi Urbel se je medtem izvil iz de? sàk in količev, popadel klobuček in ne da bi ji pripadal, odvrne komisar Midolo, da ne more z gotovostjo od« govoriti; vsekakor pa ima zločin v Gorici povsem or junaški značaj. Priča Palombo, maršal g or iške po« licije, izpove nato, da sta Markič in Hvalič podala svoje izjave povsem prostovoljno. Potrdi tudi, da je Lan« go vedel, kako se Bregant pripravlja na zločin. Priča Fori, častnik milice, ki je ži« vel v stikih s Kogojem in ga zato po« znal, pove, da je Kogej delal iz pre« pričanja za Italijo in ni dobil za svoje usluge, nikdar plačila. Vpisati se je ho« tel tudi v »Orjuno«, da bi razkril njene namene, pa ni bil sprejet. Po pričanju obč. čuvaja v Podgori Antona Blažiče, Ivana Terpina in Franca Klemenčiča, ki podajo kratke opise obtožencev, ki jih je vodil Bre« gant, je podal svoje izjave podgorski politični tajnik Stefanelli. Pravi, da dokler niso bili današnji obtoženci pod ključem, so bili v občini vedno neredi, sedaj pa vlada popolen mir. To je najboljši dokaz, da so obto« ženci nevarni komunisti. Nato ste izpovedale še dve manj važni priči in zasliševanje prič je bilo zaključeno. Govor državnega pravdnika — težka obsodba. V petek 10. t. m. je bil tretji dan velikega procesa. Izpolnjen je bil z govorom državnega pravdnika in z govori nekaterih zagovornikov. Generalni državni pravdnik kom. Dessy v začetku poudarja, da so zad« nje volitve dokazale, da je prebival« stvo novih pokrajin vdano Italiji in fašizmu. Kljub temu pa ne manjkajo v teh deželah sovražniki, ki sejejo med ljudske množice sovraštvo proti Italiji in fašizmu. Današnji proces je značilen pojav balkanskih hudodel« štev, ki se pridružujejo tem nezdravim poskusom. Kogej, žrtev, se je posvetil dolžnosti. Da bi to dolžnost bolje iz« vršil, je skušal nanovo vstopiti v ko« munistično stranko. Hotel je odkriti vse komunistične zarote in onemogo« čiti izvršitev komunističnih groženj. kamižolico ter jo med grohotom mno« žice popihal nizdol, kakor da bi ga no« sila sapa. Bili so kričači, ali korajžo so imeli samo v hitrih nogah! Zgodilo se je torej. Doctor utrius« que iuris1) — strokovnjak zasebne in cerkvene pravice se je pri cerkveni slavnosti stepel ter nastopil tako ju« naško, da mu nasprotniki še krivcev niso mogli vzeti! Večje slave v pogorju doživeti ne moreš! Ko pa sem prišel k zavesti, me je kar mraz preletaval in sram me je bilo, da si nikomur nisem upal pogledati v obraz. Končno sem pa le dvignil pogled proti nji, ki je bila pravzaprav povod vsemu pretepu Iž njenih oči mi je žarelo nasproti naj« večje občudovanje in vsa srečna je vzdihnila: »Grozno zal se mi zdiš!« Žel sem torej največje priznanje, l) Doktor obojega prava. Zato je stopil v stik z Dušanom Hre« ščakom. Treba pa je vedeti, da se v teh obmejnih krajih komunizem in iredenta večkrat družita. Iz listin, ki so bile objavljene pri podobnih pro« cesih, je razvidno, da obstoji neka slovanska komunistična stranka, v kas teri so zbrani Italiji sovražni elemen« ti, ki zelo tesno sodelujejo z znano protiitalijansko organizacijo »Orju« no«. Isto opažamo v komunističnem krožku v Podgori, ki so ga sestavljali današnji obtoženci. Opravka imamo z zelo nevarnim gibanjem, ki ga vse« kakor moramo ustaviti in zatreti. Ko je ta orjunaška tolpa ugotovila, da je Kogej šel tja, kamor ga je klicala državljanska dolžnost, ga je obsodila na smrt. Po teh splošnih ugotovitvah se je državni pravdnik bavil s krivdo vsa« kega posameznega obtoženca in je prišel do zaključka, da je Bregant bil izvršitelj, Lango in Hreščak Dušan dejanska sokrivca. Markič in Hvalič pa ne neobhodno potrebna sokrivca. Ò Krašni je pa rekel, da je bil med voditelji slovenskega iredentističnega in komunističnega gibanja, kar doka« ker je v pogorju »grozno« ali »strašno« vrhunec, ki se sploh doseči dà. Prigugal se je tudi Danijel. Z juna« škim pogumom je pograbil kastorec na tleh ter ga zalučal za onimi, ki so bežali. »Da boste kaj na glavi imeli,« je vpil, »kadar vas postavijo za strašilo v turščico!« Tudi Jakobin se je oglasil: »Hoj ! prav, da bodo vedeli ljudi v miru puščati.« Danijel pa se je obrnil še k meni, re« koč: »Dali smo jih!« Ali vse to mi ni dalo novega poguma in še vedno hudo potrt sem hodil z Gore na Malenški vrh. Med potjo me je sramežljivo vpra« šala Meta: »Kaj če biti, kar je napisano na srcu?« Čemerno sem odgovoril: »Kaj če biti? Če mlada starega vza« me, joka potem! Drugega biti ne mo« zuje dejstvo, da se je Kogej baš nanj obrnil, ko je hotel nanovo vstopiti v komunistično stranko. Nato je državni pravdnik predlagal sledeče kazni za posamezne obtožen« ce: Lango dosmrtna ječa, Hreščak Dušan 30 let, Hvalič 22 let, Markič 20 let, Krašna 7 let 6 mesecev in Hreščak Milan 3 leta 9 mesecev težke ječe. Po državnem pravdniku so govorili nekateri zagovorniki, ki so vsi za svo« je varovance predlagali oprostitev radi pomanjkanja dokazov, nakar je bila obravnava za ta dan zaključena. Obsodba. Drugi dan, v soboto 11. t. m. je so« dišče po 2 urnem posvetovanju izre« klo obsodbo. Obsojeni so: Lango, Markič in Hvalič vsak na 30 let težke ječe, Hreščak Dušan na 27 let 1 mesec, Krašna na 5 let in Hreščak Milan na 2 leti 6 mesecev težke ječe. Vsi so traj« no izključeni iz vseh javnih služb ter bodo še 3 leta po prestani kazni pod posebnim nadzorstvom. Vsi obtožen« ci so bili pa oproščeni radi komuni« stične propagande ter razen Hvaliča radi zbiranja in shranjevanja muni« cije. re.« In dodal sem: »Če mene vzameš, pa boš tudi jokala!« V stran je obrnila obraz in ničesar ni več govorila. — Pri Posevčniku se nam je pridružil gospod Jakob. Niti z besedico ni omenjal pretepa, pač pa sva se živo spominjala časov, ko sva tičala na klo« peh ljubljanske gimnazije. Bil je mo« čan in na svojo moč ošaben. Ta ošab« nost ga ni minila, ko je že mašo bral in kaplanil v Poljanah. K Sovri na Vi« demski brod sva hodila ter zbirala ploščaste kamniče. Potem pa sva se po« stavila na cesto pred Vidmom in tek« movala, kdor dalje vrže. In ploščasti kamnički so žvižgali črez visoko cerk« veno streho. Vsak sva si pripisovala zmago; prepir pa je rešil gospod Jer« nej, ki je prisopihal izpod poljan« skega stolpa ter si enkrat za vselej prepovedal, da bi s svojimi kamenčki razbijala opeko na župnišču ali pa še celo šipe pri škofovi sobi. Okno v svet. Desetletnica »Velike Rumunije«. Te dneve se vrše v Bukarešti in tudi v ostali državi velike sveča« nosti v proslavo nove, velike Ru« mimi j e, ki je po svetovni vojni na podlagi mirovnih sklepov pridobila Sc^dmograško in Besarabijo ter se tako skoro za dvakrat povečala. Angleška poslanska zbornica je 10. t. m. imela svojo zadnjo sejo. 30. t. m. se bodo vršile nove volitve, za katere je volivno gibanje že v pol« nem teku; agitacija je vsestransko zelo razvneta in svetovna javnost z napetostjo pričakuje izida. Dne 25. junija se sestane nova zbornica. Za narodne manjšine. Nemški zunanji minister Strese« mann je pred dnevi obvestil tajnika Zveze narodov, da bo nemška vlada v kratkem objavila v listih svojo- spo« menico o narodno « manjšinskem vprašanju, ker so nekatere druge vla« de prelomile tajnost in. izročile svoje spomenice javnosti. O narodnih manj« šinah se bo vršila razprava meseca ju« nija v Madridu. Bog blagoslovi delo! Moskva se pere. Zaradi streljanja med berlinsko policijo in komunisti od 1. do 6. maja, so moskovski komunisti demonstrira« M pred nemškim generalnim konzu« latom. Tudi Vorošilovu, komisarju za vojno, je baje pri neki paradi ušlo nekaj neprevidnih na račun Nemčije. Zato je nemški poslanik v on Dirksen protestiral. Ruski podkomisar za zu« nanjo' politiko Litvinov se je pri Stre« semannu opravičil. Toda nemško ča« sopisje s tem ni zadovoljno. Sobotna »Germania«, glavni list katoliškega centruma, piše, da »Rusi bržkone ne cenijo več tako nemškega sodelovat nja, odkar so zajtrkovali z angleškimi trgovskimi odposlanci in se pogajali z Američani za posojilo.« — Tako se zdi, da se celò za komunističnimi de; m ons traci j ami skrivata angleški funt in ameriški dolar. Bolgarska tisočletnica. Te dni praznuje bolgarski narod ti; sočletnico smrti svojega silnega carja Simeona. V staroslavni Preslavi v ba; ziliki sv. Cirila in Metoda je bil zbran narod okrog svojega patriarha, ki je molil za dušo osvojevalca Balkana in nosilca, bolgarske kulture. Slavnosti so se zaključile 15. maja v Sofiji. Veliko čiščenje. Zadnji zbor ruske komunistične stranke je sklenil, da bo pričel čistiti med strankinimi pristaši. Okoli 200.000 udov bo zletelo iz ruske komunistične stranke. Kako se že drug drugega boje! mostu; do tedaj pa bi nam bilo ustre; ženo tudi z navadnim mostičem na par jeklenih vrveh, kar bi ne obre; menjevalo preveč obč. računov. Šmarje. — Dne 23. aprila se je po» slovi! od nas po 334etnem službova; n ju naš preč. gosp. župnik Kranjec Franc. Odšel je v zasluženi pokoj v Št. Maver pri Gorici. — Takoj isti dan je prišel k nam novi župnik preč. g. Ciril Munih iz Soče, zelo- vljuden gospod. Čaka ga obilo dela v Gospo; do-vem vinogradu. — Dne 30. aprila se je ustrelil Furlan Franc iz Svinega št. 57. Bil je nekoliko umobolen. Več osebam je grozil s samokresom, češ, da jih mora postreliti. — S prvim ma; jem so preložili pošto iz Štanjela v Rihemberk. Šempas. — Zelo težko smo priča; kovali semenski krompir. Dobili smo nekaj, kar bo za silo. — Radi pr e; ostre zime nam je pozeblo dosti vin; skih nasadov. Sadja bo zelo malo za prodajo. Črniče. — 67 letni Mariji Ličnovi je prišlo- na polju slabo. Pripeljali so jo domov. Po 20 urni nezavesti je pre; minula. Naj počiva v miru! Veliko pomanjkanje sena in vsega živeža nas tare. Nevarnosti ni, da bi se kdo na štalah v senu zadušil, in živa; lito. bi bilo treba zelenih očali, da bi pri predloženi slami mislile, da jedo travo. Vino je po večini že vse pro; dano, letošnii zarod pa kaže zaradi lanske šuše precej slabo, in tudi trt je več mrtvih, kakor so si ljudje po» prej mislili. Pomladanski dohodek črešenj je tudi po večini vzel mraz. — Mlado ljudstvo nas zapušča, eni odhajajo k vojakom, drugi v Arne; riko, tudi bolezen in starost redčita naše vrste . Ravne nad Črničami. — V nedeljo 5. maja sta se naša dva začasna zvon; čiča s slovesnim pritrkovanjem po» slavij ala od nas. Javljala sta vašča; nom veselo vest, da sta dobila nado; mestilo v novih dveh zvonov, danih za odškodnino. Ob 4. jih je naš gosp. dekan blagoslovil, č. g. oseški jima je spregovoril v vznešenih besedah v po; zdrav in nam pojasnil pomen in na; logo zvonov. Obrednim molitvam se je pridružil še č. g. batujski. Ugledni družini Malnarjeva iz Taibra in Košu; to v a iz Ušajev sta blagovolili kumo-; vati zvonovoma, krščenima na imeni podružnih patronov sv. Janeza in Pavla ter sv. Antona. Iskrena hvala jim; pohvaljena pa naj bodo tudi na; ša dekleta, ki so prostor pred cerkvi; jo res z izbranim okusom okrasila, priznanje vrlim fantom za dvignjene mlaje in slavoloke. Bil je lep praznik, ki ostane zapisan v vaški povestnici, dokler se bodo P oli j evi zvonovi ogla; šali iz naših lin. Dornberg. — Te dni smo dobili plačilne pozive davčne iztirjevalnice za vodarino, katero je oddal vodo; vodni konsorcij užitninskemu uradu v izterjevanje. Ljudje se vprašujejo, zakaj nenavadni povišek 30% in še več. Govori se o celotni svoti ki pre; sega v sedanjih gospodarskih razme; rah baje nad dvajsettisoč lir. Kakor Kaj nam z dežele pišejo? S Krasa. Avber. — Nov mlekar se nam je obetal. Toda njegov priznanja vredni poskus se je ponesrečil. Pri nas ne bi bilo dovolj konsumentov. Glavno pa je, da je dostava mleka vsak dan si; gurna. Tega pa ni bilo. Gradnje pri Avberu. V sredo 24. aprila je zatisnila za vedno- oči Marija Pegan, po domače Mihotova, v staro; sti 58 let. Naj v miru počiva! Gabrovica. — V nedeljo 28. aprila se je pri nas otvorila razstava zidar; sko ; obrtne šole. Že lansko leto nam je dokazala požrtvovalnost gg. učite; ljev in marljivost učencev. Mnogo večji napredek pa se je razkril minulo nedeljo. Vidi se velika po-žrtvoval; nost inž. Panini j a in g. voditelja Čo; tarja, ki se posvečata z ljubeznijo že dve leti našim sinovom. Ker drugega ne zamoremo, se le s par bornimi be; sedami prav iz srca zahvaljujemo obema in častitamo k lepi razstavi! Tomaj. — Nedavno se je »Hab j a; novemu« hlapcu zmešalo. Narezal si je vrat s fo-včem in vpil: »To je božja volja! Ljudje, pomagajte, ne gre na; prej!« Spravili so ga v tržaško bol; nišnico. Sežana. — Semenj 3. maja. ki ga je svoječasno »striček spod kostanjev« mislil odpraviti, je izpadel letos sla; bo. Kramarjev je bilo dovolj, odje; malcev pa na splošno malo. Celò bra; tov »Hudorovičev« s kljuseti ni bilo. Manjkale so tudi gugalnice in vrtiljak (ringelšpil). Kraške pupe, ki so se že v zgodnjih jutranjih urah napudrale in »naštimane« sprehajale po sežan; skih ulicah in klancih, so pogrešale običajnih vsakoletnih »škripačev«, ka; terih letos na njih veliko začudenje ni bilo. Menda je bilo temu vzrok to, ker imajo fantje mačka v žepu! Sežanski gostilničarji, ki so imeli ta dan slab »kšeft«, se »troštajo,» da bo prihodnji semenj boljši. Preserje pri Komnu. — Na vnebo« hod je umrl vojni invalid Ivan Masten, star 50 let. Ves čas po vojni ga je mu; čila bolezen. Zdaj se je rešil. Pokoj njegovi duši! Komen. — Na vnebohod smo videli ljubko slovesnost. Naši malčki so prejeli prvo sveto obhajilo. Hvala č. g. dekanu in katehetu, ki se tako tru; dita. Kostanjevica. — Pretekli teden se je raznesla po vasi grozna novica. Pri iskanju železa je padel v neko brez; dno 38 letni Jakob Okretič. Bil je skr; ben gospodar. Nekateri menijo, da se je rajniku hipoma um omračil. Po; greb je bil veličasten, ker je pokojni; ka vse spoštovalo. Težko prizadeti ženi, ki poleg dveh otročičev čaka še tretjega, naše sožalje. Dane pri Sežani. — Dne 24. aprila je po dolgi in mučni bolezni v Gospo; du zaspala skrbna in blaga mati Ma; rij a Pirjevec, roj. Kariž iz Dan štev. 30. Imela je 68 let. Daši je bila pokoj; niča varčna gospodinja, je vendar ra; da pomagala ubogim. Mir njeni duši! Pri letošnjem okraševanju vaške kapelice za dan sv. Marka, je prišlo med nekaterimi dekleti, tako zvanimi »razpeljankami«, do hudega prepira. Dajale so si ena drugi prav po rokov; njaško nič kaj častna imena. Umest; no tudi ni, da se prenaša kip Matere Božje iz kapelice po danskih hišah. Kdor ga hoče olepšati in osnažiti, lah; ko to stori v kapelici. Doberdob. — Ker se od povsod oglašajo- v Novem listu, hočemo tudi mi kaj povedati. Pri nas se pleše na vse pretege. Štirje fantje so šli k vo; jakom, pa so prej imeli 3 plesne ve« čere. Naše mladenke hodijo- raje v so« sedno vas v gostilno plesat, ko pa k po; pol danski službi božji. Starši, kje ste? Zganite se, da bomo prihodnjič kaj lepšega povedali. Kazlje. — Odkar je umrl mons. Kjuder, smo brez maše. Le včasih se nas usmili in pride k nam g. avberski. — V soboto na naš praznik sv. Fio; rijana smo imeli mašo. — Polje se oživlja, toda 8 najboljših delavskih moči se j e izselilo v Ameriko. Pišejo prav malo. — Skozi našo vas širijo in posuvajo cesto, toda gladka ne bo, ker ni kaj voziti po njej. Iz Vipavske doline. Prvačina — Odkar smo združeni z Dornbergom in Vogerskim v eno občino, imamo večkrat opravka v Dornbergu. sedežu občine. Predlanska velika povodenj je odnesla brv ob že; lezniškem mostu in še danes ni na; domestila za ta prepotrebni prehod, ki bi ga v še večji meri potrebovali tudi Dornberžani, ki hodijo na našo postajo in v polja. Večkrat smo v strahu smuknili čez novi ali stari že; lezniški most, (katerikrat tudi z globo 60—80 lir). Prosimo, gotovo tudi v imenu vseh bivših občin, našega obč. načelnika, naj ne miruje in naj se ne utrudi, dokler ne doseže potrebnega nam svetuje nedeljski oglas pred cer* kvijo, naprošamo g. inž. Dreo»si*ja, ki odgovarja za Vod. konsorcij, za pri; jazna pojasnila: »Kako naj razumemo novi povišek? Za katero leto bomo plačevali vodarino?« Ljudje so se pri; čeli spominjati vodnjakov. Selo. — Povedati moramo, da je pri nas umrlo v devetih tednih 8 oseb. Med temi je tudi oče cerkvenega kiju; čar ja, ki mu jih je malo manjkalo do sto. — Selcev je v Argentini že 26. Nekateri pišejo dobro, denarja pa nihče ne pošilja. Pa Bog jim daj srečo! Z Notranjske. Studeno. — Uredništvo potrjuje, da ni dopisa iz Studenega pisal g. Ivan Vidrih. Lože pri Bistrice, — Poročila se je 5. maja gospodična Pavla Možina z g. Mavrom iz Rupe pri Jelšanah. Mia; demu paru želimo dosti sreče! Dolenje, — Kakor je že »Novi list« javil, je v naši vasi pogorelo okoli 25 poslopij štirinajstih gospo; dar jev. Skoro vsa poslopja, izvzemši par lop, so bila zavarovana pri raznih zavarovalnicah. Ta teden smo že do; bili izplačano odškodnino. Čeravno smo bili malo zavarovani, so nam ne; ke zavarovalnice izplačale skoraj po; polinoma zavarovalne svote, za kar se imamo zahvaliti gosp. Friedu, zaistop; niku zavarovalnice »Assicurazioni Generali« ter v prvi vrsti tukajšnje« mu obe. načelniku, ki nam je ob vsaki priliki Pogorelcem šel na roko. — Zdaj bomo začeli graditi nove domo« ve na drugih tleh, ker na starih bi se zopet izpostavljali nevarnostim. Ne« kateri pa so še talco nespametni, da se ne dajo poučiti in hočejo zidati na prejšnjih mestih. Iz Brd. Kojsko. — V sredo 1. maja je pri; šel k nam novi g. župnik Kodtič. Slo« ve snega sprejema ni bilo. Da smo ga pa željno pričakovali, je pričala pol« na cerkev zvečer pri šmarnicah. Ve« liko pričakujemo od novega dušnega pastirja, ki se mlad ne bo ustrašil de= la in obnove v župniji. — Drugi dan je bila slovesna obletnica po pok. pre« čast. g. Lebanu. Imeli smo kar štiti maše. Na grobu nepozabnega dobre« ga gospoda še ni spomenika. Držimo besedo, darujmo vsak po svoji moči! Za vse svete grob ne sme ostati brez spomenika. — Shod pri Sv. Križu se je letos izredno obnesel. Veliko ro« mar jev je bilo, posebno iz Furlanije. Ptidigal je novi g. župnik. Želeti bi bilo več pobožnosti in reda, ki naj nadomestita radovednost in zanima« nje za muziko. Ganljivo je bilo videti, kako so' domačini in romarji obisk o« vali grob pok. g. Alberta ter molili za, njegovo blag O' dušo. Medana. — Letina nam do sedaj ne kaže slabo. Vreme je ugodno, tako da smo mogli brez posebnih ovir zo« rati in sejati. Črešnje so lepe in če ne pride kaka vremenska nezgoda, upa; mo na nekaj zaslužka. Lepe so pa le tiste, katere smo pozimi namazali zoper gosenice. Komur se je zdelo mazilo predrago, vidi sedaj, kako ma; lo je prihranil: gosenice mu pokonču« jejo zelenje, da je žalostno gledati. V nizkih krajih so pa črešnje trpele radi slane. Zdaj v maju imamo vsaki večer prelepe šmarnice. Pri nas vlada pre; cejšnja revščina; to se pozna zlasti pri nekaterih dekletih ali bolje, pri; frknjenih puncah, ki nimajo s čimer bi si kupila zadosti dolga in široka krila. Biljana. — Upamo, da nam oprosti; te, ker smo bili tako- nemarni, da ni; smo še nič pisali v naš zelo priljub« ljeni »Novi list«. Smo pač Brici! Zi« mo smo srečno prestali. Trt je tudi pri nas precej pomrznilo, pa kljub temu upamo, da bo letina povoljna. — V aprilu smo imeli prav lepo slav; nost. Blagoslovili smo» prapor Marijine družbe. Še precej ljudi iz Brd je pri« šlo na to slavnost. Prišle so tudi družbenice iz Gorice. Počastil je; to slavnost sam prevzv. knezonadškof. Štever jan. — Preteklo soboto sta obhajala zakonska Maraž Štefan in Uršula 50 letnico zakonskega živi j c n« ja. To je bil za našo faro prav redek dogodek. Naš Štefan je pripeljal ne« vesto pred oltar še bolj slovesno» ko pred 50 leti. Preč. g. kurat je prav ganljivo» orisal težave in sladkosti za« konskeiga jarma. Bog daj zlato poro« čencema še dosti veselih let. « Kokoši kradejo pri nas kar na debelo; tatu pa ni nikjer. — Bi rekli še kako o na« šib kratkokrilkah, pa počakajmo». Šmartno. — Fantje so rekli: »Pu« stimo letos ples! Kdo bo vedno» do« kladal, pa v tej mizeriji!« V Kojskem so» pa bili nasprotnega mnenja. »Sla« bo je šlo,« so tarnali in še tožijo pri« reditelji. Je pač težko» pakti ti zgubo 800 lir. Pripleisani denar je v Kojskem shranjen. Lastnik »barjarja« hoče bi« ti plačan, drugače bo tožil. Godci so morali le »na suho« pihati. Vsi ljubi« tel ji plesa so naprošeni, da pomagajo pokriti zgubo. S Koroške. 1 Sv, Višarie. — Upr avi tel j stivo Sv. Višarij naznanja vsem prijateljem te božje poti, da se tudi letos pričnejo romanja na kres dne 24. junija. Na ta dan okoli 9. bo gori prva sv. maša, Žabnice. (Koroška poroka.) — Če bi ljudje drugod po deželi vedeli, kako veselo je, kadar se na Koroškem že« nimo, bi se vsi prišli ženit k nam. Le pomislite! Že v cerkvi pred oltarjem nam duhovnik po poroki blagoslovi 1 do 2 I vina, s katerim takoj svatje napijejo novoporočencema. Ni čuda, če kdo, ki pride od drugod, malo v strahu, malo radovedno gleda to reč pred oltarjem; toda ko vidi, da se to vrši čisto dostojno in slovesno, kakor v Kani galilejski, se pomiri. — To in še marsikaj posebnega imamo pri nas, a o tem se bomo zmenili, ko pridete na Sv. Višarje. Zadnja poroka je bila 28. apnila, ko je Anton Krav in a, cer« kveni pevec, vzel v zakon Marjeto Nagelschmied. Čestitamo! (Nezgode.) Dne 2. maja sta pred župniščem trčila dva osebna avtomo« bila. Posledice: na enem polomljeni prednji kolesi, na drugem razbita ste« kla in manjše poškodbe, v obeh pa velik strah, okoli in okoli radoved« nost. En voz se je še sam lahko od« peljal, drugega pa so morali na tovor« ni avto naložiti. Vzrok nesreče: vsega je bila kriva pozabljivost šoferja, ki je privozil iz Avstrije in se še v Žab« nicah ni spomnil, da je že v Italiji. V Avstriji se namreč na cesti izogiblje« jo na levo in ne na desno kakor v Ita« liji. Ta razlika je že neštetokrat bila vzrok nesrečam. — Podobna nezgoda se je 5. t. m. zgodila na nasprotnem koncu vasi, kjer je neki kolesar z vso silo priletel v stran avtomobila, razbil svoje kolo, ki je zletelo v zrak in zra« ven tega polomil stekla in krmilo pri avtu. Njemu samemu se drugače ni posebnega zgodilo. Iz Istre. Škofije. — Bog bodi zahvaljen, da ima solnce te dneve nekaj več moči. Če ne bo solnca, ne bo sena. V Trstu ga plačujemo še danes po 70 lir kvin« tal. Če bi bilo» še naprej tako deževno vreme, bi nam trtni zarod šel v vilce. Češenj bo malo, ker nam jih je lansko leto pomorila suša. Olja ne bomo le« tos nič pridelali; oljke smo namreč obsekali. Za nas bo to hud udarec, ker je oljka naš glavni kapital. Dragan — Pred nekaj dnevi se je zopet razdelil denar, ki smo ga na.bra« li za zvonove. Zvonove je namreč pla« čala država na račun vojne odšlkod« nine. Res prav so nam prišle te lirce. Občina je pričela popravljati poljske poti. Delo bi se moralo začeti že po« zimi, a je bil prehud mraz. Priporo« čarno g. podeštatu, naj vzame najprej domačine na delo, da ostane denar doma in bomo tako lažje plačevali ob* činske davke. Dekani. — Prišel je lepi mesec maj, ko gaj zeleni in ptičice pojo. Marijina družba je krasno ovenčala Marijin ol* tar. Verniki se vdeležujejo šmarnic, od blizu in daleč prihajajo k Mariji. Pevski zbor je zapel že prvi dan Vo* dopivčevo lepo skladbo v čast Mali Tereziji Deteta Jezusa. Dobro bi bilo, da bi naši pevci še enkrat prečitali v Koledarju Mohorjeve družbe Vodo« pivčev članek o lepem petju stran 59. Nestrpno pričakujemo vsako šte* vilko »Novega lista« ter ga z veseljem čitamo. Dobijo se pa še domačini sta* rega duha, ki naš list javno napadajo ter seveda po svoje kritizirajo. Veči* na se za tako kokodakanje ne zmeni. Morda, morda se za kritiki še kaj po* sebnega skriva. Naša vas bo v kratkem dobila elek* trično napeljavo, ki jo bo zgradila neka družba iz Trsta. Z delom so že začeli, a do centrale je še daleč, ker ta ima biti zgrajena tu v vasi. Kubed. — Sv. Florijana, našega pa* trona. smo slovesno» praznovali. Na nedeljo 5. maja smo imeli opasilo. Bila je običajna procesija z leviti. Ljudje, zlasti pa mladina, bi se morali malo bolj spodobno vesti. Se vidi, da fantje in dekleta še premalo ljubijo» dobro čtivo. »Novi list« in »Družino® v roke! Tinjan. — V soboto so postavili pri nas poštni nabiralnik. Pošta se bo pobirala dvakrat na teden, in sicer v torek in petek. Pred vojsko- smo- pre» jemali pošto trikrat na teden in tudi trikrat jo je poštni sel odnesel, a kljub temu smo zdaj zadovoljni z rešitvijo naše prošnje. Dolgo časa smo se nam« reč borili za lasten poštni nabiralnik in končno smo tudi zmagali. Iz Gor, Masora pri Otaležu. — Nihče ne čuje od nas nobenega glasu, akoravno je v naši raztreseni vasici lepo število naročnikov »Novega lista«. Dne 25. aprila smo izročili materi zemlji vdo» vo Marijo Bizjak. Dočakala je že visoko starost 71. let. Bila je vese» lega značaja in splošno priljubljena. Na bojnih poljanah sta ji padla dva sinova. Zima se le počasi poslavlja od nas; nič dobrih spominov ni pu» stila. Krme manjka skoraj vsem živi» norejcem, toda imejmo upanje, da bo leto boljše. Ponikve. — Leto je minulo, odkar je naša občina priključena županstvu v Sv. Luciji. Radi tega ne občutimo kakšnih posebnih olajšav ali ugodno» sti, pač pa nam delajo opravki na žu» panstvu dolge poti in zamude. Ceste v naši bivši občini so slabe. Še slabšo kot je naša v Bačo, imajo Pečani in Šentviškogorci na Slap. Mnogo lesa je šlo iz naših gozdov po teh cestah, a sproti se le malo popravljajo, zato ni čuda, če so ceste vse razrite. Pravilno bi bilo, če bi se popravila razdelila po davkih in moči posameznikov. Del stroškov bi morali nositi tudi proda» j alci lesa in vozniki, saj ti cesto najbolj rabijo in najbolj kvarijo. — Davke hodi še vedno pobirat na Ponikve davčni iztirjevalec v Tolminu, in si» cer vsaka dva meseca. Občinarji biv» še občine hodijo plačevat na Po» nikve. Vsaj to je davkoplačevalcem olajšano. Želeli bi pa, da bi prišla dva uradnika, ali če že mora le eden priti, naj bi bil toliko časa tukaj, da bi mo» gei pobrati vse. Skoraj vedno jih ne» kaj ostane, ki morajo potem hoditi v oddaljeni Tolmin plačevat, da se izognejo kazni. Prav bi bilo, da se to uredi in ljudstvo bo zadovoljno! Lom, — Veliko naših krepkih fan» tov gre z doma za kruhom. Dosti jih pa najde daleč proč od domače hiše grob mesto kruha. Umrla sta v tujini dobri fant Mohorov Lojze iz Zavrha in pa posestnik Šavli Andrej iz Tol-m. Loma. — Veliko deklet gre služit v mesta. Nekatera ostanejo dobra, ve» liko jih pa zagazi v velikomestna moč» vir j a. Srpenica. — Našega cerkvenega na» trona sv. Florijana smo letos na slo» vesen način proslavili, s tem da smo na isti dan imeli blagoslov novih zvo» nov. Bili so navzoči čč. gg. dekan iz Bovca, dekan iz Kobarida m več du» hovnikov sosedov. Zvonovi so iz zna» ne livarne De Poli v Vidmu in tehtajo skupaj 19 kvintalov. Stanejo pa nas poleg starega materijala še 14.656 lir. Pet tisoč lir nam je podarila N j. Veli» čanstvo kraljica Helena. Za praznik sv. Rešnjega Telesa bodo prvič zapeli. Vsem darovalcem pa se tem potom iskreno zahvaljujemo. — Zadnji čas je zopet vzelo od nas slovo par fantov in deklet. Odpluli so čez široko morje. Srnast. — Novo- cesto Smast»Kamno so pričeli graditi. V soboto dne 4. t. m. so delavci prišli na delo, pa ker je prišlo malo dežja, so jim rekli, da do» poldne ne bodo delali, naj pridejo po» poldne. Popoldne so rekli, da ne mo» rejo delati, ker baje neki posestnik radi o-d-stopitve sveta sitnosti dela; ta» ko v soboto cel dan ni nihče delal. V nedeljo so pričeli takoj dopoldne in so delali cel dan. Ali podjetje ne ve, da hoče vlada katoliške praznike sp o» štovati? Najbrže še nič ne ve o ko-n» kordatu med vlado in Vatikanom. Upamo, da je bodo- vladni zastopniki poučili, da bo- zanaprej spoštovalo katoliške praznike in ne bo dajalo do» mačinom pohujšanja! Volče. — Tudi pri nas ne gospo» d ari izobilje. Zato hodijo nekateri is» kat sreče v tujino. Smrt tudi pridno kosi v naši fari. Spet je zahtevala tri žrtve: Muhiča Jakoba iz Čiginja, Va» lentinčiča Ivana iz Sel in Jerončiča I» vana iz Volč. Naj jim bo lahka zem» Ijiica, tam pri sv. Danijelu. Trnovo pri Kobaridu. — Naš dušni pastir č. g. Sava Zor nas je zapustil in šel na novo službeno mesto v Čez s o» čo. Pri nas je bil eno leto in pol; 3 lc» ta in pol pa je hodil k nam iz Srpe» niče. — Pri na;s ni bilo že dve leti no» bene poroke, krsta eno leto tudi no» benega, pač pa trije pogrebi. Tekom dveh let nas je zapustilo 20 fantov in 4 dekleta. Šli so v Argentino. — V kratkem bomo dobili nove cerkvene klopi. Zatolmin. — Nič ne pomaga; vse sili nekam z doma za namišljeno sre» čo. Od nas jih je šlo že šest; osem se jih še napravlja. Pravijo, da jih je iz tolminske občine okoli 80 vpisa» nih, da. gredo. Največ jih gre v belgi j» ske in francoske rudnike. Delajo ko' črna živina, nekaj tudi zaslužijo. Gor. Tribuša, — Dasiravno ima» mo zopet časopis, ki je pri nas zelo razširjen in ga vsi radi čitamo, se ni še nihče od nas oglasil v njem. Umevno je, da se naš kmet s svojo trudno roko le težko pripravi k pi» sanju. Posejali in ob sadili smo letos manj nego navadno, ker nam je primanj» kovalo semena; kupiti ga seveda tudi ni bilo mogoče, ker ni denarja. Sadno drevje prav bujno cvete; upamo, da bo letos obilo sadu. Obeta se nekaj zaslužka pri vožnji lesa, bilo bi pa potrebno, da bi se prej popravila _ce» sta, ki prav nujno kliče po popravilu. Priporočal bi lesnim trgovcem, da bi tudi oni kaj prispevali, ker bi sami občani težko zmogli toliko popravilo. Sedaj smo začasno brez organista. Odšel je na delo. Upamo, da bomo dobili namestnika, ki bo v tem času skrbel, da bomo še nadalje imeli lepo cerkveno petje. V pohvalo or» ganistu omenjam, da je prav požrtvo» vaino vadil svoj zbor; vendar bi mo» ral vpeljati malo več discipline, po» sebno' pri pevkah. Cerkev smo prav lično prenovili, le orgle še čakajo po» pravila. Upamo, da bodo tudi te pri» šle na vrsto. Poroči se gosp. Lud. Li» čer z gdč. Marij O' Grudnovo. Obilo sreče! Krn. — Dobili smo nov križev pot, ker nam je starega odnesla vojna. Po» dobe so vse izrezljane in se vidijo ka» kor žive — takega ni nikjer tu okoli. Blagoslovljen pa bo 16. avgusta na dan sv. Roka. Do tedaj bo tudi diode» lan veliki oltar. Opozarjamo torej že sedaj vse planince na to izredno slavje! Sp. Idrija. — Na običajni semenj »Trijaki« je bilo prignanih 10 glav ži» vine. Kupčija je bila v splošnem bolj slaba, — V noči od 4. na 5. je nekdo vlomil v tuk. mesnico. Falot je o dne» sel nekaj drobiža in suhih klobas. Kako predrzen mora biti, da si upa to uganjati v bližini orožniške postaje! — Umrl je Josip Tušar, rud. v p. star 70 let. N. v m. p.! Ti bom eno povedal ! Nace in Lipe govorita o svojih hi» šah. »Moja hiša je talko umetno sezi» dana,« pravi Nace, »da se glas petin» šestdjesetkrat odbije; končno se pa viti e k tistemu, ki ga je povzročil. Ako n. pr. pol ure pred večerjo za» kričim po hodniku : .Dober tek,’ se mi šestinšestdeseti odmev odzove na» tančno v trenutku, ko sedem k večer» ji, in mi vošči dober tek.« — »To ni nič,« odvrne Lipe, »pri meni je pa ta» ko, da mi odmev služi za budilko-. •Zvečer zakričim po hodniku: ,Lipe, vstani, šest je!’ in zjutraj ob šestih me odmev zbudi z besedami: ,Lipe, vstani, šest je!’« * * * O znanem amerikanskem glumaču Karlu Hertzu pripovedujejo sledečo dogodbico. Pri predstavah je vedno tudi pokazal kako se spravi srebrn dolar v nerazrezano pomarančo. Iz pomaranče pa je dolar prišel v žep. kakega majhnega dečka, ki ga je iz občinstva poklical na oder. Hertz je priznal, da je bil z dečkom vedno zmenjen in da mu je pred predstavo dal srebrn dolar, zaznamovan s po» sebnim znakom. Pri neki predstavi je Hertz zopet poklical take g ale fanta na oder in mu rekel, naj seže v desni žep svojih hlač; tam da bo našel srebrn dolar. Dečko se je nekaj obotavljali, nato pa je potegnil iz žepa pest drobiža, rekoč: »Ostalo mi je samo še dvajset centov (stotink). Bil sem žejen in sem si privoščil kozarec limonade.« * * * Pijancev samogovor. »Če delam, ne morem piti; če pijem, ne morem delati. Že vidim, da bom moral delo pustiti.« Pogumni stric. Stric pripoveduje vnukom o svojih vojnih činih: »Takoj ko so me sovraž» niki ugledali, so začeli teči.« — »Ali so te dohiteli?« poizveduje Jurček. Kaj se sliši po Žalostna smrt bogatega berača. V nekem timskem predmestju je nastal požar v mali koči, v kateri je stanoval star berač. Ognjegascem se je kmalu posrečilo zadušiti ’ogenj, vendar pa starčka niso mogli rešiti. Njegovo truplo so našli med p o dr* tinami koče. Tam so našli tudi že* lezno’skrinjo, ki je bila le malo po* škodovana od požara. Ko so jo od* pr li, so našli v njej vrednostnih pa* pirjev in denarja v vrednosti 83.000 L. Judovska republika. Malokomu je znano, da imajo Judje na Ruskem v kerzonski pokrajini svo* jo republiko. Judje so prišli tja iz po* krajin ob Baltiškem morju okoli leta 1808. Vlada carja Aleksandra I. jim je dala zemljo. Judje, danes jih je okoli 15.000 duš, so se naselili v 42 vaseh s pristno judovskimi imeni: Abramovičsdorf, Izakhof, Sarinburg itd. Uprava in šole, vse je v hebrej* ščini. Tudi otroci starih nemških kr* ščanskih priseljencev morajo v he* brejske šole. Danes so prebivalci te judovske republike skoro popolnoma obubožali in mislijo na izselitev v Ameriko. Plesna agitacija. Koncem t. m. bodo na Angleškem državnozborske volitve, za katere imajo volilno pravico tudi vse nad 21 let stare ženske. Kjer so volitve, mo* ra biti tudi agitacija in na Angleškem agitirajo med mlajšim ženstvom pred* vsem — s prirejanjem plesov. Teh nlesov se vdeležujejo seveda volilni kandidati, ki morajo plesati z vsako vdeleženko. Ubogi kandidatje morajo potem letati z enega plesa na drugi in ko se vrnejo proti jutru domov so vsi zdelani. Tu šele se začne njihova prava muka, ko v duhu štejejo, koliko damam so na plesih stopili na noge, zakaj te dame prav gotovo ne bodo volile nerodnega kandidata, ki še pie* sati ne zna. Krapi in poslanci Iz nemškega državnega zbora poro* čajo o sledeči dovtipni dogodbici: V odseku za zbornični red državnega zbora so prejšnji torek razpravljali, ali naj se vrši proti narodnosociali* stičnemu poslancu Strasserju kazen* sko postopanje ali ne. Posl. Strasser je v nekem svojem govoru v parlamentu označil državni zbor za »krapji ribnik, v katerem plava mnogo neumnih, de* belih in lenih krapov.« Posl. Rauch je kot poročevalec izjavil, da spričo dejstva, da poslanec Strasser od te častne označbe sebe in svojih politič* nih prijateljev ni izrečno izvzel, pred* laga. da se kazensko preganjanje od* kloni. Predlog je bil med splošno ve* selostjo enoglasno sprejet. Poliub ali leča. Nevjorški sodnik Eilperin je sodil zakonskega moža. obtoženega, da gr* do ravna z ženo. Razsodil pa je: mož mora vsako jutro dati svoji ženi po* ljubček ah' pa iti za šest mesecev v ječo. Mož se je kajpak odločil za pr* vo in je kar v sodni dvorani dal ženi prvi obrok poljubov. svetu. Koliko mesa pojedo različni narodi? Na celem svetu pojč Argentinec največ mesa, ker povžije letno 115 kg, torej vsaki dan nad 31 dkg. če vpo* števamo male otroke, ki jedo malo mesa in druge majhne mesojedce, po* tem ga morajo pojesti veliki meso* jedci dnevno več kot pol kg. Za Argentincem poje največ mesa Avstralec, in sicer 103 kg letno, potem Amerikanec s 69 kg, Anglež s 60 kg, Nemec s 47, Francoz s 45 kg, Belgijec z 39 kg, Norvežan z 30 in Italijan z letnimi 18 kg mesa. Iz teh številk sledi, da ni Italijan velik mesojedec. Zgornjih 18 kg je takole sestavljenih: 9.60 kg govejega mesa, 6.35 kg svinjskega, 1.70 kg ovčjega in kozjega, 0.35 kg konjskega Letno zakoiljeio v Italiji okoli 2 mi* lij ona glav goveje živine, 2 milij ona prešičev, 7 milijonov ovc in koz ter okoli 90.000 konj. Letno se uvozi v Italijo tudi okoli 1 milijon kvintalov zmrznienega mesa. V zgornjih 18 kg mesa ni všteta kuretina, katere je v Italiji Okoli 60 milijonov glav, ki dajo letno tudi okoli 1 milijon kv. mesa. Nevidno ljudstvo. V gozdovih zadnje Indije žive pri* tlikavci Kha*Tam*Bang. Le redkokdaj vidi kdo katerega od teh pritlikavcev, ki so dobri lovci. Žive pod košatimi drevesi, obleke ne poznajo, orodja tudi ne. Kha=Tam*Bang nosijo na do* ločeno mesto na parobku pragozda kože in sadje, sosedje Siamci pa pri* dejo in puste v zameno tobak in sol. Kralja so zaprli. Pa ne takega, ki vlada, marveč ame* riškega petrolejskega kralja Sinclaira. Tri tedne mora odsedeti, ker je nje* gova ves svet preprezajoča petrolej* ska družba nekaj osleparila Zedinjene države. Milijarderju so dali kot dru* gim jetnikom posebno obleko in so mu tudi oddelili ročno delo. Dr. Motor. Češki profesor Tar jan je izumil stroj, ki je popolnoma podoben člo* veku in je tudi oblečen po najnovejši modi. Giblje se kot človek in se zove dr. Motor. Nova slovenska župnija v Ameriki. Meseca aprila so Slovenci v John* stownu v Združenih državah ustano* vili novo župnijo. Ob razglasitvi nove slovenske župnije je bilo navzočih nad 500 naših ljudi. Fara je posvečena sv. Mali Tereziji. Nove postan ve. Varstvo cest in prometa. (Nadaljevanje.) Vsak voz na javni cesti mora biti razsvetljen z najmanj enim svetilni* kom, tako da je videti luč v daljavi najmanj 100 metrov. Luč mora biti bela. Če je na vozu samo ena luč, mo* ra biti pritrjena na levi strani voza. Tudi če je več vozov skupaj mora imeti vsak voz svojo luč. Luč na vozu je treba prižgati pol ure po solnčnem zahodu in svetiti mora do pol ure pred solnčnim vzhodom. Tudi po dnevu je treba prižgati luč, če je megla ali temno. Luč mora sve* ti ti tudi, ko je voz ustavljen na javni cesti. Kdor se pregreši proti tem do* 1 očkam, mora plačati kazen 25 do 100 lir. Kdor izroči voz neizkušeni in ne* sposobni osebi, ali kdor trpi in dovoli, da ga taka oseba vodi, mora plačati za kazen 100 do 500 lir ali pa pretrpeti zapor do enega meseca. Izdelava in razorodaja vozov na vprego. Nihče ne sme kot obrtnik izdelo* vati ali popravljati vozov, če nima za to obrt licence, ki jo izdaja prefekt. Kdor se bavi s to obrtjo, mora pred vsem uvaževati predpise glede širine in oblike obročev na kolesih, kakor je določeno v zakonu. To obrt nadzira prefektura po svo* jih agentih. Obrtnik, ki se pregreši proti tem do* ločbam, mora plačati 50 do 300 lir kazni in za prvikrat se mu ustavi obrat za 15 dni. I Če se ponovno pregreši proti orne* njenim določbam, mora plačati naj* manj 200 lir kazni in obrat se mu usta* vi najmanj za dva meseca. Proti morebitnim ukrepom prefek* tovim je dovoljen rekurz na ministr* stvo javnih del, ki ga je treba vložiti tekom 15 dni, odkar je obrtnik dobil prefektov ukrep. Zavora. Voz za vprego mora imeti zavoro. Zavora mora biti vedno v takem sta* nju, da se more ob vsaki priliki hitro in lahko uporabiti. Ta določba ne velja za kmečke vo* zove, ko prevažajo na ravnih cestah kmetijske pridelke ali pa predmete, ki so potrebni za kmečko posestvo. Vrsta voza pa mora biti razvidna iz plošče, ki mora biti pribita na vozu. Noben voz ne sme imeti zavore na coklo. Kdor se zagreši proti tem določbam, mora plačati 25 do 200 lir kazni. Za kolesarje Kolesarji morajo prižgati luč ob istem času ko vozniki pri vozovih. Poleg navadne bele luči, ki mora biti pritrjena na vsakem kolesu spre* daj, mora biti pritrjeno zadaj na ko* lesu rdeče steklo. Vedno mora imeti vsako kolo tudi zvonec, ki ga je mo* goče slišati vsaj 30 metrov daleč. Če manjka na kolesu zvonec, če nima kolo luči ob času, ko jo je treba priž* gati ali če je luč neuporabna, je treba voditi kolo na roki. Kolesar, ki se ne briga za te pred* piše, plača 10 do 50 lir kazni. Istotako mora imeti vsako kolo za* voro, ki je vsak trenutek uporabna. Če kolo nima zavore ali če je zavora neuporabna, je treba kolo voziti z ro; ko. Kolesar, ki se ne zmeni za ta prečk pis, plača isto kazen ko zgoraj, če ga pridni in vsevidni agenti zalotijo. Zabranjeno je kolesarjem ustavlja; ti se s kolesi na javnih cestah in na javnih prostorih, tako da bi ovirali promet. Zabranjeno je tudi prevažati na ko; lesih zaboje, pakete in sploh katere; kolisibodi predmete, ki segajo več ko 60 cm na eno in drugo stran kolesa. Če je promet posebno živahen in če je cesta gosto zasedena, mora kolesar stopiti s kolesa. Za prestopke proti omenjenim do; ločbam velja ista kazen ko zgoraj. Svoj čas smo tudi že poročali v »Novem listu«, da je zabranjeno ko; lesarjem rabiti na javnih cestah kr; milo za tekmo. Kazen je ista ko zgo; raj. Ta določba pa stopi v veljavo šele s 1. decembrom 1929. Pešci. Pešci morajo hoditi po poteh in drevoredih, ki so ob strani ceste. Če teh ni, smejo pešci hoditi ob straneh ceste, ali vedno le tako, da kolikor mogoče malo ovirajo promet. Zabranjeno je pešcem hoditi in ustavljati se na tistem delu ceste, ki je namenjen prometu vozov. Pešci se morajo držati pri umikanju leve strani, če ni drugače določeno v občinskih pravilnikih. Pešec, ki bi preziral te določbe, bo plačal 10 do 50 lir kazni. (Dalje.) Skrajšana Dijaška služba. Vojno ministrstvo je odredilo, da bodo vojaki, ki so bili vpoklicani pod orožje z letnikom 1908., služili samo devet mesecev, če imajo pravico do skrajšane vojaške službe, to se pravi v naslednjih slučajih: 1. prvorojenec staršev, ki morajo skrbeti za 10 ali več otrok ali pa ki so imeli 12 ali več otrok, od katerih mora biti še najmanj šest nepreskrb; ljenih; 2. prvorojenec med sirotami, ki ni; majo ne očeta ne matere; 3. prvorojenec matere vdove; 4. edini sin očeta, ki ima eno ali več neporočenih hčerk ali vdov, če oče ni vpisan v seznam davkoplačevalcev za zemljiški in hišni davek ter za da; vek od premičnega premoženja z viš; jim čistim dohodkom od 18000 Lir. Imenovani vojaki bodo služili devet mesecev pod pogojem, da so z dobrim uspehom dovršili predvojaške vaje ali če dokažejo, da jih nikakor niso mogli obiskovati; če pa niso obiskovali pred; vojaških vaj, četudi bi jih lahko, ali če so dovršili predvojaške vaje z nepo; voljnim uspehom, bodo služili 12 me; secev. Vojaki, ki so bili vpoklicani pod orožje z letnikom 1909. ter nimajo pravice do skrajšane vojaške službe, bodo odpuščeni po 15. mesečni službi, če so z dobrim uspehom dovršili pred; vojaške vaje in če so služili pri voj a; kib že prej nego je bil vpoklican njih letnik. Služba, ki so jo prestali pred vpoklicem njihovega letnika, se jim všteje v 15. mesečno službo. Zato bodo vojaki, ki so že doslužili 15 mesecev, takoj odpuščeni. Vojakom, ki bi mo; rali služiti še tri mesece (pri tem se šteje tudi službena doba pred vpokli; cem njihovega letnika) ali manj, se lahko da izreden dopust brez plače in ko preteče 15 mesecev, se za vedno od; pustijo iz vojaške službe. Trgovina med Italijo in lugoslavijo. Med dvema sosednima državama se morajo prej ali slej razviti živi tr; govski stiki, če je gospodarstvo dotič; nih držav različno, to je. če je ena bolj industrijska, druga bolj poljedel; ska. Ne Italija in ne Jugoslavija nista ne popolnoma industrijski in ne čisto poljedelski državi, temveč je v eni in drugi industrija malo razvita; vendar pa so trgovski stiki med obema drža; vama od samega početka Jugoslavije, to je od 1. 1919. naprej zelo živi. Po italijanski statistiki je znašal uvoz jugoslovanskega blaga v Italijo, to se pravi, da je Italija kupila v Ju; goslaviji blaga leta 1926. za 973 milijonov lir, leta 1927. za 613 milijonov lir, leta 1928. za 540 milijonov lir. Na drugi strani je Italija izvozila v Jugoslavijo, to je prodala Jugoslaviji blaga leta 1926. za 379 milijonov lir, leta 1927. za 307 milijonov lir, leta 1928. za 305 milijonov lir. Iz navedenih številk razvidimo, da Italija kupuje v Jugoslaviji več blaga, kot ga tja proda. Iz številk je nadalje razvidno, da se krčijo gospodarski stiki med Italijo in Jugoslavijo, ven; dar se ne krčijo v taki meri, kot šte; vilke govore, ker je posredi revaluta; cija lire, to se pravi dvig kupovalne zmožnosti lire. Kaj kupuje Italija v Jugoslaviji? Predvsem les. Italija krije približno polovico celotne potrebe na lesu iz Jugoslavije, Jugoslavija pa je poslala v Italijo 1. 1928. celih 57% svojega lesnega izvoza. Zelo važen jugoslovanski izvozni predmet so jajca in Italija je lansko leto kupila skoraj 30% jugoslovanskih jajec. Prešiči tvorijo veliko jugoslovansko bogastvo in vsako leto jih Jugoslavija precej izvozi, največ v Avstrijo in na Češko. Tretje mesto glede izvoza ju; goslovanskih prešičev zavzema Itali; ja, ki je lansko leto uvozila 7859 glav, skopaj trikrat toliko kot leto prej. Še v večji meri uvaža Italija govejo živino iz Jugoslavije in zavzema v tem oziru prvo mesto. Lansko leto je Ita; lija uvozila iz Jugoslavije 42.866 glav živine. 10,469 glav več kot prejšnje j leto. V celoti uvozi Italija 40% jugo; slovanske živine, Svežega mesa je Italija lansko leto uvozila iz Jugoslavije 42.600 kvintalov, kar je 27% lanskega jugoslovanskega izvoza mesa. Kuretine in malih živali je Italija uvozila lansko leto iz Jugoslavije 287.330 kvintalov ih stoji v tem oziru takoj za Grčijo na drugem mestu. Izvoz jugoslovanskega žita v Italijo je zelo nereden. Eno leto se izvozi mnogo koruze, drugo leto nič, kar za; visi od jugoslovanske letine in pa od cen na svetovnem trgu. Letos Italija ne kupuje v Jugoslaviji skoraj nobe; nega žita, ker ga dobi ceneje drugod. V celoti je Italija lansko leto ku; pila v Jugoslaviji skoraj 200.000 vago; nov blaga za zgoraj navedeno ceno. Kaj Italija prodaja v Jugoslavijo? Italija je prodala lansko leto v Ju; goslavijo okoli 12.000 vagonov blaga za nad 300 milijonov lir. Količinsko torej proda Jugoslavija Italiji mnogo več blaga, kot ga kupi, zato pa je blago sorazmerno bolj po ceni (les!). Italija prodaja Jugoslaviji blago, ki zavzema malo prostora in malo tehta, ki pa ima sorazmerno višjo ceno. Polovico vrednosti vsega itali jan; skega izvoza v Jugoslavijo zavzema oblačilna stroka, to je blago za oble; ke in tkanine. V tem oziru konkurira na jugoslovanskem trgu Italija s Češ; ko, od katere kupujejo Jugoslovani vedno več blaga oblačilne stroke. Lansko leto je Italija prodala Jugo; slaviji za nad 370 milijonov dinarjev (nad 120 milijonov lir) samo bomba; ževinastega blaga. Precej važen italijanski izvozni predmet za Jugoslavijo so kože doma; čih živali, katerih je kupila lansko leto Jugoslavija za 50 milijonov di; nar jev (17 milijonov lir) od Italije. Nadalje prodaja Italija Jugoslaviji riž, južno sadje (limone, pomaranče, podzemeljske orehe ; pištače), par; mežanski sir, gumaste obroče, nekaj avtomobilov, klobuke, tudi nekaj stro; jev in mnogo drugih manj važnih predmetov. V splošnem se pritožujejo itali jan; ‘ki gospodarski krogi, da izgublja Ita; lija jugoslovanski trg, kar je razvidno tudi iz naslednjih številk. Od vsega jugoslovanskega uvoza je prišlo iz Italije: leta 1920 36.60% blaga leta 1921 20.75% blaga leta 1922 15.30% blaga leta 1923 17.70% blaga leta 1924 20.50% blaga leta 1925 18.80% blaga leta 1926 13.80% blaga leta 1927 12.90% blaga leta 1928 12.—% blaga Dočim je Italija 1. 1920 zavzemala prvo mesto glede uvoza v Jugoslavijo, se je morala v letu 1928. zadovoljiti s četrtim mestom. Na prvem mestu je bila lansko leto Češka, kateri je sle; dila Avstrija, potem Nemčija in tej Italija. Vedno bolj se uveljavlja Nem; čija, ki bo gotovo v kratkih letih iz; podrinila iz prvega oziroma drugega mesta Češko in Avstrijo. Za umnega gospodarja. Semnji v prihodnjem tednu. Ponedeljek 20. maja: Vipava, Ba# zovica, Sv. Duh pri Buzetu; torek 21.: Štanjel, Žminj, Zagorje; sreda 22.: Sežana; četrtek 23.: Senožeče; petek 24.: Bolj un ec; sobota 25.: Brseč, Liva# de, Motovun. Prve črešnje. Črešnje so se zakasnile letos za cela dva tedna, sedaj pa so vendar že na trgu. V Julijski Krajini so dozorele letos prve črešnje v Koperščini, kjer jih je bilo mogoče videti že 7. maja. Na goriški trg so bile prinesene prve v soboto, dne 11. maja, in sicer iz Šte# verjana in so dosegle ceno 18 lir za kg. Drugi dan, v nedeljo jih je bilo že več, po 8—10 lir kg, v pondeljek so jih prinesli že kakih 30 kg, največ iz? pod Sv. Marka in jih prodali po 8 do 9.50 lir. V torek je bilo črešenj že okoli 250 kg po ceni 5.50 do 6.50 za kg. Iz inozemstva je živo zanimanje za naše črešnje in zato bodo cene dobre. Drobci iz sadjarstva. F. M. Skoro' vsi nasi kraji so burjeviti; zategadelj naj se nihče ne zaljubi v naj debelejša jabolka ali hruške, ker se utegne zgoditi, da ne bo- v jeseni imel kaj obirati. Dobre vrste srednje debelosti so se doslej izkazale še za najbolj dobičkanosne. * * * To velja posebno pri hruškah. Kdor jih goji na pritličnem drevju, na pri# mer na špalirjih, si že sme privoščiti debele vrste, če so tudi pozne; na vi# sokem drevju pa to ne gre. Anžu# lernke ne bomo trgali, če jo bomo imeli na visokem deblu in na burj evi# tem kraju. Za Hardyevo maslenko velja isto in v obče vel j a to za vse de# bele vrste. Varujmo se vseh debelih vrst, ki so pozne in morajo radi tega ostati dolgo na drevju. Za Vremsko dolinoi bi priporočal sledeče vrste: viljemovko, amanliško, Boskovo steklenko in neko za nas novo vrsto, ki ise je še niisem do dobra ogledal, a ki bo najbrž ki a po vika. Dielovka je za nas popolnoma brez vrednosti, pa# štorovka je le deloma zadovoljiva; zimska dekanka, hardenpontovka in Esperenova bergamotka niso za nas, ker so za visokodebelno drevje pre# pozne. Nizkodebelnega drevja pri nas nimamo. Kleržo in avranške še nismo preizkusili. * * * Kanadka je čislano jabolko, a jo ljudje vedno bolj opuščajo. Že na drevesu jo napada monili j a, ki nada# ljuje svoje vničujoče delo v shrambi. Lansko jesen sem na Tirolskem (okoli Merana in Bočna) zvedel isto. Tudi tam jo opuščajo. * * * Darovi za birmo j ; izredno nizke cene, velika izbera samo v ZLATARNI F. BUIA TRST - Corso Garibaldi 35 Noyì cloiiotili S. IMWI TRST - Via S. Lazzaro 9 PRILIKA! Za binkoštne praznike prodajamo po izredni ceni: Odrezek Vz m jajčje kože (pelle uovo)............ Madapolan »Co-redo« m po . Platno »Madonna«, močno m Platno »Dovlas« m . . . . Platno »Macco«, fino m . . Platno za rjuhe visoko 150 cm od L 4.50 naprej Svila, bela za obleke po . . Pralna svila v barvah po . . Muslin volneni v vseh barv. Satin, črn, visok 140 cm. prvo# vrsten po............... Pregrinjala posteljna . . . Pregrinjala post. za 2 osebi . »Alpagas« za obleke m . . . »Borgo« za hlače od L 5.90 naprej »Popelin« za srajce prvovrst. Blago volneno za moške ob# leke od L 16.— naprej. Nogavice, maje, kuhinjske cunje, brisače, navadne in gobaste, robce in vse druge predmete v bogati izberi po izrednih cenah. L —.75 » 2.20 » 2.80 » 3.— » 3.50 » 4,— » 4.50 » 9,— » 6.80 » 19.— » 35.— » 4.50 » 4.50 Varujte svoj zakladti Vsi otroci od 2 do 6 let so podvrženi neprebavi in črevesnemu zapečenju. So to sicer majhne bolezni ki pa imajo večkrat hude posledice. Varujte zdravje vaših otrok In dajte jim tu pa tam čistilni bonbon ARRIDA. ARRIDA ima izboren okus in očisti res dobro. Ne pozna ne gnusa ne bolečin. L 0-50 komad ^RRIBA1 1 ČISTILNI ČOKOLADK! HONBOK PRI TVRDKI davide CAVALIERO — trst Corso Garibaldi IV. 5 Telefon st. vs-32. (Stara Barriera) clofolte po najnižjih cenah zelo bogato zalogo IZ&OTQVLJE-mm OBLEK, EMQTM1H IM DVOJMIH OPftSMiKOV, FLANELASTIH HLAČ, TRÉMCH OSAT, dežnih plaščev, površnikov, in otroških oblek. Bogata izbora blaga na motor iz domačih in inozemskih tonni. PUS- LASTNA AROJACNICA Govorimo tudi slovensko. Resna postrežba ! Josip H€>rštesoro* Oorlca PtoKasai Ciavour štev. 9 Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov gorimenovanih predmetov. lehaitična delavnica Gorica - Piazza Cavour štev 5 rer- Bencin ,„L