Poštnina plačana v gotovini Prezzo - Cena Lir Štev. 199. jj V Ljubljani, v soboto, 30. avgusta 1041-X1X. Leto VI. izključna pooblaščenca ca oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Uniona Pubblicitš italiana S. A*. Milana Uredništvo tn oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. | Concessionaria esclnsiva per la pnbbliciid 91 provenienza italiana Redazione, Amminiatrazione: Kopitarjeva 6, Lubiana. | ed estera: Unione PubblicitA Italiana S. A, Milano. Sestanek med Ducejem in Hitlerjem na vzhodnem bojišču Med 25. in 29. avgustom sla Hitler in Mussolini imela v Hitlerjevem glavnem stanu vrsto vojaških in političnih posvetov glede nadaljevanja vojne do zmage Duce je pregledal italijanske oddelke na vzhodni fronti Rim, 30. avgusta, s. Dnce in Hitler sta se sešla v Hitlerjevem glavnem stanu med 25. in 29. avgustom. V pogovorih 25., 26. iu 27. avgusta v Hitlerjevem glavnem stanu na severnem in vzhodnem bojišču, so bila podrobno preučena vsa vprašanja vojaškega in političnega značaja, ki se nanašajo na razvoj vojne in na njeno trajanje. Posvetovanje o teh vprašanjih je bilo navdihnjeno po tesnem tovarištvu in po skupnosti usode, ki označuje odnošaje med obema silama Osi. Značaj razgovora je dajala neuklonljiva volja obeh narodov in njunih voditeljev, da nadaljujeta vojno prav do zmage. Novi evropski red, ki bo vzbrstel i* te zmage, bo moral v najvišji možni nieri izločiti vzroke, ki so v preteklosti bili izvir za evropske vojne. Uničenje boljševiške nevarnosti na eni strani ter bogataškega izkorjšče-vanja na drugi strani, bo dovoljevalo mirno, skladno in plodno sodelovanje v politiki, gospodarstvu in kulturi med vsemi narodi evropske celine. Med tem obiskom sta se Duce in Hitler podala v važne kraje na vzhodnem bojišču. Pri tej priliki sta pregledala tudi eno izmed italijanskih divizij, ki so zaposlene v boju proti boljševikom. Na južnem bojišču je Duccja in Hitlerja pozdravil maršal von Rundstedt. Obiskala sta tudi glavni stan maršala Ooeringa in vrhovnega poveljnika nemške vojske maršala Brauchitscha* V Dutejevem spremstvu je bil načelnik vrhovnega generalnega štaba Cavallero z generaloma Marrasom in Gandinom ter s skupino častnikov iz vrhovnega poveljstva, dalje načelnik kabineta Anfuso kot zastopnik zunanjega ministra grofa Ciana, ki je trenutno nerazpoložen ter berlinski poslanik Allieri. Vrste vojaških in političnih pogovorov med Ducejevim bivanjem v Hitlerjevem glavnem stanu, so se z nemške strani udeleževali tudi načelnik vrhovnega poveljstva oboroženih sil maršal Keitel z generalom von Rinte-lenom, zunanji minister von Ribbentrop ter nemški poslanik v Rimu von Mackensen. Duce je v vlak, 30. avgusta, s. Na meji sta Du-«eja v Hitlerjevem imenu pozdravila opolnomo-čeni minister Schmidt in knez Albreht Uraški iz nemškega zunanjega ministrstva ter poslanik Allieri in italijanski vojaški odposlanec general Marras. Ducejeva pot v Nemčiji ni bila naznanjena, toda častna straža, ki je bila razpostavljena ob progi po vseh nemških pokrajinah, koder je vozil italijanski posebni vlak, je vzbudila pozornost ljudstva, ki ge je po vseh velikih in malih postajah zbiralo y ogromnih množicah ter se klanjalo Duceju z dvignjenimi rokami na stotine kilometrov daleč. Duce je odgovarjal skozi okno. Hitler je Mussolinija sprejel na pol poti. Z njim so bili načelnik generalnega štaba maršal Keitel, zunanji minister Ribbentrop, načelnik tiskovnega urada Dietrich, vodja strankarske pisarne Bromann ter visoki nemški častniki in diplomati. Mussolini je nosil vojno uniformo prvega maršala 'Imperija ter je po rimsko in prisrčno pozdravil Hitlerja, ki je nosil sivozeleno uniformo. Z vojaškim avtomobilom sta se nato odpeljala naprej, kjer je uredil svoj glavni stan Hitler. Potem so se začeli razgovori Mussolinija s Hitlerjem med štirimi očmi in pa delno ob udeležbi najvišjih njunih političnih in vojaških sodelavcev. Ti so se potem sešli še sami .t®r_v podrobnostih preučili vsa vprašanja, ki zanimajo obe zavezniški državi v sedanjem trenutku in v bližnji bodočnosti. _ Ni dovoljeno, pa tudi ne bi bilo mogoče ugibati kaj o vsebini pogovorov. Toda uradno poročilo zatrjuje, da je obsegu posvetov odgovarjala točna in daljnovidna ustvarjalna volja. Ni jih drugih državnikov na svetu, ki bi mogli med seboj govoriti s tako izbrano odkritosrčnostjo, z enakim zaupanjem. Ure in ure sta Duce in Hitler ostala sama, pretresla sta vse strani političnega in vojaškega položaja. Hitler je spremil Mussolinija obiskat tehnično organizacijo vrhovnega poveljstva nemške vojske. Vrhovni poveljnik maršal von Brauchitsch je pred "gromnimi zemljevidi Mussoliniju pojasnjeval položaj operacij na vzhodnem bojišču. Prišla so rav-»o poročila o novih mogočnih uspehih. Ob puščicah, ki so oznamenovale sovjetske divizije, so bile napisane številke plena in ujetnikov, kar priča o njihovem uničenju. Večer prvega dne so prebili pod velikim šotorom. Duce in Hitler sta se pogovarjala z navzočimi častniki. Eni so pripovedovali o junaških dejanjih, katerih so se udeležili, drugi so se spominjali bojev drugod. Zunaj je pa globoki molk uoči trgal samo težki korak straž ter ropot motorja kakega oddaljenega sla. Duce in Hitler sta ob zori naslednjega dne začela z obiskom na severnem bojišču in z letali šla tudi v kraje, ka-n>or je Hitler po uspehu svojih čet prišel prvič. Na povratku je Mussolini sam vodil mogočni Hitlerjev stroj. Isti dan sta z letalom pristala po raznih nemških poveljstvih in dobila podrobne podatke o dosedanjih skušnjah in uspehih o voj-n*! y kateri se bije pet milijonov mož. Nato sta obiskala vrhovno poveljstvo maršala Ooeringa. Ta se je Duceju, s katerim ga že dolga leta veže globoko prijateljstvo, prisrčno zahvalil za obisk in mu v besedi in sliki prikazal mogočne uspehe nemškega letalstva od začetka vojne. Mussolini je tudi sani videl sledove teh uspehov na uničenih sovjetskih litališčih. Goering je Duceju podaril album slik o obisku Bruna Mussolinija po atlantskih letalskih oporiščih. S severnega bojišča se je potovanje nadaljevalo na južno bojišče. Povsod je prihajalo do istih dogodkov. Vojaki so se svobodno zbirali okoli obeh voditeljev, v svojih uniformah, ki so pričale Uradno vojno poročilo St. 451. pravi: V severni Afriki je bila poizvedovalna delavnost naših čet in topovsko streljanje proti mehaniziranim sredstvom in položajem sovražnika na fronti pri Tobruku. Britanska letala so prOetela (er vrgla bombe na Bengazl in Homs. Bilo je nekaj ranienih in malo škode. V vzhodni Afriki so bili sovražni poskusi proti II Quartier Generale delle Forze Armate eo-munica: In Africa settentrionale attivitfe esplorativa delle nostre truppe e tiri d’artiglieria contro mez-zi meccanizzati e postazioni delPavversario sul fronte di Tobruk. Aerei britannici hanno eompiuto incursioni con lancio di bombe su Bengasi e Homs. Alcuni feriti e lievi danni. NeU’Africa orientale tentativi nemiri contro il ridotto di Uolchefit ed il fortino di Debarech sono stati strencati all’inizio. Nei giorni scorsi nostre unit& navali in ser-vizio di caccia sommergibili, col concorso di aerei della ricognizione marittima, hanno affondato nel Mediterraneo quattro sommergibili nemici. Letalska vojna med Nemci in Angleži Hitlerjev glavni stan, 50. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo pravi v svojem uradnem poročilu: Poskusi britanskega letalstva, včeraj napasti zasedeno ozemlje, Kanal in holandsko obalo, so propadli zaradi nemške obrambe. Sovražnik je izgubil 31 letal, med njimi 17 bombnikov. Od teh so lovci in protiletalsko topništvo sestrelili 23, predstražne ladje in mornariško topništvo pa 7 britanskih letal Eno sovražno lovsko letalo je zbilo pehotno streljanje. Britanska letala so v zadnji noči metala rušilne in zažigalne bombe na nekatere kraje za-padne Nemčije. V stanovanjskih predelih so nastale škode na poslopjih. Protiletalsko topništvo in nočni lovci so sestrelili šest napadajočih bombnikov. Stotnik Herman Joppien, imetnik hrastovega lista k viteškemu križu reda železni križ, poveljnik skupine v nekem lovskem odredu, se ni povrnil s poleta proti sovražniku nazaj po svoji 70. zračni zmagi. Z njim izgubi letalsko orožje enega svojih najdrznejših in najuspešnejših letalcev. Hrvatski urad za Dalmacijo odpravljen Zagreb, 30. avgusta, s. Urad za Dalmacijo, ki ie bil ustanovljen v prvih dneh hrvaške samostojne države, je izpolnil naloge, ki so mu bile zaupane in bo 1. septembra prenehal z delovanjem. Mobilizacija poljskih delavcev in zasega vse žetve v Bolgariji Sofiia, 30. avgusta, s. Vlada je odredila civilno mobilizacijo vseh poljskih delavcev ter hkratu povabila kmete, naj do 1. oktobra iz-roče pristojnini oblastem vso žetev. Tisti, ki bodo skrbno izpolnili to naročilo, bodo dobili nagrado, drugim pa bodo žito zasegle vojaške oblasti. Odhod nemškega poslanika iz Turčije v Berlin Cariprad, 30. avgusta, s. Nemški poslanik von Papen bo v torek odpotoval v Nemčijo z ženo vred. Von Papen se bo vrnil v Ankaro po nekaj dneh bivanja v Berlinu. o boju in naporih. Hitler je dal znamenje, da bi rad govoril z nekom, na čigar prsih se je bliščal železni križ. Predstavil ga je Duceju. Oba državnika sta zdaj bila bolj kakor kdajkoli prej vojaka med vpjaki. Obdajali so ju sobojevniki. Stotine in tisoči fotografskih aparatov so se sprožili, da bi ohranili na plošči to srečanje z velikima tovarišema. Med enim zadnjih obiskov na bojišču sta Duce in Hitler s spremstvom vred jedla menažo sredi vojaštva: juho in črn kruh. Na južnem bojišču je Ducejeva in Hitlerjeva posadki Uolchefita in trdnjavfcf Debarek odbiti že od začetka. V preteklih dneh so naše službujoče pomorske enote, sestoječe iz podmorniških lovcev s podporo letal mornariškega poizvedovanja v Sredozemlju potopile štiri angleške podmornice. Nekaj ujetnikov je bilo ujetih, med njimi tudi poveljnik ene izmed potopljenih enot. Ena naša podmornica se ni vrnila v svojo bazo. Sono stati fatti alcuni prigioneri, tra i quali il comandante di una delle unita affondato. Un nostro sommergibile non 6 rientrato alla base. Hitlerjev glavni stan, 30. avgusta, s. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj o bojih na Vzhodu objavilo naslednje uradno vojno poročilo: Kakor je bilo javljeno v posebnem poročilu so čete nemške vojske z dne 28. avgusta v sodelovanju z vojno mornarico ter letalstvom zasedle po trdem boju močno utrjeno vojno pristanišče Reval. Na Hermanovem stolpu starega mesta plapola nemška vojna zastava. Še istega dne so prodrle čete nemške vojske do vojnega pristanišča Baltski Port, ki je bil zgrajen po najmodernejših načelih in so ga zavzele. Več tisoč ujetnikov je bilo zajetih. V naše roke je padlo šest obrežnih baterij in na-daljni nepregledni vojni material. V vojnem pristanišču Reval je bilo potopljenih 19 prevoznih ladij, ki so bile naložene s četami in vojnim materialom, en rušilec in devet drugih vojnih ladij. Hudo poškodovane so bile: težka križarka »Kirov«, en rušilec in pet nadaljnih vojnih ladij. V Finskem zalivu je potopilo letalstvo tri sovjetske prevozne ladje s skupno 13.000 tonami in je zadelo i bombami en rušilec. Tudi na ostalih delih vzhodne fronte operacije dobro napredujejo. Berlin, 30. avgusta, s. V dopolnilo včerajšnjega uradnega vojnega poročila javlja nemški poročevalski urad že, da sta estonska prestolnica pristanišče Tallin in Balti sp o rt padla v* roke nemškim četam naglo, kakor je bilo treba tudi pričakovati. Sovjeti so zastonj skušali zbežati po morju. Delno se je beg posrečil, toda ti sovjetski oddelki bodo prišli le v nov žep na področju Leningrada. Zasedba Talliina je važna zlasti z ozirom na dejstvo, da je mesto komaj 90 km oddaljeno od finske prestolnice. Budimpešta, 30. avgusta, s. Iz madžarskega vrhovnega poveljstva poročajo, da se bitka ob Dnjepru zdaj bliža pričakovanemu zaključku. Nasprotnik dela poslednje napore in meče v spopad razpoložljive sile. Ruski protinapadi ne odgovarjajo več urejenemu načrtu. Vsi protinapadi so spodleteli ob odločnem odgovoru zavezniških čet, ki so s svojimi prednjimi oddelki že ob Dnjepru. Sovjetskemu poveljstvu se ni posrečilo ustaviti ritma operacij nemških in zavezniških čet. Nadaljujejo se s točnostjo ure. Sovjetski ujetniki izpovedujejo, da so dobili zapoved, naj se dajo ubiti na svojih mestih. Helsinki, 30. avgusta s. Viborg je v plamenih. Požari, ki eo jih podtaknili Sovjeti, so izbruhnili hkratu na različnih koncih mesta. Zdaj pokriva vse mesto in predele okoli njega gosta odeja dima deset in deset kilometrov daleč. Veliko pomembnih spomenikov, ki so jih finski oddelki skušali rešiti, je bilo uničenih po Sovjetih. Bukarešta, 30. avgusta, s. Romunsko vrhovno poveljstvo je izdalo vojno poročilo št. 8: 2e tri tedne naše letalstvo in protiletalsko topništvo vsak dan bijeta proti sovjetskemu letalstvu uničevalno bitko v izredno težavnih okoliščinah. skupina potovala v spremstvu oklepnih avtomobilov tor protiletalskih baterij na avtomobilih. Tam je Duce prebil zadnji dan in srečal svoje vojake. Na nekem križpotu, kjer so lesene tablice kazale slovanska imena ter vojaška navodila v nemščini, je Duccja pričakoval poveljnik italijanskega ekspedicijskega zbora in nekaj njegovih visokih častnikov. Poročal je Duceju o svojih silah v bližini. Stopil je na njegov voz in mu naglo poročal o dosedanjih operacijah, o veličastni morali in popolni uspešnosti italijanskih čet. Nekaj kilometrov dalje so italijanski oddelki docela motorizirani korakali proti prvi bojni črti, kjer se že bijejo in napredujejo njihovi tovariši. Mladi bronasti obrazi, jasna lica, iz katerih izžareva moško zdravje. Vojaki in črne srajce strmijo z očmi v Duceja, ki stoji na svojem vozu in zapovrstjo pozdravlja vse častnike, vojake in miličnike. Ob Duceju odgovarja tudi Hitler na pozdrave. Ponosna slovesnost je v tem nemem pogovoru med Mussolinijem in med njegovimi ljudmi. Obračajo se proti njemu, kakor se vojak obrača k svojemu poveljniku, to je z vdanostjo in zaupanjem. Tako pozdravljajo v poglavarju tudi svoje oddaljene rodbine, kakor da bi jih vse videli v Duceju, ki je prišel do skrajnih meja Evrope, kjer se oni bore. Oddelki ekspedicijskega zbora gredo mimo tako veličastno in v tako popolnem redu, da so Hitler in visoki nemški častniki ob Duceju vidno pretreseni od občudovanja in simpatije. Nato oba voditelja skupaj na mogočnem štiri-motorniku še enkrat preletita stotine kilometrov. Tudi zdaj je nazajgrede Duce vodil letalo in vzbujal občudovanje nemških pilotov. Ob koncu poleta je skupina avtomobilov odpeljala Duceja in spremstvo k predsedniškemu vlaku. V petek zvečer se je začela pot v Italijo čez srednjo in jugozahodno Evropo. Od Duceja se jo poslovil Hitler z ministrom Ribbentropom in maršalom Kei-telom. _ Slovo med voditeljema je bilo zelo prisrčno in oh vsej poti je ljudstvo znova kazaS svoje simpatije za Mussolinija. Iz tega boja sta naše letalstvo in protiletalsko topništvo izšla zmagovito. Vsak dan je bilo zbitih c* pet do deset sovjetskih letal. Mi v večini primero . nismo imeli večjih izgub. Vesti 30. avgusta Francoska vlada je uvedla strogo cenzuro niu švicarskimi listi, kar jih prihaja čez mejo. V Šibeniku je začelo z delom vojaško sodišče. Njegova naloga je, da v Dalmaciji uveljavi načela stroge, toda nepristranske, t. j. rimsike pravičnosti. (Stefani) V vatikanski državi so zvišali družinske doklade in plače vsem uslužbencem sv. stolice. (Stefani) Predsednik Združenih držav Roosevelt je svojega prvorojenca stotnika Jonesa pridelil ustanavljajočemu se ameriškemu ministrstvu za propa- ' gando, ki ga bo vodil zloglasni polkovnik Do-novan. (Stefani) Včeraj je bila v Tokju izredna seja japonske vlade. Japonski listi pišejo, da bo najbrž prišlo do večjih sprememb v sedanji vladii, ker to zahteva sedanji položaj. (Stefani) V strelih na Lavala je razločno videti udeležbo Anglije in njeno zvezo z atentatorji, pišejo španski listi. (Stefani) Čudimo se, da Romunija še ni našla sposobnega človeka, da bi spravil s poti generala Anto-nesca. Želimo mu Lavalovo usodo, je dobesedno povedal londonski radio. Na to izjavo pravijo v romunskih političnih krogih, da jo more narekovati samo obupni položaj Anglije, ki se pozna že tudi v tujih oddajah angleškega radia. (Stefani.) Turkotatari z Urala so imeli v prestolnici Mandžurije Mukdenu shod, v katerem so sprejeli izjavo, da se pridružujejo politiki novega reda. Svojo izjavo so poslali japonski, nemški, turški in afganistanski vladi. (Stefani.) Romunska vlada je pod predsedstvom maršala An-tonesca imela sejo, na kateri so bila sprejeta splošna načela za pravno in upravno ureditev Besarabije in Bukovine. (Stefani.) Japonska spomenica Ameriki glede Tihega morja Tokio, 30._ avgusta, s. Včeraj popoldne jo bilo o izročitvi japonske spomenice Rooseveltu izdano naslednje uradno poročilo: Admiral Noniura, japonski poslanik v Wa-shingtonu, je obiskal 28. avgusta Roosevelta in mu izročil poslanico ministrskega predsednika Konoja o sedanjem mednarodnem položaju. V spomenici je razloženo japonsko stališče o vprašanjih Tihega morja, ki zanimajo Japonsko in Združene države. Nuova serie di vittorie navali Quattro sottomarini inglesi affondati nel Mediterraneo Zmaga za zmago na Sredozemlju Štiri angleške podmornice potopljene na Sredozemlju Nova sporočila z ruskih bojišč Zasedba estonske prestolnice Tallina. Sovjeti zažgali trdnjavo Viborg Sa]a ljubljanskega občinskega sveta Župan poroča o obsežnih javnih delih v Ljubljani Ljubljana, 30. avgusta, j S noči ob 6. jo bila redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Seja je bila važna zaradi tega, ker je na njej podal mestni župan obsežno poročilo o javnih delih v Ljubljani, ki so bila zadnje čase izvedena, oziroma, ki se še izvajajo ali pa so v načrtu. Po imenovanju dveh overovaieljev zapisnika: gg. Cebina in prof. Dermastje, je župan dr. Adlešič prebral obsežno predsedstveno poročilo, iz katerega navajamo naslednje: Na vdanostno brzojavko, ki smo jo s svoje prejšnje seje poslali Nj. Vel. Kralju in Cesarju, mi je prvi pribočnik brzojavno sporočil naslednjo Vladarjevo zahvalo: >L’augusto Sovrano ha accolto con vivo oompia-oimento i sentimenti rivoltigli dal consiglio comu-nale di Lubiana anche a nome della cittadinanza e mi affida 1’espressiane del suo grato animo per il gentile pensiero.« »Vzvišeni Vladar je z živim zadovoljstvom sprejel čustva, ki mu jih izraža ljubljanski občinski svet v imenu meščanov in me pooblašča, naj izrazim njegovo hvaležnost za prijazno misel.« Odgovor Duceja Prav tako mi je pa Nj. Ekscelenca Visoki Komisar sporočil Ducejevo zahvalo s temle pismom: >11 Duce mi d& il gradito incarico di ringra-ziarVi per il telegramma inviaitogli in occasione della prima riunione del Consiglio dopo la costitu-zione della Provinoia di Lubiana.« »Duce mi je dal prijetno naročilo, da se Vatn zahvalim za brzojav, ki mu je bil poslan ob priliki prvega sestanka občinskega sveta po ustanovitvi Ljubljanske pokrajine.« Povečana Ljubljana Z odredbo Visokega Komisarja so bili dne 2. julija kraji Dolnice, Kamna gorica, Glinice in Podutik priključeni mestni občini ljubljanski. Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino je z nadaljnjim odlokom 8. julija odločil, da velja za mestni občini ljubljanski priključene kraje mestni proračun in da se tudi v teh krajih pobirajo iste davščine kot v mestni občini ljubljanski. V kolikor bi bili potrebna tudi izdatki za te nove kraje, je treba poskrbeti za naknadne kredite ali pa kriti te izdatke z dohodki, ki jih bo mesto prejelo iz teh krajev. Pri tem je bilo še posebej naročeno, da moramo novim krajem posvetiti enako skrb in pozornost kot krajem dosedanje občine ljubljanske. Pozdravljam nove občane ljubljanske občine iz Dolnic, Glinic, Kamne gorice in Podutika. Zupan je nadalje poročal 0 občinskih javnih delih ter poudarjal: Posebno zadovoljni bodo občani z zboljšanjem naših cest in ulic. Mestno cestno nadzorstvo je obnovilo maka-nshdamska cestišča v Šiški na Medvedovi, Černetovi in Gasilski ulici, prav tako pa tudi na Mirju za rimskim zidom, nadalje za Bežigradom v Staničevi levcullci, enako pa utrjuje tudi cestišče Ceste na Rožnik. Nadalje obnavlja Žalsko cesto in je skoraj popolnoma na novo napravilo Albansko ulico pri pokopališču sv. Križa. Utrdilo bo tudi Ižansko in Linhartovo cesto ter razne druge nove manjše ulice v raznih okrajih. Navzlic pomanjkanju bencina in gradiva je pa cestnemu nadzorstvu uspelo ohraniti sloves Ljubljane kot snažnega mesta z vzdrževanjem cest, ulic in trgov. Odsek za ceste je prav dobro uredil v glavnem ceste in ulice mestnega središča, posebno pa na južni strani Kongresnega trga Vegovo ulico, Napoleonov trg, Turjaško in Gosposko ulico od Novega trga do Krlževniške ulice ter Emonsko cesto. Vse te ulice imajo sedaj makadam natopljen s cestnim katranom iz mestne plinarne in so ta dela že skoraj gotova, da bo naše mesto samo okoli vseučili«-ške knjižnice letos dobilo 8500 kv. metrov dobro utrjenih ulic. Naposled smo pa lahko ustregli tudi stari in popolnoma upravičeni želji naših zdravnikov ter zaradi bolnikov zmanjšali ropot in odpravili prah z Zaloške ceste med zdravstvenimi zavodi od cerkve sv. Petra do Sušnika. Lani smo tlakovali tramvajski pas, sedaj pa to važno cesto asfaltiramo, kar bo ne samo v korist bolnikom, temveč tudi prebivalstvu celega vzhodnega dela Ljubljane in njene okolice. Na zahodni strani mesta pa razširjamo Cesto na Rožnik na 12 metrov od železniškega prelaza pa do Svetčeve ulice. Kakor smo doslej napravili od Rožnika pa tja do Šišenskega vrha vabljivo in tudi dobro obiskano zgornjo promenado, sedaj urejamo tudi spodnjo promenado, ko z novo položno potjo nad drevesnico mestne vrtnarije dobi prebivalstvo Rožne doline tudi prav potrebno bližnjico skozi tivolski pairk v središče mesta. Z novimi sprehajalnimi potmi in z novo urejeno ter razširjeno cesto vedno bolj odpiramo najprijetnejša sprehajališča in odkrivamo nove mikavnosti, kakršno smo uetvu- Glasbena šola »Sloga« bo poučevala tudi v bodočem šolskem letu solo petje, sviranje na klavir, kitaro in orkestralnih glasbilih, osnovno glasbeno teorijo, harmonijo, glasbeno zgodovino ter orkestralno igro, zborovsko petje, mimiko in komorno glasbo. Vpisovanje gojencev bo od 1. do 12., pričetek pouka bo 15. septembra. Ukovina za september bo zaradi krajšega pouka sorazmerno znižana. Ostala pojasnila daje šolska pisarna v Pražakovi ulici št. 19. Ljubljanski dvor, pritličje. Pravi filatelisti znamk ne lepijo! Edina in polno vredna znamka je brez prilepke. Zbirajte v vložnih albumih najboljše kvalitete — JOL — ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Pozor pred falzifikatit Ne pozabite, da po želji ugotovi pristnost okupacijskih znamk edini sodno zapriseženi izvedenec Jule Bar in to v trgovini Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ul. 6. Filatelisti pozori Najugodnejše kupite in vnovčite znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. Romarjem na Kurešček £rip%°^X’n»dz“ položljiva mesta v avtobusih nemudoma rezervirajo v trgovinah Ničman, Sfiligoj in šoukal. Poudarjamo, da je teh mest na raznolaao samo še,zelo omejeno števila rili zlasti z ureditvijo lepega kotička ob kapelici za Čadom. Tudi Virantov vrt se nam je naposled posrečilo kupiti od države, ker je v prvi vrsti potreben za razširitev Grudnovega nabrežja, da bo mogoče tukaj speljali državno cesto na Dolenjsko. Velik de! vrta bo pa še ostal ter ga bomo prihodnje leto preuredili in odprli javnosti, da tudi šentjakobski okraj dobi ob svojem najlepšem poslopju prijeten prostor za oddih odraslih in za razvedrilo mladine. Naglo se bližamo glavni regulaciji v središču mesta, namreč podaljšanju Šubičeve ulice na Kongresni trg, z njo v zvezi smo pa dobili novo Muzejsko ulico ob stanovanjskih hišah Pokojninskega zavoda na nekdanjem nunskem vrtu. S hodniki bo Šubičeva ulica široka 20 m ter so poslopja med Šubičevo in Šelenburgovo ulico že skoraj podrta. Novi zid nunskega vrta bo kmalu sezidan, narejena je pa tudi že kanalizacija po Nunski, Muzejski in Šubičevi ulici ter speljana pod Šelenburgovo ulico in Kongresnim trgom do stare kanalizacije v Wolfovi ulici. S Šubičevo avenijo bo središče mesta dobilo novo zvezo s tivolskimi nasadi, predvsem pa z »otroškim paradižem«, kakor po načrtih po pravici smemo imenovati velika otroška igrišča na vsem južnem delu Tivolija. Centralno otroško igrišče bo pa že omenjeni »otroški paradiž« v Tivoliju, ki spada med največja javna dela v Ljubljani in je v zvezi s preureditvijo vsega tivolskega parka ter vseh sprehajališč med_ središčem mesta in Večno potjo. Na Grajski planoti je končana obnova starodavnih okopov in v glavnem tudi ureditev okolice tega častitljivega, v najsiarejšo dobo segajočpga spomenika ljubljanske minulosti. Letos smo že olepšali tudi še del bližnje okolice grajskega poslopja, predvsem pa prav naglo napreduje obnova severovzhodnega grajskega trakta. S srečnim začetkom tega velikega problema naše stavbne delavnosti obenem pa z velikim uspehom rešujemo drugi stari in veliki problem mestnih tržnic. Naposled je mojster Plečnik po raznih spremembah izoblikoval sedanji veliki projekt regulacije in zazidave vsega desnega brega Ljubljanice od trimostja pa do Zmajskega mosta s Pogačarjevim in Vodnikovim trgom. Od stolnice pa do Kopitarjeve ulice, ob vsej Kopitarjevi ulici pa spet nazaj še čez semenišče in velik del Pogačarjevega trga je naš častni meščan univ. prof. Jože Plečnik zamislil v zvezi s stolnico veličastni novi magistrat; njegovo pritličje in veliko dvorišče bo pa služilo za živilski trg. Prva etapa uresničenja tega velikega projekta je zidanje tržnic na bregu reke Ljubljanice. Glavna štiri poslopja so že skoraj gotova, začeli smo pa tudi že z zidanjem podaljška do trimostja, kjer dobimo pod cesto tržnice za ribe, ob cesti pa pokrito odprto stebrišče za semenarice in druge prodajalca. Skrb za prehrano malega človeka Župan je dalje izvajal: Tudi v naši občini smo povečali produkcijo pridelkov z razdelitvijo mestnih zemljišč rtv-nim slojem za obdelovanje. V ta namen je gospodarski urad razdelil 15 ha mestnega sveta na 555 parcel po 350—400 kv. m in jih dal potrebnim velikim družinam brezplačno za obdelovanje. Uspeh te akcije je zelo zadovoljiv, saj že 6 tednov kuhajo družine za kakih 5000 oseb samo na teh njivicah pridelani zgodnji krompir. Za malenkostno odškodnino je pa občina odstopila tudi svet na Bokalcah in v Kole-ziji društvu »Mali gospodar«, ki ga je svojim članom razdelilo za obdelovanje. Jetnišnici je občina odstopila 27.000 kv. m sveta v sveto-kriškem okraju, a tudi zasebniki so revnim občanom s posredovanjem gospodarskega uiada ali neposredno odstopili mnogo parcel za obdelovanje. Tudi mestna občina sama je kmetovala v večjem obsegu kot doslej in lahko se pehva* lirao z letino, saj bomo na njivah na Fužinah, ki smo jih dobili od Javne borze dela, ter na svojih njivah za Bežigradom in drugje, torej na naši 20 ha veliki kmetiji, pridelali 8 vagonov krompirja in toliko fižola ter drugega sočivja, da ga imajo dosti za sproti in bodo s temi pridelki založeni tudi za zimo vsi mestni socialni zavodi, posebno pa kuhinja v Delavskem domu in v stari cukrarni. Tako smo doslej sami nabavili in po najnižjih cenah oddali 56.550 kg koruzne moke, 36.405 kg koruznega zdroba, 117.950 kg soržične moke, ki smo je nekaj dobili od Prevoda, 195 tisoč 192 kg fižola, 10.300 kp ješprenja, 7000 kg pšena za kašo, 12.000 kg sojine moke, 81.235 kg ovsa za male živali, socialnim zavodom smo dali 22.827 kg olja, samo za bolnike smo oddali 21.845 kg bele moke, a premoga smo lani dali 400 ton, pripravljeno imamo pa že sedaj za zimo večjo količino drv in premoga za najnujnejše potrebe. Prav poseben uspeh smo pa imeli s krompirjem, ki smo ga na mestni stojnici prodali 502.907 kg. S tem smo zadržali pretirano naraščanje cen v prosti konkurenci,_ hkrati pa obvarovali prebivalstvo pred pomanjkanjem teh živil. Po teh skušnjah bomo tudi letos poskrbeli za velike zaloge, posebno krompirja in drugih živil, da jih ne bo manjkalo na trgu, a za maščobe se bo potrudil Prevod. Prav zaradi stiske nameščenstva in tudi drugih šibkejših slojev smo se tako trudili za pravično razdelitev življenjskih potrebščin ter je naš prehranjevalni odbor dosegel, da je z živilskimi kartami zajamčen enak delež revnim in bogatim. S posebnim razumevanjem Lksc. Visokega Komisarja za težke razmere delav-siva, narac-ščenstva in drugih manj premožnih slojev smo dosegli, da so bile 21. junija spet uvedene živilske nakaznice za moko, kruh, riž in testenine. Že junija meseca je mestni preskrbovalni urad razdelil 91.158 teh kart. število prebivalstva je naglo naraščalo in za mesec av- fust je bilo razdeljenih že okrog 95.000 krušnih art. Enotne krušne moke smo doslej dobili nakazane od Prevoda in jo razdelili 3,830.000 kg in samo po tej ogromni številki naj naša javnost presodi, koliko dela mora zmagovati naš preskrbovalni urad z razdelitvijo kart in živil. Zato pa moram pri tej priliki izreči zahvalo tudi našim trgovcem, ki pri tem zamudnem delu prav mnogo pomagajo. Odkar s j uvedene krušne karte, ni več pritožb, ker vsakdo dobi svoj kos res dobrega kruha. Dne 16. julija je bil pa izpolnjen tudi naš predlog, da smo dobili karte še za mast, slanino, olje in sladkor. Za sladkor je bilo izdanih 85.559 kart. za maščobe pa 85.211 nakaznic, a za avgust je bilo razdeljenih že okrog 89.000 kart za maščobe in sladkor. Za znatno zboljšanje pa moramo smatrati tudi racioniranje mesa, da je 9. avgusta prvič vsakdo lahko na knjižico brez truda dobil svoj delež mesa po znosni ceni. Z gostilniškimi gosti, abonenti in zavodi je v Ljubljani sedaj za dobivanje mesa upravičenih okrog 104.000 duš. G. župan je napovedal, da dobimo s 1. septembrom karte na milo, nato pa je izvajal: Da bo zagotovljena vsemu prebivalstvu tudi dobava zdravega mleka, se n vaja nadzorstvo nad prodajo mleka in mlečnih izdelkov. Tudi presno in kuhano masio bo naprodaj samo na maščobne karte, a naše za snago vnete gospodinje, ki so v skrbeh za pralno milo, moram potolažiti z novico, da tudi za pralno milo že 1. septembra dobimo karte. Že z racioniranjem navedenih živil in življenjskih potrebščin je zajamčena pravična razdelitev, da dobita enak delež revež in liogatin. Toda, določene količine živil niso bile kanto na kartah in niso ostale samo na papirju, temveč je res vsak toliko racioniranih živil tudi lahko dobil. Prebivalstvo z zaupanjem gleda v bodočnost, ker občuti skrb Visokega Komisariata in uspehe naših prizadevaui za vse prebivalstvo. Dosedanji uspehi naj bodo pobuda k še nadaljnjim ukrepom za lajšanje pomanjkanja in zboljšanje razmer, mi bomo pa storili vse, kar nam nalaga naša vest in dopuščajo naše moči. Zahvala Visokemu Komisarju Glavna dela tega centralnega otroškega igrišča bo seveda mogoče dokončati šele prihodnje leto in s hvaležnostjo poročam, da je ljubljanska mladina tudi pri teh delih deležna velike dobrote Nj. Ekscelence Visokega Komisarja, ki je iz ljubezni do nje za ureditev tega igrišča in Grajske planote, daroval 200.000 lir z željo, da s temi deli pomagamo tudi nezaposlenim, ki imajo zato res pri teh delih ves čas zaslužek. Odsek za kanalizacijo, za mostna In vodna dela ima tudi letos ves čas dosti dela, zlasti v svetokriškem okraju, a najbolj je vsa naša javnost pozdravila novi lepi mostič čez Gruberjev prekop, ki ga te dni popolnoma izročimo prometu. Omenim tramvajsko čakalnico z javnim straniščem pred kolodvorom, ki smo ga zarhdi zamudnih nabav iz inozemstva lahko šele letos odprli ter pomeni samo prvo točko celega programa za zidanje javnih stranišč po vsem mestu. Po tem programu nameravamo prihodnje leto napraviti podobno tramvajsko čakalnico z javnimi stranišči pred pokopališčem pri Sv. Križu, nato pa pridejo na vrsto stranišča pri Sv. Jakobu, pri Sv. Petru, na Dolenjski cesti, ob vhodu v Tivoli, ob izlivu Gradaščice. Kakor bomo ta program izvajali postopno od leta do leta, tako izvajamo redno tudi svoj program za zidanje delavskih stanovanjskih kolonij. Tako smo za delavstvo in sploh manj premožne sloje ob Cesti v Mestni log sezidali 25 hiš s 50 stanovanji s pritiklinami in tudi z majhnimi vrti-či. Razen teh smo pa pri koloniji ob Cesti dveh cesarjev postavili dve preprosti hišici za štiri družine. S tem smo več kot izpolnili svoj sklep, da vsako leto sezidamo 50 delavskih stanovanj. Vse socialno čuteče prebivalstvo bo pa z veseljem navdala vest, da so zidarska in tesarska dela za novi Dom onemoglih na Bokalcah že oddana in da so podjetniki v torek že začeli s pripravami za ta velika dela. Mestna hranilnica ljubljanska je ob svojih jubilejih zagotovila kredit in .omogočila, da bodo prva poslopja že letos v surovem dograjena. Še o pravem času smo pripravili vso za zidanje potrebno opeko, cement in železo, da smo lahko zidarska in tesarska dela oddali ter zato upamo, da bodo poslopja, potrebna za 250 oskrbovancev, gotovo že letos pod streho. Sledila so poročila odsekov. Poročilo finančnega odseka in trošarinskega odbora Poročilo finančnega odseka in trošarinskega odbora je podal prof. Dermastja: Sprejeti so bili naslednji predlogi odseka: Za zvišanje prejemkov uslužbencev po odredbi Visokega komisariata se odobri kritje z naslednjimi postavkami: 380.750 Lir, 441.250 Lir, 800.000 Lir ter 38.000 Lir iz raznih postavk, prihrankov in skladov. Sklenjeno je bilo, da ee uvede enaka praksa pri določanju družinskih doklad za delavstvo, kakor velja do sedaj za mestno uradništvo, to 6e pravi, da mora vsak delavec novega družinskega člana prijaviti takoj prvi mesec. Sprejeto je bilo, da 6e formalno obnovi za to prorač. leto cerkveno konkurenčna doklada v žup. Trnovo v višini 7.6% na davčno podlago. Za izdajo »Knjige Plečnikovih del, ki bo veličala lepoto Ljubljane, se odobri 25.000 lir. Zaradi novih nalog mestnega socialnega skrbstva se odobri kredit 500.000 lir, in sicer 250.000 lir iz raznih postavk mestnega proračuna, 250.000 Lir pa iz dohodkov mestne elektrarne. Določeni so bili mamjši krediti za vzdrževanje avtomobilov, za napravo pregradne stene v mestnem vložišču, za kritje stroškov za prehrano pomožne policije v Delavskem domu, za mali razorač pri tehničnem oddelku, dalje za kritje neke podpore društvu »Ateni« za zdravljenje slabotnih otrok itd. Na vrsti so bili razni ugovori, pritožbe in prošnje finančnemu odseku in trošarinskemu odboru.. Sprejeti so bili soglasno vsi predlogi poročevalca prof. Dermastje. Poročilo gradbenega odbora je podal prof. dr. Stele. Njegov predlog o prepovedi zazidanja neke manjše parcele pri Sv. Petru je bil soglasno sprejet. Točka dnevnega reda o novem pravilniku o porabi plina je odpadla. Poročilo personalno-pravnega odseka je podal g. Avgust Novak. Zaradi izstopa posameznih občinskih svetnikov iz občinskega sveta je bilo treba posamezne odseke in odbore izpopolniti. Sprejeti so bili vsi predlogi referenta v tem smislu. V prehranjevalni odbor je bil izvoljen na predlog združenja pekov g. Vinko Možan. Končno je bila sprejeta uredba, ki omogoča kazenske sankcije za prekrške gasilskega reda za mesto Ljubljano. Nato je sledila tajna seja, ki je obravnavala razne osebne zadeve mestnega uslužbenstva. Sklepi tajne seje Glavni sklepi tajne seje so: mestna občina prevzame od kvesture (policije) 10 uslužbenk anagrafičnega (popisovalnega) urada, ker mora skrbeti za popis prebivalstva občina sama. Pogodbenim mestnim uslužbencem in nastavljen-cem se priznajo iste pravice ka«or pragmatičnim, kar jim je v dobro pri vračunavanju prejemkov in doklad. Sprejetih je bilo pet uovih poklicnih gasilcev. Dosedanji mestni pnofeivrji in učitelji veščin so prevedeni v isti položaj; kakor ga uživajo drugi mestni uradniki v i*ri stopnji. Dosedaj so mestni profesorji in učitelji veščin imeli one pravice kakor državajjp.rpb-sorji. Dalje je občinski svet obravnaval ra?nc druge osebne zadeve, kakor priznanje stalnosti; vštetje let, napredovanja, draginjske doklade in podobno. Vsi predlogi presonalno-pravnčga odseka so bili soglasno sprejeti. 300 letni jubilej Nove Štifte na Dolenjskem Prvo septembrsko nedeljo in na Mali šmaren bodo spominsko svečanosti, ki jih bo vodil škof dr. Rožman Ribnica, 29. avgusta. Tako malo znan je bil doslej slovenski javnosti ta skriti biser, da skoraj nisi našel človeka, ki bi bil Novo Štifto kaj bolje poznal. Morda je kdaj slišal, da je tam božja pot in pa — skoraj bolj kot Nova Štifta sama — starodavna lipa z utico med vejami. Novo Štifto je poznalo sedem fara naokrog, pa skoraj nič več. Upamo, da bo tristoletnica tega prekrasnega Marijinega svetišča, o katerem smo poročali pred kratkim, ponesla njen sloves preko meje teh sedmih fara, da io bo spoznalo vse slovensko ljudstvo, ki je takih svetišč in božjih poti prav danes najbolj potrebno, ko je najbolj vezano na božip pomoč in na priprošnjo božje Matere Man|e, ki kraljuje v svojih malih cerkvicah po slovenski de- želi in prosi za svoje ljudstvo, za ljudstvo, ki jo imenuje svojo Kraljico, za ljudstvo, ki se s ponosom imenuje Marijin narod. Jubilejne pobožnosti v nedeljo 7. septembra in na Mali Šmaren bodo posvečene Kraljici miru. V nedeljo bo tretjeredni shod iz ribniške dekanije. Sv. maši ob 7. in 11. Pred slovesno službo božjo bo govoril p. Odilo Hanjšek. Popoldne ob 6 bo procesija sv. Rešnjega telesa s prošnjami za mir, nato posvetitev. Na praznik Malega Šmarna bo ob 7. nagovor frančiškanskega provinciala o. Gracija-na Herica, jubilejno sv. mašo ob pol 11 z jubilejnim nagovorom pa bo imel ljubljanski knezoškol dr. Gregorij Rožman. Popoldne ob 3 bo karmelska procesija, ki jo bo vodil g. škof. Slovesnost se bo zaključila s posvetitvijo. Športne Testi Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov — službeno! Za prvenstvo poedincev in moštev, ki ga prireja SLAZ v dneh 7. in 8. septembra t. 1. na Stadionu odrejamo naslednji sodniški zbor: Vrhovni sodnik: geom. Černe, nam. dr. Nagy; vodja tekmovanja: Hvale, pomočnik: Hafner; ča-somerilci: dr. Kuhelj, Gorjanc, Grilnfeld, Peva-lek, Windiš, Trtnik; sodniki na cilju: Kermavner, Vahter, Šoukal; sodniki za skoke: Safošnik, Cuderman, dr. Žebot; sodniki za mete: Banko, Polak Peter, Stepišnik Mirko, Smodiš, Rozman; starter: prof. Silvo Černetič; IV. komisija: Cimperman, dr. Bradač, Slamič. Opozarjamo lahkoatletske klube in atlete na sklep ZSLS, da morajo atleti na prireditvah nastopati v enotnem klubovem dresu. Pozivajo se klubi, da javijo ZSLS na naslov: Kavarna Evropa sodniške kandidate, ker se bo v primeru zadostnega tevila pripravnikov vršil v drugi polovici septembra ponoven sodniški izpit. Rok prijav je do 8. septembra. V bližnjih dneh bodo dobili lahkoatletski sodniki iz vse pokrajine v izpolnitev formularje o osebnih podatkih. Kdor tega formularja ne bo slučajno prejel, naj javi Zboru svoje osebne podatke in priloži fotografijo v svrho izdaje legitimacije najkasneje do 5. septembra. Gg. Peva-lek, Luin, Sancin Savo in Smodiš naj javijo Zboru svoje naslove. Tajnik. Samo še teden dni nas loči od največjega letošnjega mitinga, ki bo dal oficielno ljubljanskega prvaka in najboljše v posameznih disciplinah. SK Planina je včeraj izvedla zadnjo pripravo, na kateri so bili doseženi sledeči rezultati: Tek 60 m: Šušteršič 7,2, Lušicky 7,5. Tek 1200 m: Košir 3:10,8. Tek 80 m z zaprekami: Lončarič 13,3. Tek 500 m: Skušek 1:10,8. Tek 110 m z zaprekami: Lončarič 16,2. Tek 150 m: Šušteršič 17,4, Bratovi 17,4. Tek 400 m: Kien 2:48, Sestanek vseh župnikov iz pokrajine v zvezi s statistiko gibanja ljudstva Medtem ko podaja ljudski popis stanje prebivalstva na določen dan, pa podaja statistika zakonov, rojstev in smrti naravno gibanje prebivalstva. Ker je bilo ljudsko štetje že izvedeno, pa je bilo potrebno urediti in ostvariti tudi vse potrebne pogoje za dvig naravnega gibanja prebivalstva, Ker pa so v naši pokrajini posli civilnih uradnikov poverjeni cerkvenim oblastem, o brezvercih pa vodijo sezname okrajni glavarji in ljubljanski župan, so se zbrali vsi prizadeti (župniki vseh veroizpovedi, okrajni komisarji in ljubljanski župan, v celem okrog 150 ljudi) pred nekaj dne- vi v dvorani kina Union, da bi poslušali razlago, ki jo je podal ravnatelj popisovanja pri osrednjem statističnem zavodu v Rimu in označil naloge, ki so jim bile poverjene na osnovi javnih razglasov in katere urejajo razna dela za načrtno zbiranje podatkov o naravnem gibanju prebivalstva. Sestanek je trajal skoraj tri ure in je bil svojemu namenu ustrezajoč, ker so imeli župniki priliko zahtevati za pojasnila in stavljati vprašanja, na katera je izčrpno odgovarjal ravnatelj za popisovanje in tako zajamčil enotnost tolmačenja, ki ja neobhodno potrebno za vsako vrsto vodenja statistike. Na ta način bo naša pokrajina v kratkem rešila tudi to važno vprašanje statistike, ki so ga vestno rešile tudi že ostale pokrajine kraljestva. Vpisovanje vajencev v strokovno nadaljevalna šolo za stavbne obrti na Grabnu bo jutri 31. avgusta 1941 od 8—12. Vajenci novinci morajo_ predložiti učno pogodbo in zadnje šolsko spričevalo, ostali pa 6amo lansko spričevalo. Mojstri opozorite vajence na vpis. Razne zanimivosti iz sodne dvorane Cbsoien na dosmrtno robijo — črni dan za navijalce LjuMiana, 30. avgusta irnovčanom ie pač še v živem spominu tragična smrt čudaške, starke Marije Podpeča-nove, ki ie bila delavka pri mestni vrtnariji in je stanovala v mali kolibi mestnega vrta v Trnovem. Dne 5. januarja zjutraj letos so jo našli umorjeno. Na glavo je bila udarjena s topim predmetom, nato pa še zadavljena. Sum za umor je takoj padel na njenega nečaka. 24 letnega krojaškega pomočnika Henrika Podpečana, ki je takrat prišel od vojakov iz Zagreba na dopust in so ga ljudje videli, da je večkrat zahajal k teti, ki ga je podpirala z denarjem. Ljudje so tudi vedeli, da ima stara Podpečanka denar in da drugače živi zelo skromno, edini njen luksus, kakor pravi neko uradno poročilo, je bil, da si je ob nedeljah kupila časopise. Mladi Henrik Podpečan je po odkritju umora izginil. Javil pa se je 25. februarja vojaški komandi v Zagreb. Tam so ga zaprli in pozneje odposlali v Ljubljano. Prva razprava je bila pred velikim senatom že 20. junija, a preložena, da bi sodišče za drugo razpravo moglo pribaviti razne spise iz Zagreba. To mi bilo mogoče, ker so spisi izginili v onih velikih velikonočnih časih. Veliki senat, ki mu ie predsedoval s. o. s. g. Ivan Brelih, je včeraj nadaljeval razpravo proti Henriku Podpečanu, ki je bil obtožen zločina umora iz koristoljubja, za kateri zločin določa kazenski zakon smrtno kazen. Javno obtožbo je zastopal namestnik državnega tožilca g. Bogdan Lendovšek, obtoženca ie branil odvetnik dr. Janko Žirovnik. Obtoženec ie dejanje priznal, zagovarjal se je. da je vse storil v pijanosti in veliki razburjenosti, ko ga je začela teta psovati in mu sramotiti celo njegovo mater. Zvečer prejšnjega dne je bil pri njej. Dala mu je 200 din. Napil se ie in je vlak zamudil, ko bi se imel odpeljati nazaj v Zagreb. Vrnil se je ponoči k teti, ki ga ni bila vesela. Državni tožilec je zahteval smrtno kazen. Branilec je skušal utemeljiti zgolj zločin uboja; češ da je obtoženec dejanje storil v pijanosti in veliki razburjenosti. Obtoženec sam je tajil, da bi bil vzel teti kak denar. Veliki senat je Podpečana Henrika obsodil le zaradi navadnega umora, ne pa zaradi umora iz koristoljubja, na dosmrtno robijo. črn dan je bil včeraj na okrožnem sodišču za razne navijalce cen, ki so prodajali mleko in druga živila po višjih cenah, kakor jih je bila določila merodajna politična oblast in so zakrivili prestopek prekoračenja najvišjih cen po členu 7. uredba o cenah z dne 12. marca t. 1. Pred kazenskim sodnikom-poedincem na okrožnem sodišču so se vrstili peki, ki so pekli lažji kruh in mnoge lastnice mlekarn, ki so Ribnica Zanimiva pisma slovenskega pisatelja in jezikoslovca o. Stanislava škrabca (roj. 7. prosinca 1844, t 6. vinotoka 1918) so našli v Ribnici. Pisma n hrani bivši banski svetnik g. Škrabec Stanko, gosistilničar in posestnik v Ribnici. , j Vožnja preko novega mostu po posutem no-'• vbiti cestnem odseku preko potoka Sajevca iz 'Ribnice je že mogoča. Požar v Žagi pri Kastelu. Pred dnevi je ogenj uničil hišno poslopje, last Letigove družine. Goreti je pričelo ob 3 zjutraj. Letigovi so trdno spali in so si komaj rešili golo življenje. Hiša je pogorela do tal. Ogenj se je razširil tudi na gospodarsko poslopje soseda Žagarja, kateremu je zgorelo za 25.000 lir mizarskega lesa. Škodo pri obeh posestnikih cenijo na 90.000 lir. Pri požaru je nastopilo tudi vojaštvo in pomagalo pri reševanju. Kako je ogenj nastal, ni dognano. prodajale mleko za več centezimov dražje, kakor je določal uradni cenik. Vsi so bili nepogojno obsojeni na zaporne kazni 7 dni in denarne kazni v znesku od 50 do 100 lir. Ljubljansko apelacijsko sodišče ie te dni izreklo zanimivo načelno sodbo v pogledu prestopkov prekoračenja cen. Jasno in odločno je v tej sodbi prvič naglasilo glavno in načelno mnenje, da so za navijalce cen popolnoma utemeljene višje in strožje zaporne, kakor tudi denarne kazni. Te kazni so potrebne tudi zato, da ne ostanejo uredbe merodajnih oblastev samo na papirju, marveč da se dejansko strogo izvajajo in se prav na ta način omogoči pravilno pobijanje draginje. Pogojne kazni za navijalce tudi niso primerne, kajti prav navijalci so najprej zvito računali, da lahko navijajo cene in delajo tako večje dobičke, ker bodo itak kot še nekaznovani pri sodišču prejeli pogojne kazni in bodo tako deležni dobrote zakona. Apelacijsko sodišče jim je prekrižalo te račune. Vse poprej pogojno izrečene kazni so bile sedaj, v kolikor se je državni tožilec pritožil proti pogojnim sodbam prvega sodišča, spremenjene v nepogojne in bodo morali navijalci lepo sedeti in okusiti ričet. •—d. Kazen za zmerialce na trgu Zaradi nedostojnega vedenja, ker sta se neki prodajalec in hčerka neke prodajalke včerajšnji petek dopoldne na živilskem trgu sprla in zmerjala ter tako obmetavala s kajbicami za slive, sta bila oba takoj tudi kaznovana s po 114 lir globe ali v primeru neizterljivosti na 6 dni zapora. Ker je pa prepir začela gospodična, je bila tudi za osem dni odstranjena s trga. V splošnem tudi doslej nismo bili na živilskem trgu posebno natančni z bon-tonom, vendar so se pa zadnje čase v tem pogledu razmere tako poslabšale, da je tako vedenje prodajalk in na žalost tudi marsikaterih kupovalk sramota za ves naš nežni »pol. Prodajalke tako zmerjajo svoje odjemalke ter jih obkladajo s takimi izrazi, da v Ljubljani ne bi imeli dosti sodnikov, če bi užaljene tožile. Pa tudi med kupovalkami so take dame, da kar navale na kurnike in drugo blago, se pri tem eujejo in bijejo okrog sebe, da je že marsikatera gospodinja z ljubljanskega trga popolnoma po nedolžnem namesto piščančkov ali kumaric za vlaganje, prinesla domov podplutbe in bunke po vsem telesu. Pri tem se pa seveda »popolnoma po naključju« tudi primeri, da lastnici piščancev ostane poleg praznega kumika tudi prazen žep. Zato pa opozarjamo ku-povalke in prodajalke spet na red na živilskem trgu, naj ne tišče brez potrebe h košaram in kur-nikom ter naj ubogajo tržne organe, da se takoj zvrste in mirno nakupijo na trg prinešeno blago. Da bodo pa dostojne kmetice in druge prodajalke ter dostojne gospodinje varne pred žalitvami in izgredi, opozarjamo obe strani prav resno, da je današnja stroga kazen že druga'v nekaj dneL Te kazni pa so samo začetek, ker bosta odslej policija in tržni organi zaradi reda in tudi zaradi dobrega imena našega ženstva odslej neusmiljeno preganjala nedostojno vedenje ne glede na stan in ime tistih, ki razgrajajo in delajo nered. V treh vrstah... Mnogo hrupa. Neki ljubljanski mladenič je odromal na deželo. Po nekem časopisu je bila objavljena huda vest nekoliko roman tičnopustolov-skega značaja. Mladenič se je sedaj zdrav vrnil domov tja na ljubljanske Poljane. Maline na ljubljanskem trgu. Letos je ljubljanski trg prav skromno preskrbljen z malinami. Dolenjke prinašajo na prodaj le po nekaj košar in še te maline so izbrane. Maline prihajajo navadno iz krajev, kjer je bila letina za nje zelo slaba in ni tam mogoč večji nakup malin za trgovske namene. Po raznih krajih je nakup malin organiziran. Carbone di legna e legna d'ardere acquistansi. Grandi quantitativi. — Assumiamo rappresentanze. — Scrivere: Ditia fmncesco signohim, Via Vižnati 3, Milano Lesno oglje in drva kupujemo v Tolikih količinah. — Sprejemamo zastopstva. Pisati: L10 U OR E LIKER S T R C G K T0NIC0 Dl G ES Tl V 0 JE KREPČILEN IN VAM URAVNA PREBAVO CJ *cd >u O u* ca Z &) fS a> s* ■2 m £5 Kje boste dobili pristne naše domače jasflice • Zastonj jih boste dobili, ako naročite »SLOVENČEV KOLEDAR" ki stane za naročnike »Slovenca«, »Slovenskega doma«, »Domoljuba« in »Bogoljuba« le 9 Lir in še 2 Liri za pošiljatvene stroške. Za nenaročnike teh listov bo stal koledar 20 Lir. • Jaslice so delo našega znanega akad. kiparja Goršeta. • Poleg zanimivega branja, številnih zemljevidov, kjer se odigravalo današnji dogodki, poleg ilustriranega novega prevoda nekaterih spevov Dantejeve »Divine ccmedie«, boste dobili v jaslicah še prelepo božično darilo. • Zato ne odlašajte, ampak takoj naročite »Slovenčev koledar« vsi brez izjeme, tako naročniki naših listov, kakor tudi nenaročniki, kajti letos bomo tiskali le naročeno število izvodov koledarja. • Koledar naročite pri zastopnikih naših listov v Vašem kraju z dopisnico na upravo »Slovenčevega koledarja« ali pa kar s položnico, s katero plačujete naročnino naš h listov 1 O Nakažite tudi naročninol • Najzanimivejša knjiga letošnjega leta bo »SLOVENCEV KOLEDAR«. • Naročite ga še danes! »Sloventev koledar", Kopitarjeva 6, Ljubljana Iz Cerkniške doline Volk sit in koza cela. Prav po tem reku je bilo v sredo skoraj preko vsega dne v Cerknici zborovanje zaradi gmajne. To vprašanje je bilo precej pereče za tukajšnje imetnike gmajne, zato 60 se enkrat sešli in se pogovorili, ali naj se gmajna deli, ali pa naj, kot do sedaj, ostane skupna last. Sicer se je delilno količenje izvedlo že pred nekaj leti, pa so ga zaradi tedanjih nevšečnih razmer opustili. Sedaj pa je zopet oživelo to vprašanje. Ker pa sta bili med lastniki dve struji, ena, ki je bila za delitev, in druga, ki pa je bila proti delitvi pa je bila v precejšnji manjšini, so dokončno vprašanje rešili tako, da se prvim gmajna podeli, drugim pa bo oetala v skupnosti in bodo tudi še vnaprej po njej pasli živino. — Tudi se je rešilo sporno vprašanje zaradi parcele, ki si jo je lastil Ji, Modic iz Rakeka, pa je bila pred leti skupna ast. Ta parcela je sicer po katastrski knjigi res njemu pripadala, po zemljiških knjigah pa je bila še vedno skupna last. Niti prvi niti drugi niso hoteli odstopiti, sekali so spet eni in drugi. G. Modic je zahteval za odškodnino nekaj nad 7600 lir. se je tudi ta spor tako rešil, da so zado- je zahtc Končno voljni spet prvi in drugi. Polovica parcele ostane last g. Modica, polovica pa skupna last, a od odškodnine je g. Modic odstopil. — Tako se je rešilo vprašanje, s katerim je bilo prizadetih in zainteresiranih precej gospodarjev. Ljudska statistika. Ob priliki popisovanja se j« izkazalo, da je na področju cerkniške občine 789 družin, s skupno 3773 prebivalci, od tega je moških 1874, žensk pa kar 1899. Torej so pri nas ženske v premočil ljubljansko gltti.. . ,ie DRAMA Začetek ob 20. Sobota, 80. avgusta: »Nenavaden človek«. Premiera. Izven. Nedelja, 8L avgusta: »Nenavaden človek«. Izven. V soboto bo uprizorila naša Drama prvič delo hrvaškega dramatika Gena R. Senečiča, »Nenavaden človek«. Sodobno dejanje odkriva pokvarjenost današnje družbe. Zasedba vlog je sledeča: Avgust Tonkpvič, upokojeni železniški sprevodnik — J. Kovič; Ančka, njegova žena — Starčeva; pokrovitelj društva »Srce za siromaka« —■ VI. Skrbinšek; tajnik — Verdonik; manikerka — Rasberger-ieva; policijski komisar — Nakrst; 1. novinar — Košič; 2. novinar — Košuta; gospod v sivem tren-chcoatu — Malec; detektiv — Rasberger; železniški nosač — Blaž; mladi kostanjar — Raztresen; stražnik štev. 197 — P. Kovič; sobar —* Malec. Delo je prevedel in zrežiral J. Kovič. Opozarjamo na začetek predstave, ki bo drevi ob 19.30. Konec je po 21.30. Sirite najboljši slovenski popoldnevnik »Slov. dom« Koledar Danes, sobota, 30. avgusta: Roza Limb. Nedelja, 31. avgusta: 13. pb. Rajm. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotar, Vič-Tržaška 48. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo imel od sobote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Tyrševa cesta 62, telefon 27-29. Pouk vseh orkestralnih inštrumentov je vpeljan na šoli Glasbene Matice ljubljanske poleg vseh drugih glasbenih predmetov. Starše posebno opozarjamo na pouk orkestralnih inštrumentov, saj nudi godba danes marsikomu dober in stalen kruh. Novo šestdeseto šolsko leto na šoli Glasbene Matice se bo pričelo s septembrom t. 1. in se vrši vpisovanje v dneh od 1. do 4. septembra dnevno od 9 do 12 in od 15 do 17. Vse podrobnosti daje pisarna Glasbene Matice, Vegova ulica št. 7. Vpisovanje vajencev na obrtnih nadaljevalnih šolah v Ljubljani bo v nedeljo, dne 81. avgusta 1941 dopoldne pri upraviteljstvih posameznih šol. Vsem profesorjem, učiteljem meščanskih šol in učiteljem ljudskih šol, ki so se preselili v Ljubljansko pokrajino. Rdeči križ obvešča prizadete v zvezi z notico, ki je bila že objavljena, da se morajo prosilci obračati za zaposlitev na stro-kovno-nadaljevalnih šolah in trgovsko nadaljevalnih šolah le na VIII. odd. Visokega Komisariata. Glede zaposlitev na privatnih gimnazijah, učiteljiščih in drugih šolah, naj ee pa obrnejo direktno do upraviteljstev in ravnateljstev teh zavodov, ki predlagajo IV. odd. Visokega Komisariata posamezne zaposlitve. Glasbena akademija in srednja glasbena šola. Vpisovanje na drž. srednjo glasbeno šolo začne I. in traja do 15. septembra, dnevno od 9—12 in od 15—17 (za nove gojence od 1. do 15. septembra). Na srednji glasbeni šoli se poučujejo sledeči predmeti: harmonija, kontrapunkt, solopetje, klavir, orgle, violina, čelo, vsa pihala in trobila ter operna in dramatična umetnost. Pojasnila glede vpisa brezplačno v pisarni Glasbene akademije (Gosposka glede vpisa brezplačno v pisarni Glasbene akademije (Gosposka ul. 8). Absolventi srednjih šol, ki se nameravajo posvetiti glasbi ali dramatični umetnosti dobe potrebne informacije pri rektoratu Glasbene akademije, Gosposka ul. 3. Seznami davčnih osnov za soboslikarje, pleskarje, črkoslikarje, mizarje, fotografe, pralnice, litografe in akcidenčne tiskarne so razgrnjeni do II. septembra t. 1., seznami davčnih osnov brivcev, frizerjev, podobarjev, rezbarjev, pozlatarjev, izdelovalcev bičevnikov, torbarjev, sedlarjev, metlarjev, ščetarjev, usnjam, kolarjev in kozmetičnih delavnic pa so razgrnjeni do 12. septembra v vratarjevi sobi v pritličju leve hiše mestnega ma- istrata. Vabimo davčne zavezance, da si sezname včnih osnov ogledajo. Igor Zagrenjen: Zavetje v pečevju Vresk je zjutraj v petelinjem svitu obležal, potem, ko se je zaman trudil, da bi sam prišel v kuhinjo. Peklensko ga je skelela noga. Od klopi je še pretrpel do praga, tam pa ni nič pomagalo, da je 6tiskal čeljusti. Pot mu je lil 6 čela, hropel je in noga se mu je z3" zdela kakor bi ne bila njegova. Tone ga je slišal in mu pomagal nazaj na klop. Vresk je dolgo lovil sapo, potem pa dejal: »Tone! Jaz sem izpregel, zdaj pa ti glej, da se Vreskovini ne bo slabo godilo! Prelahke glave si, jaz sem bil v tvojih letih modrejši! Nehaj laziti po bregeh! Skala ne da kruha in ne pre redi, dom pa! Sčm glej!« Tone je stisnil pomoljeno, velo, ude-lano, zgrbančeno desnico in od tega dne je bil on gospodar na Vreskovini. * Stari Vresk je nekaj časa kazal voljo, da bi sinu sam izbral družico, ki mu bo rodila otroke in skrbela, da bo na Vreskovini spet tak red kakor je bil ves čas, dokler je bila njegova rajnka žena. Kar sapo mu je zaprlo, ko mu je Tone povedal, da ne misli nič prebirati, ker je že sam izbral, ne da bi vprašal koga drugega. Petračeva Liza! Da bi te! Le zakaj ga |e moral Bog tako udariti z boleznijo! Nič prave jeze m moči ni več v njem. če bi mu bil to dejal takrat, ko je še čvrsto stal na obeh nogah, — take bi napovedal temu Tonetu, da bi ga precej minula svojega-glavost in zaljubljenost. Tako pa, on itak ne bo dolgo več, ko nič ne kaže, da bi še kdaj lahko zdrav hodil po Vreskovini — naj ima, kar si je bil izbral. On bo že potrpel, čeprav se bodo sosedje dregali s komolci, češ, tak grunt, pa se ženi pri gostačih. Sin pa naj gleda poslej sam, kako bo z njo izhajal. Sicer pa Liza ni v jezikih, kdor jo le kje omeni, pravi, da je pridna in 6krbna, pa poštena tudi. Marsikakšno noč je prebedel, ko se je ubadal s to za Vreskovino novo rečjo. Trapil se je, kako da le more biti tako šibak in popustljiv do sina. Kar tole sem si izbral, pa nobenega drugega ne bom vpraševal, če je prav ali ne, si upa reči. Gostačeva pride na Vreskovino! Rajna pa s take bogatije doma! Nazadnje pa se je toliko sprijaznil z mislijo, da je še sam silil sina, naj gre čimprej na oklice. Tako se njemu vsaj ne bo treba noč in dan preganjati in razmišljati, če se bo sinova izbira ob. nesla ali ne. Ko sta bila Tone in Liza prvič oklicana, je zašušljalo po cerkvi. »Lejte si no, tako na tihem so opravili, da še Setrajeva Jera ni nič zvedela, ko ima tak nos, da še hrib z njim na- robe obrne, če kaže, da je pod njim kaj takega, da se drugim ne sanjal« so pravili po maši. Stari Vresk je šel ob palici, oprt na sina iz cerkve, kakor bi mu bil Bog napravil oči take, da lahko gleda samo naravnost predse. Ne na levo, ne na desno se ni ozrl. Sel je kakor bi bil sam, čeprav je ob njem šumelo kakor v čebelnjaku. Gruntarjem ni bilo všeč, da se beračija pari z bogatijo, reveži pa so bili veseli. Marsikdo je že naskrivaj računal, koliko bo lahko izmolzel na Vreskovini, če ga bo kaj posebno hudo udarilo, da bo lahko šel prosit Liza, Petračeva Liza, ta, o ta je pa že usmiljenega srca! Veliko jih ji je privoščilo srečo. Vrstnice pa so jo kajpada gledale postrani, češ, kaj neki je Tone našel na njej takega, da si jo jo obesil O, 6eveda! Liza zna, Petračeva Liza! Drobno zna hoditi, svetohlinsko zavijati oči, tiho govoriti, urno ee sukati doma in na polju, če jo kdo gleda. Pa tudi doma pospravi, kadar kaže, da bo kdo prišel naokrog. Kaj čudnega potlej, če je speljala Toneta. No, ta bo Še zdihoval, ko bo videl, kakšno obledo si je nakopal na vrat! To mu bo še žal, da se je dal preslepiti! Tako so govorile njene vrstnice. Sama pri sebi pa si je vsaka rekla: »Ti presneti Tone, zakaj nisi rajši mene? Kaj pa sem jaz slabša ali grša od Lize? Pa tako prijazno sva se spogledovala!« Gospodarji in gospodinje pa so bolj tehtali Toneta. Ko so rekli svoje o Lizi, so s« menili naprej bolj o ženinu, ki bo gospodaril Vreskovini. Zenske so se zanj potegovale, gospo-darji pa so hoteli vedeti, da je prebur-jast, prelahke glave, kar zares nič ne podoben staremu Vresku. »Ce ga piči, ga tudi z verigo ne bo Liza obdržala doma! Tako gospodarstvo, kjer je moški samo naspol pri hiši, drugače pa se potika v hribu in lazi za živaljo — ne, iz tega zakona ne bo prida! Tisti gams ali srna, ki ju pritrese, ko ga ves teden ni doma — grunta ne bo reševal! Saj, kadar se stogoti res dela za dva ali pa tudi za tri — samo malokrat ga prešine taka volja. Kmet pa se mora držati hiše, drugače ni nič. Potem pa, sam Bog ve, če bo z njo shajal! Tako je ihtav, svojeglav in nagle jeze — kar nič ni podobno, da se ne bi kregala, pa že kar kmalu! Se čudno, da ju je stari pustil skupaj! Seveda, to je, noga, noga! O, ko bi bil zdrav, s palico bi sina poučil, kaj je prav in kako je treba poslušati očetovo voljo. Zdaj je pa zadnja leta Tone kar divje rastel — in rajna Vreskulja, Bog ji daj vse dobro na onem svetu, mu je dajala še potuho. No, ka kor bo, pa bo! Kakor sta si postlala, naj pa ležita. Saj se tako nikomur drugemu ne bo otepalo kakor njima samima!« Tako so govorili po vasi, kadar so imeli čas za obiranje, zvečer po večerji in delu in pa v nedeljo popoldne. Tone in Liza pa sta bila pri fari oklicana drugič in tretjič. Poroka je bila kakor se spodobi sinu skorajda res najbogatejšega gruntarja v fari. Cerkev tako lepo ozaljšana, toliko sveč in vencev kakor tudi naistarejši farani niso pomnili. In potlej še ženitnina! Tri dni so se veselili. Godci so igrali, da so jim omahovale roke. Vina je bilo toliko, da bi se povabljeni lahko umivali v njem! Pa jedačeI Leta in leta so še pravili potlej, kadar so hoteli povedati, kako imenitno je bilo kje, da jo bilo tako kakor na ohceti pri Vreskovih. Gostje niso imeli drugega ljubega dela pod soncem tri dni in tri noči kakor jesti in piti. Kdor je omagal, se je naslonil za uro ali dve in naspal, da drugi še zapazili niso, kdaj ga je zmanjkalo. Potem pa je spet začel * skraja. Ponoči so nekateri pili in jedli kar naprej, daleč je odmevalo vriskanje po spečih stenah, drugi pa so za nekaj uric zamežali kje v senu ali v hiši, ali pa so se razprostrli kar tam zunaj pod jablanami, dokler jih ni segnal mraz, da so se šli spet segret. »Hvala Bogu, da je vse Brečno v kraju!« je dejal stari Vresk, ko je odšel tudi zadnji gost. »Še en dan, pa bi oglušel!« In na Vreskovini se je spet začelo vsakdanje življenje — pa vendarle malo drugače, r novo gospodinjo. Stan jo je molče gledal pri delu, grbančil celo in se delal, ko da mu ona še na mar ni, ampak da ima kup drugih skrbi. Reke! pa ni nič. Liza je delala pridno kakor je bila vajena od mladih nog. Še bolj se je gnala kakor doma, tako da ji je Vresk enkrat — prav gotovo, da je Že minil mesec od poroke — rekel, naj vendar tudi naide čas za počitek. (Dalje prih.) Stran & »SEOVENSKI DOM«, dne 30. avgnsU mi-XEB s*e». m Osojsko jezero s samostanom Osoje, osrednje prizorišče našega norega zgodovinskega romana i* II. stoletja slovenske zgodovine »Osojanic. Roman bo začel izhajati prihodnji teden. Poročni obredi na Japonskem Tri dni pred poroko prenesejo v slovesnem sprevodu vso nevestino balo v ženinovo hišo. Balo nesejo v zabojih, omarah in košarah z grbom družine možje v delovnih oblekah. V prejšnjih časih je bil ta sprevod navadno ponoči, zdaj pa navadno podnevi ali proti večeru. Če je družina odličnejša, je sprevod zelo velik. Sosedje pridejo gledat, koliko nosačev je bilo treba, da so prenesli vso balo. Zahteve za nevesto so zelo velike. Prinesti mora na svoj novi dom vso opremo. Ne samo lastno obleko, ampak tudi omare, posteljo, posodje in orodje, da dobi mož tudi vse, kar bosta v zakonskem življenju rabila. Možu ni treba za nobeno stvar skrbeti. Po pravici torej lahko pravi japonski pregovor: Tri hčere spravijo očeta na boben. Vino Vino C H I X N T I Mario Piccinl, Poggibonsi (Siena, It ali a) II migliore! II Najboljšel — Zahtevajte Preferitelol || ga na prvem mestu! Praška domača mast ČISTI IN ZDRAVI RANE DOBI SE V VSEH LEKARNAH 27 T R. d. št. 2/41 cora TORINO «1835 CORA-CORA 1’aperltivo dl gusle moderno. Sl prend« con salz. aperitiv modernega okusa. Pije se s sodavico. Nasprotno pa ni treba nevesti prinesti v hišo nobenega denarja. Tudi bogate družine ne dajejo denarja, ker to ni navada. V ženinovi hiši sprejmejo sprevod z balo z velikim veseljem in častjo. Tu zastopnik neveste, ki vodi sprevod, povabi vse družinske člane na slovesnost. Končno vsem postrežejo z riževim žganjem. mnogih krajih razstavijo balo, da si jo sosedje in sorodniki lahko ogledajo. Po bali ne ocenjujejo samo neveste, ampak tudi položaj družine. Zaradi tega pripravijo balo z veliko skrbnostjo. Mnogi si izposodijo denar, da se ne daio v zobe sosedom in sorodnikom. _ Japonska poroka nima nič verskega na sebi. Glavni obred je v tem, da peljejo nevesto v ženinovo hišo. To se zgodi navadno pozno zvečer. Nevesto spremijo v ženinovo hišo starši in dva posredovalca. Nevestina obleka je že od nekdaj natančno določena. Okrog čela ima pritrjen bel trak, ki naj skrije nevestine rogove, to je rogove ljubosumnosti. Na Japonskem je ljubosumnost zelo razširjena pri ženskah, kajti mož ostane tudi še v zakonu prost in dela kar hoče, žena pa mora molčati. Bela obveza na čelu naj pove, da ta nevesta ni ljubosumna. Ko pride nevesta v hišo, se zberejo v nai-lepši sobi starši obeh ter posredovalci. Nato prinese deklica na podstavku tri kozarčke, ki so postavljeni drug v drugega. Ženin vzame vrhnji kozarček in deklica nalije v treh presledkih vanj riževega žganja. Ženin izpije žganje v treh požirkih. Potem vzame isti kozarček nevesta in stori enako. Nato se zgodi z drugim kozarčkom enako, le da ga najprej ponudijo nevesti. Tretjega pa spet prvi izprazni ženin. To pitje imenujejo san-san-kudo, to je trikrat tri devetkrat. To je glavni obred poroke. V prejšnjih časih nevestini starši niso prišli na dan poroke v ženinovo družino, ampak šele naslednjega dne. Pitje žganja pomeni približno isto, kar je mirovna pipa pri Indijancih. Tudi obe rodovini se s pitjem žganja pobratita. Najstarejši iz ženinovega rodu sedi na jstarejSemu iz nevestinega rodu nasproti in tako naprej. Japonska poroka se ne izvrši samo med ženinom in nevesto., ampak nekako med obema družinama. Vsi morajo soglašati, drugače poroka ni veljavna. V novejšem času se seveda več tako strogo ne drže starih izročil. Mnogi Japonci se že poročajo tudi proti volji svoje rodovine. Prejšnja poroka s privoljenjem vse rodovine pa je bila večkrat proti volji obeh poročencev. Pogosto je imel mož še druge žene izven doma, toda žena je morala molčati in prenašati, če je hotela veljati za krepostno. Če pa nevesta moževim staršem ni bila všeč, je morala proč, četudi jo je mož imel rad, kajti v japonski hiši ni moževa žena gospodinja, ampak tašča. Ta je vsemogočna in često prava nasilnica. Mladi ihož se je moral ukloniti svoji materi, če ni hotel veljati za človeka brez spoštovanja do staršev, kar je veljalo na Japonskem za velik zločin. Dan po poroki je tudi praznik. Nevesta se seznani z znanci in prijatelji družine. Tretji dan pa nevesta obišče hišo svojih staršev v domači vasi. Spremljajo jo ženinovi sorodniki. Ženin ne gre z njo. Naslednji dan pa pride k nevestinim staršem še ženin, ki ga nato predstavijo vsem nevestinim sorodnikom in znancem. Ženin ostane čez noč pri nevestinih star- ših, potem pa se vrne mladi par skupaj na svoj novi dom. Po tem obisku pri starših se šele začne za nevesto pravo zakonsko življenje, to se pravi, od tedaj naprej ne sme več' kar tako z doma. Za mnoge žene je tisti obisk po poroki zadnji dan za več let. Nevesta je s teni ločena od svoje družine in je zanjo kakor mrtva. Spodobnost zahteva, da se tudi starši ne menijo več za svojo poročeno hčer. Danes pa seveda ti običaji boli ali mani izginjajo. Večkrat si jemljejo neveste tudi od tako daleč, da je nevesti nemogoče obiskati svoje starše. Moderna Japonska je dežela zakonskih ločitev. Mnoge neveste že takoj po obisku pri starših ne marajo več v ženinov dom. Ločitev je na Japonskem lahka in razlogov za ločitev je priznanih mnogo. Prav za prav ima samo mož pravico, da se loči. Zena po starih japonskih določilih ni imela pravice do ločitve. Naberimo si zdravilnih zeli-za potrebe zimskih dni Dostikrat gremo ob nedeljah popoldne na iz-prehod v okolico in bi lahko med potjo nabrali brez števila zdravilnih zeli, da jih imamo ob potrebi pri roki. V mesecu avgustu nabiramo med drugimi lahko tudi sledeče zdravilne rože, ki so najbolj Viane in jih največkrat rabimo: češmin, dobro misel, gladež, jetičnik, plahtico, špajko in tavžentTOžo. Češmin — berberis vulgaris je grm, ki ga vsakdo pozna. Od njega nabiramo rdeče, grozdaete plodove, korenino in skorjo. Jagode zdravijo bolezni vranice in jeter. Obara iz korenin pa poleg tega še zlatenico in čisti črevo. Caj, ki ga pripravimo iz jagod in listov je odlično zdravilo za krobut. Cešminov sok pa je izvrsten lek za pljučne bolezni in izbija vročino. Dobra misel ali divji majaron — origanum vulgare raste po suhih travnikih, grmovih in ob robovih gozdov. Cvetovi, ki so združeni v lataete pakobule so škrlatasti ali belkasti in močno diše po majaronu. Nabiramo kar celo zel. Caj krepča in omehčuje katarje in se priporoča pri trebušnih krčih. Dr, Kahnt priporoča čaj iz divjega majarona pri jetiki, krčih in božjasti in pri katarju dihal. Gladež — ononis spinosa je tieia hudobna rastlina, ki raste po travnikih in nas tolikokrat zbode s 6vojimi ostrimi, dolgimi trni. Cvete rožnato rdeče od junija do septembra in tvori grozda6ta raz-cvetja. Od gladeža uporabljamo le koreniko, ki pa je silno zdravilna. Caj iz te korenike žene na vodo m učinkuje izvrstno pri katarju mehurja in pri vodenici. Tudi pri revmatizmu, putiki in pesku v mehurju nam izborno služi. jetičnik — veronica officinalis je kosmat plazeč plevel, ki ra6te po sončnih gozdnatih jasah in po pašnikih. Cvetovi so majhni in svetlomodri. Caj te rastline ugodno vpliva pri katarju, kašlju in pljučnih tvorih. Ime pa ima odtod, ker je znano ljudsko zdravilo proti jetiki. Radi posebnih snovi, ki jih ta rastlina vsebuje jo rabimo za zdravilo pri želodčnih boleznih, migreni in navalu krvi v glavo. qetičnikov balzam za rane se rabi pri kroničnih kožnih boleznih, svežih opeklinah in ranah. Plahtica ali hribska resa — akhemilla vulgaris je prastaro zdravilo, ki je vsa znanstvena medicina ni mogla odpraviti. Raste po gorskih pašnikih in travnikih in ob gozdovih. Rastlina daje moč in pospešuje presnavljanje. Notranje 6e rabi za okrepitev maternice, za krvotoke, drisko in grižo ter sladkorno bolezen in vodenico. Zunanje pa jo rabimo za obkladke na tvore in rane. To je ena najzdravilnejših naših rož. Spajka ali baldrijan — valeriana officinalis je rastlina, ki je večini znana. Korenine imajo mnogo eteričnega olja ter veliko kislin, ki poniirujoče vplivajo na naše živčevje. Čaj iz korenine pijemo pri nervozni nespečnosti, oslabelosti in krčih srca, pri krčih sploh, pri nervoznem razpoloženju, hipohondriji in histeriji, naduhi in božjasti migreni in napenjanju ter pri želodčnih bolezni. Špajkinih zdravil pa se ne sme dajati dalje ča6e, ker lahko nastopijo hude motnje. Tavžentroža — erythraca centaurium je že od naših starih mamic posebno priporočena zdravilna zel. Raste po gozdovih, na ja6ah In po grmovih, a jo je čemdalje manj, ker jo ljudje mnogo poberejo. Caj krepi želodec in se rabi sploh pri vseh želodčnih boleznih, pri slabokrvnosti in motnjah v krvi, pri skorbutu in pri vodenici. Zelo mnogo se uporablja za izboljšanje teka. športni drobiž Argentinci in Brazilijanci že poročajo o bodočem nogometnem svetovnem prvenstvu 1. 1942. Kakor kaze, pravijo, ne bo moglo biti prvenstvo odigrano v Evropi in zato se oba naroda že zdaj potegujeta, kdo izmed njiju bo prireditelj. t>est najboljših atletov USA je pravkar odšlo na gostovanja v Južno Ameriko. Med njimi je tudi znani tekač čez zapreke Wolcott, ki ima svetovni rekord na 110 m zapreke v času 13 sek. Najboljši Amerikanci na 400 m so: Klemmer 46.0, Kerns 46.1, Bourland 46.1, Diebolt 46.4. Več nagrad kot tekmovalcev je bilo razpisanih na nekem lahkoatletskem tekmovanju na Holandskem. Nagrad je bilo 39, tekmovalcev pa je bilo le 33. Na Finskem sta se prvič srečali na zelenem polju finska in nemška vojaška reprezentanca. Zmagali so Finci s 3:2. Finski mornarji pa so zmagali kar s 5:2. Finski mornarji so imeli v svojem moštvu tudi nekaj državnih reprezentantov, kakor: Karjagin, Rehta, Svanstrom in še dr. Argentinska nogometna reprezentanca bo 12. oktobra igrala meddržavno tekmo s Španci v Madridu. Tudi drugi narodi se že potegujejo za srečanje s slavnimi Argentinci. Hrvatski odposlanec na beneški tekstilni razstavi. Beneška razstava avtarkičnih umetnih tkanin je že nekaj dni odprta. Deležna je bila velikega zanimanja od strani domačinov kakor tudi tujcev. Med drugim jo je obiskal poseben hrvatski odposlanec, ki si je ogledal izdelke iz umetnih tkanin, posebno pa industrijske naprave za izdelovanje umetnih tkanin. Hrvatska vlada misli na svojem ozemlju pospeševati z vsemi razpoložljivimi sredstvi ustanavljanje tekstilnih tovarn za umetna vlakna, posebno še, ker ima veliko gozdov, največ pa v Bosni. Razen tega bo največja italijanska tekstilna tvrdka za pridobivanje umetnih tkanin >Snia Viscosa« ustanovila svojo podružnico na Hrvat-skem in bo kmalu začela z urejanjem svoje nove tovarne. Mož, ki fe veliko skusil... je bil Peter Grmar, oseba ki igra važno vlogo v našem novem romanu v slikah, ki se imenuje »Žalost in veselje«. Roman, prvi te vrste v naši izvirni književnosti, hkratu pa napet in zanimiv, kakor zlepa ne kateri, bo začel izhajati v našem listu v začetku prihodnjega meseca. Opozorite nanj svoje znance, da si š septembrom na-roče naš list, ki velia mesečno samo 6 lir. 1 G. L. Bonelli: , 35 Črni križar M _ Zgodovinski roman r IX. poglavje. Zavzetje Jeruzalema. Tankred je pustil v trdnjavi majhno posadko, pod poveljstvom Davida du Courtrai, sam pa se je z vso četo vrnil k ostali armadi, ki se je vedno bolj bližala Jeruzalemu. Zaman se je vrli vojskovodja trudil, da bi prepričal Črnega križarja, da bi se mu pridružil. »Dobri moj Tankred, sedaj ko veste moje ime, vam je gotovo razumljivo, zakaj nočem in tudi ne morem vrniti se k ostalim križarjem,« je dejal Črni križar, ko se je poslavljal od junaškega poveljnika. »Gotovo se še spomnite Gotfridovih besed, katere je izrekel v taborišču pri Antiohiji. Bodite pa prepričani, da se bova zopet videla na obzidju svetega mesta. Tam se bom, če Bog da, znova boril z ramo ob rami s svojimi nekdanjimi bojnimi tovariši. Tankred mu je molče stisnil roko. Ob slovesu pa mu je dejal: »Bog naj vas čuva, moj dragi prijatelj in naj nam nakloni milost, da bi mogli prav kmalu skupaj poklekniti v svetišču bož jega groba.« Nekaj minut pozneje se je četa, na čelu katere sta jezdila Tankred in vojvoda Alan naglo pomikala v smeri proti Lidi, medtem ko se je črni križar s svojimi zvestimi in z nad sto drugimi vojščaki, ki se niso hoteli ločiti od skrivnostnega viteza, odpravil v smeri proti Jordanu. Tankred in Alan sta s svojimi ljudmi dospela v Lido prav isti dan, ko so jo križarske čete zavzele. Gotfrida sta našla v njegovem šotoru. »Torej?« je vprašal, ko je odslovil nekaj kristjanov, ki so se mu prišli zahvalit za osvoboditev mesta in za desetino plena, ki so ga križarji odvzeli Saracenom in razdelili med krščanske meščane. »Vse je šlo po sreči!« je poročal Tankred. »Vvojvoda Alanski je z lahkoto razpršil Hasanovo četo po kratkem boju, v katerem je šejk sam našel smrt skupaj z najboljšimi svojimi vojščaki. Mabrukovo trdnjavo smo zavzeli. Sedaj jo čuva David du Cou-trai s stotino naših ljudi. Nobene nevarnosti ni, da bi jo mogli Saraceni znova zavzeti.« »A Črni križar?« »Usmeril se je proti Samariji. Obljubil mi je, da se nam bo pridružil, ko bomo napadli Jeruzalem. Sloves o njegovih junaških dejanjih brez dvoma ni manjši od njegovega junaštva. Imel sem priliko opazovati ga v boju. Gotovo ni manjši od najbolj junaških vitezov v našem taboru.« »Ta potovala z vaše strani vzbuja v meni še večjo željo, da bi ga čimprej spoznal. Kdo neki je?« Tankred se je nasmehnil. »Oh, gospod Gotfrid! če bi vedeli, kdo je, bi se gotovo zelo začudili. In prav vi ste ga...« »Ali ga torej poznate?« »Brez dvoma! Pa tudi vam ni neznan.« >Ime, gospod Tankred, ime!« »Nikakor vam ne morem ostreči. Obljubil sem mu, da nikomur ne izdam njegovega imena. Ostati hočem mož beseda. Vendar pa bo prišel čas, ko boste tudi vi izvedeli za njegovo ime. Na dan, ko bomo zavzeli Jeruzalem, bo med nami.« »Naj bo torej! Počakam do takrat. Izvedel sem, da prihaja iz Egipta vezir Afdal z močno armado Saracenom na pomoč. Pohiteti moramo, da zavzamemo Jeruzalem preden dospe ojačenje.« »Kdaj odrinemo?« \ »Takoj jutri, v zgodnjih jutranjih urah. Vaša četa naj odide kot prva proti Ramli. Od tam do Jeruzalema je samo še šestdeset milj in z lahkoto boste od tam čuvali napredovanje naše armade.« »Prav. Takoj grem obvestit svoje ljudi, da bodo pravočasno pripravljeni. »Bog naj vas čuva, gospod Tankred!« Drugo jutro se je krščanska armada dvignila že na vse zgodaj in krenila proti Ramli, katero je brez težav zasedla in se nato usmerila proti Emavsu. Ko so dospeli do tega mesta, ki je ob času Makabejcev bilo zelo cvetoče, sedaj pa je propadlo, jim je prišla nasproti truma kristjanov iz Betlehema prosit pomoči. Tankred, ki je bil vedno pripravljen, da odhiti na pomoč zatiranim, je nemudoma krenil s tristo vojščaki proti Betlehemu in ga zavzel sredi noči, prav ob istem času, kot se je nekoč tam rodil Zveličar in so njegovo rojstvo angeli oznanili pastirjem iz Judeje. Ko se je zdanilo, se je križarsko armada bližala svetemu mestu. Prav kmalu se je pred očmi navdušenih vojščakov prikazalo mesto, razsvetljeno s prvimi žarki vzhajajočega sonca. Globoka ginjenost je prevzela srca vseh ob pogledu na mesto, po katerem so tako dolgo hrepeneli. V hipu je bilo pozabljeno vse trpljenje, katerega so prenašali s krščansko vdanostjo. Poplačani so bili vsi napori, vse žrtve. V srcih vseh, od prvega poveljnika, do zadnjega vojščaka, je bila neizmerna hvaležnost do Boga, da jim je dal dočakati ta veliki dan. Ni bilo treba nobenega povelja; kolena vseh so se kar sama upognila in iz globine src se je dvignila zahvalna pesem. Medtem se je Črni križar vzdolž reke Jordana bližal Mrtvemu morju. Ko pa je videl, da je tukaj vsa pokrajina zapuščena in da so jo Saraceni opustošili, preden so se zatekli v Jeruzalem, se je tudi on usmeril tjakaj. »Vse okrog nas je opustošeno in vse vasi so požgane,« je dejal Andrej; »nobene nevarnosti ni, da bi se srečali s saracen-skimi oddelki. »Prav imaš,« je odvrnil črni križar. »Zato pač nima pomena, da se mudimo tukaj; pojdimo proti Jeruzalemu. Ko dospemo do Oljske gore, bomo že videli, kaj je storiti.« Vzpodbodel je konja in krenil s svojo četo ob reki Uadi Debr navzgor. Dospeli so do Oljske gore brez najmanjših ovir. Za Ljudsko tiskarno f Ljubljani: Jože Kramar« - Izdajatelj: In*. Jote 8odja - Urednik: Mirko Javornik - Bnkopisov n« vra*amo - »Slovenski dom« tibaja ”ak. "b '2 Mesečna naročnina je 8 Ur, ga Inozemstvo 10 Lil — Uredniitioi Kopitarjeva oliea 8/HI — Uprava: Kopitarjeva uliea «, Ljubljana — Telefon Stev. 40-01 do 40-05 — Podraialeai Noto meri*