NOVE PALEOLITSKE NAJDBE V POSTOJNSKI JAMI M ITJA BRODAR Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti, Ljubljana O bisk Postojnske jam e se zelo h itro povečuje. U prava jam e m ora tem u slediti in je že p red nekaj leti zg rad ila krožno progo. Ob tej p rilož­ nosti so p ri g rad n ji p red o ra okoli B iospeleološke postaje naleteli na jam ske sedim ente s paleolitskim i k u ltu rn im i plastm i. T e najd b e kak o r tu d i d ru g e v P ostojnski jam i že p re j o d k rite je objavil S. Brodar (Pleistocenski sedim enti in paleolitska najd išča v P ostojnski jam i. — A cta carsologica IV, str. 55— 138, L ju b ljan a 1966). L etos (1969) p o tek ajo v jam i in v n jen i n a j­ b ližji okolici spet v elika gradbena dela, g rad i se nov hotel in n ova ra n ­ žirn a postaja. Iz poznavanja situacije je bilo jasno, da bodo ta dela sicer v m anjšem obsegu, to d a v en d arle zadela tu d i n a paleolitske plasti. Po p rejšn jem dogovoru je U p rav a jam e pravočasno obvestila sekcijo za arheo­ logijo SAZU o pričetk u del na kritičn em področju. Tako smo jih m ogli ves čas sp rem ljati in nadzorovati. Za n ak lo n jen o st naši znanosti se U pravi P ostojnske jam e lepo zahvaljujem o. Od novega p red o ra okoli B iospeološke po staje se je nad aljev al za ra n ž irn e potrebe v sm eri p ro ti P ostojni še sta ri um etni rov z dvem a tirom a. K er ta n i več zadoščal, grad ijo sedaj na istem m estu ra n ž irn i kolodvor, ki bo im el več tiro v in tu d i m nogo daljših. S tari rov je bilo tre b a podreti, saj se novi začne razširjati že km alu za odcepom krožne proge. Strop starega ro v a so m in irali po vsej dolžini. Potem ko so zrušeni m a te ria l odstranili, so p o d rli še stran sk e zidove. R ačunali smo, da b i b il sta ri ro v od odcepa približno še 15 m etrov v sedim entih, dalje p a že v živi skali. Toda ko je bil porušeni m aterial o d stran jen — rov se je zdaj sprem enil v ja re k in smo p rofil vid eli p ri d n ev n i luči — se je pokazalo, d a se sedim enti le medo p rek in jen i n a d a ­ lju je jo še daleč n ap rej. Za k ratk im predorom , ki delom a tu d i p rereže za­ po ln jen jam ski rov, je velik izkop za novi hotel. Več zasutih jam sk ih pro­ storov je tu d i še tu. Sploh je bilo v obrobju k o tlin e v neposredni soseščini več jam , ki so bile ob različnih časih in pogojih zapolnjene s sedim enti. P ri pregledovanju se je pokazalo, d a g re za več v rst flišnih naplavin. To pa so starejši sedim enti, v k aterih vsaj po sedanjem poznavanju razm er ne m orem o pričak o v ati sledov človeške poselitve. Te smo n ašli le v pod­ ročju, k je r sm o jih že pričakovali, torej v zasutem vhodu v jam o Biospeleo- loške postaje, to je v nekdanjem , glavnem v hodu v zgornjo etažo p o stojn­ skega jam skega sistem a. Sistem atično izkopavanje seveda ni bilo izvedljivo. K opati sm o m ogli le toliko, d a je bila dosežena za gradnjo p o treb n a širina. P ra v na začetku nove ran žirn e postaje, torej le nekaj m etro v za odcepom v krožni predor, smo v nivoju jam ske železnice ob profilu izkopali še sondo, ki je zadela na živo skalo. N ajgloblje mesto, ld smo ga dosegli leži 1,60 m pod nivojem železnice, v nadm orski višini 527,20 m. V dnu profila je približno 50 cm flišne naplavine, v kateri je precej od stropa odpadlih kam nov in tu d i večjih skal. Sledi dobra d v a m etra debel gruščnati kom pleks, v katerem sta dve ku ltu rn i plasti. G rušč ni homogen, am pak m očno diferenciran. M ešajo se različne debeline kam nov (toda ne po plasteh) in m enja se količina ilovnate prim esi. M estom a je grušč celo popolnom a čist. Spodnja k u ltu rn a p last je v višini železnice ali le m alo višje. Toda kot plast n i bila vidna, tem več so jo označevale le najdbe sileksov in živalskih kosti (U rsus spelaeus Rosenm üller e t H ein- roth, Bos seu Bison sp., Alces alces L.). Lesnega oglja v njej nismo' za­ sledili. Z gornja k u ltu rn a plast pa je že p ri v rh u gruščnatega kom pleksa, nad njo je le še okrog 20 cm grušča. N a večjo dolžino je b ila dobro vidna kot črna ali tem na proga, debela okrog 5 cm. V sebovala je precej raz­ pršenega lesnega oglja, v en d ar večjih drobcev, prim ernih za analizo, sko­ raj ni bilo. P ač p a sm o našli precej koščkov ožganih kosti. N avzgor sledi skoro 2 m etra bolj ilovnatega kom pleksa. G rušča je sicer v sedim entu precej, v en d ar je p rim es ilovice tolika, d a daje p last v profilu ilovnat vtis. Tudi ta kom pleks, ki je intenzivno rjav o rdeče b arv e ni hom ogen. P lastovitosti v njem n i opaziti. N ad njim je še skoraj 3 m etre precej čistih gruščev, ki tud i m očno m enjavajo debelino in obarvanost. V sk rajn em levem kotu je bil v id en okoli 30 cm debel ilovnat vložek. G rušči so po­ nekod bolj ali m anj sprijeti. V takem sprim ku, dober m eter pod zgornjo m ejo je Zm ago Žele našel drobec sdleksa. Sedim ente p rek riv a nekaj deci­ m etrov debel hum us. N avedeni sedim enti niso odloženi vodoravno, tem več so precej močno naklonjeni p ro ti severozahodu. P lasti segajo do nadjam skega površja, jam skega stropa n a tem m estu n i ali p a ga n i več. V ečji kam eni blok, ki bi lahko bil o stanek jam skega stropa, je vid eti le ob opisanem profilu nad vhodom v obstoječi predor. Do kam je segal jam ski strop p ri tej situaciji n i mogoče točno ugotoviti. Toda n e glede n a to pom anjkljivost m orem o dom nevati, da velik del gruščev in ilovic, k i sestavljajo plasti, ni avtohton, am pak je p rišel iz zunanjščine. To je tu d i razlog, d a nism o naredili g ranulacijskih analiz, saj taki m ešani sedim enti ne m orejo dati realnih rezultatov. Za opazovanje sm o im eli na razpolago seveda tud i profil n a cestni strani. K er pobočje precej strm o pada p ro ti cesti, je ta mnogo n ižji in le okrog 3,5 m visok. P ričakovali smo, da p lasti padajo približno vzporedno s površjem . In re s sm o pod hum usom videli že stanjšani zgornji grušč­ n ati kom pleks in im eli vtis, da se pod n jim začenja ilovnati kom pleks, katerem u naj bi sledil spodnji gru ščn ati kom pleks. Toda ko so končno podrli zadnji o stanek zidu v severozahodnem oglu, se je p ri dnu v dolžini d v e h m etro v pokazala že flišna naplavina. D om neva torej n i obveljala. S ed im en ti so se v razd alji nekaj m etro v že m očno sprem enili in jih ni m ogoče zanesljivo ločiti. K e r se tak e h itre sprem em be večk rat pojavijo zlasti p ri vhodih v jam e, tu d i tu ne presenečajo. Bolj pa preseneča, da se je flišn a naplavina, k i bi jo pričakovali globlje, dvignila za dober m eter. Tako se je, žal, pokazalo, da so stra tig ra fsk i podatki tu k aj le slabo u p o ra b n i za podrobnejšo razlago n astan k a sedim entov. 31. 1. Postojnska jam a. M oustériensko strgalo Abb. 1. Höhle P ostojnska jam a. M oustérienschaber Če že kaj stratigrafsko novega ni bilo m ogoče ugotoviti, p a dejansko tu d i nism o odkrili ničesar, k a r b i spodbijalo kronološke teze S. Bro­ darja v že citiranem delu. Solidno je b ila p o trje n a njegova k u ltu rn a in te rp re ta cija. Iz stratig rafsk ih in višinskih podatkov nedvom no izhaja, d a s ta k u ltu rn i plasti 2 e in f v p red o ru okoli Biospeleološke p ostaje id en ­ tič n i z našo spodnjo k u ltu rn o plastjo. N ajv erjetn ejši čas n astan k a teh p la sti je w ürm I, m orda njegova bolj končna faza. M ed o d kritim i sileksi, v g lav n em le odkruški in odpadki, iz spodnjega k u ltu rn eg a horizonta, je tu d i m ajhno jedro, ki nekoliko spom inja n a visoko praskalo, in pa, k a r je posebne važnosti, lepo izdelano m oustériensko strgalo (sl. 1). Iz­ d elan o je iz precej debelega odbitka, k i kaže sledove predhodnega o d b ija­ n ja . R etuširano je po obeh robovih dorzalno, m edtem ko je ostala v e n tra l- n a ploskev gladka. O bdelan je zlasti desni rob z visoko segajočoi sto p n je- v ito retušo. L evi rob j e z m anj očitno stopnj evito' retušo' nekoliko p rire je n le p r i v rh u in v sredini. Po teh znakih in po svojem habitu su se brez v sa k ih pridržkov uvršča v tak o im enovano O k ul tu r o bližnjega B etalo- v eg a spodm ola, kam or so bile uvrščene tu d i n ajd b e iz plasti e in f v p re ­ doru. Identični sta dalje tu d i naša zgornja k u ltu rn a p last spodnjega grušč­ n a te g a kom pleksa in plast 2 a v predoru okoli Biospeleološke postaje. V tem p rim eru naše zelo skrom ne najd b e sam e ne povedo ničesar. Toda v se govori za to in nič proti, da se prik lju čim o že izrečenem u m n en ju in jih uvrstim o v finalni m oustérien te r vzporedim o z D -kulturo B etalo- v eg a spodmola. N ajbrž bo prav, če m enim o, da si u strezata tu d i rdeče ilovnata p last 1 v p re d o ru in naš ilovnati kom pleks. V času n a stajan ja teh plasti so p ri­ h ajali lju d je le m im ogrede. V predoru izpričujejo njihov obisk le drobci lesnega oglja in razb ite kosti, v našem ilovnatem kom pleksu p a n iti teh sledov ni bilo. Le po logiki razvoja in stratig rafsk i legi, saj g re n a jv e r­ jetn eje za w ürm ski in terstad ial I/II, lahko m islim o na neko stopnjo au ri- gnacienske kulture. K akor že rečeno, v predoru niso bile odkopane višje plasti, zato se p rim erjav a tu neha. V endar je šla dovolj daleč, da jo lahko v n ašem pro­ filu nadaljujem o. N eobdelani sileks v zgornjem gruščnatem kom pleksu izpričuje ponoven obisk tega jam skega vhoda. Toda jam ski stro p se je tedaj že davno zrušil in sedim entov se je že toliko n ab ralo (najdba je le dober m eter pod površino), da človek v jam o n ajb rž n i več mogel. Iz časa po interstadialu I/II in predvsem iz zaključne faze w ürm ske poledenitve im am o v okolici P ostojne že precej najdb, k i vse p rip ad ajo razn im sto p ­ n jam gravettiena. E ni od njih, najbrž n ek i m lajši, p rip ad a tu d i o d k riti sileks. ZUSAMMENFASSUNG Neue paläolithische Funde in der H öhle Postojnska jama An der Stelle des im Pleistozän offenen H aupteinganges in die w elt­ berühm te Höhle Postojnska jam a stiess m an bei neuen B auarbeiten w ieder auf pleistozäne Sedim ente, w elche schon anlässlich des Baues eines Tunnels fü r das zweite Geleise der H öhleneisenbahn entdeckt und von S. Brodar (Acta carso­ logica IV, S. 55—138, L jubljana 1966) beschrieben w urden. D er A utor berichtet über den V erlauf d er jetzigen Arbeiten, beschreibt die Schichtfolge und gibt die wenig zahlreichen Funde an. Die Ergebnisse S. Brodars bleiben zur Gänze noch w eiter in Geltung. Seine auf G rund n u r wenig typischer Funde aufgestellte A nnahm e einer M oustérienkultur h a t sich durch den F u n d eines gut bearbeiteten M oustérienschabers (Abb. 1) n u r bestätigt. Neu ist n u r die Feststellung einer K ulturschicht in den obersten Schichten, w elche dam als nicht zugänglich w aren. Der dort entdeckte Silexabspliss lässt eine K u ltu r- Zuteilung nicht zu, m an kann jedoch m it R ücksicht auf die stratigraphische Lage annehm en, dass es sich um eine späte G ravettienstufe handelt.