Stav. 78.
tshsja rasen roMJ in
prszeikc« vsak d?' popeEdaa.
Uredništvo je y Ljubljani Frančiškanska ulica it.6/1 Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jili no pri« obči. Rokopise se ne vrača,
Inserati: Knostolpna peiit* Vrstica 80 vin., pogojen prostor 1 E; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratno objava po dogovoru primeren popust.
V Uubdarsl, v soboto S. aprila 1919.
.I.T.
Glasilo lugoslov. socialno - demokratične stranke,
Pasaraerna	s ja«#
esjs SO »teictr. as
Naročnina; Po pošh alf 2 dostavljanjem na dom za celo leto 60 K, za pol leta 80 K, zn «'eJrr leta 15 K, za mesec 5 [C Za Nemčijo celo leto (55 K, za. ostalo tujino ia Ameriko 72 K. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravnišlvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št.6/L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska št. 312,
Opozicija.
Z izstopom socialno demokratičnih zastopnikov iz vlade se je razmerje delavske mase do nje znatno izpremenilo. To je dejstvo, ki ga ni treba tajiti. Kakor ni treba tajiti, da smo si popolnoma svesti, komu bo koncem konca nova taktika stranke bolj koristila.
To je pravzaprav vprašanje, ki bi moralo zanimati predvsem centralno vlado samo.
Sicer pa, kakor je hotela, tako je imela.
In da nimamo povoda, revni sinovi jugoslovanske zemlje, biti s politiko vlade zadovoljni, jej ploskati in jo eventuelno podpirati, je menda že vsakomur očitno, tudi tistemu, ki ne nosi strankine izkaznice socialno demokratične stranke v žepu.
Zakaj, da je v deželi jugoslovanski še precej gnilega in ogromno zamujenega, vedo že bogovi. In da nismo samo mi nezadovoljni, ni treba še posebej poudarjati.
Socialisti nismo stopili v vlado zato, da bi dajali potuho politični za-nikrnosti in sistematičnemu zavlačevanju ljudskih potreb. Stopili smo v vlado nasprotno z namenom, da pomagamo vladi pri zgradbi naše mlade, od neštetih težav obremenjene države, če nam nudi možnost za koristno delo in če sama pokaže dobro voljo in pošten namen. Vzpodbujala nas je zlasti zavest, da se nam z ozirom na težki zunanji položaj države nalagajo gotove dolžnosti, katerih se ne moremo kratkomalo otresti, če nočptrin. da bi bila naša ljudstva plen v rokah antantnega imperializma. Te nevarnosti se zavedamo še danes, in če smo morali izstopiti vkljub temu Iz vlade, je pač dokaz, da so v Bel-gradu pogoji za koristno, usmerjeno, praktično vladno politiko zelo slabi, silno slabi, tako slabi, da smo enostavno obupali nad možnostjo, da bi vlada in politične stranke izpregle-dale.
Kako je skušala vlada izboljšati notranjo organizacijo države, jo konsolidirati? Kaj se je doslej ukrenilo z ozirom na krizo, kai nam preti na polju prehrane? Ali naj bi bila pripomoček v svrho rešitve aprovizacijskc krize proglasitev svobodne trgovine? Do kje se je doslej demokratiziralo vladni organizem (o, bog!), do kje uvaževalo svobodo tiska in zborovanja? Kako se je skušalo povzdigniti gospodarsko življenje? Morda s tem, da se je dalo dinarju na škodo krone tako vrednost, da velja pri nas K3 ‘05, med tem ko velia na mednarodnem trgu 56 vin., naša krona pa 22 vin.? Niti Italija sama se ni drznila kvoti-
nizko 0110 V zasec*enem ozemlju tako
Nočemo še vrhu vsega stvoriti ono nadvse važno poglavje o balkanski korupciji in o balkanski reakciji ter o perečem vprašanju gotovih deželnih avtonomij, ki so v vsaki dr-' žavi na tem svetu v praksi in ki bi o skrajni čas, da se jih tudi pri nas uvede in uredi.
, .Pa govorimo predvsem o 1 ribičeviču, o njegovi politiki, o njegovem delu in nedelu.
. . Za.enkrat nas vprašanje izstopa naibolj iz vidika naših specifičnih slovenskih interesov. Slo-
L , JiVOrlmo v te* blaženi državi n^ko posebnost. Izmed vseh drugih delov države je slovenski del Se najboljše organiziran in delo strank brez izjeme še naiboli resnn in usmerjeno. Če bi v Belgradu odločevali duševno in no številu slovenski politiki in slovenski ministri, bi bil pač položaj tudi v državi ves drugačen in naša stranka bi morala s tem računati. V deželni vladi obstoji še vedno možnost za skupno delo — vsaj med strankami, zlasti z ozirom na nevarnost, ki nam preti po Italijanski okupaciji. To moramo pošteno priznati. Drugo vprašanje je seveda, do kje bodo neutemeljene smešne centralistične težnje odvzele deželni vladi še poslednjo možnost učinkovitega dela. Vzorni red, napredek ln prilagoditev dežele utegne to-
zadevno pretirana vladna politika enostavno ugonobiti.
O pokrajinskem zboru, o tem prepotrebnem deželnem zastopstvu, ki naj bi se pravočasno pečal z neštetimi akutnimi potrebami, ki jih Bel-grad ne more nikakor rešiti, ter izvršil potrebno kontrolo, o tem prepotrebnem legislativnem forumu, kakor si ga mi mislimo, ni od nikjer ne duha, ne sluha.
Radovedni smo, kaj se bo v tem oziru sklenilo. Tudi to vprašanje igra pri vsem našem nadaljnjem postopanju velevažno vlogo.
Toda z izstopom iz centralne vlade bi moralo pač biti vprašanje naše taktike v tem razdobju pravzaprav na celi črti rešeno.
Opozicije se ne bojimo in tudi je ne smatramo za nekaj, kjer naj bi se moči brezplodno razpršile. Sedanji položaj v državi je pač rezultat dosedanje premodre vladne politike, slepe politike zavlačevanja in reakcije. Za tako politiko ne moremo prevzeti nobene odgovornosti. Bližnji čas, zlasti bližnje volitve, bodo pokazale, kdo je imel prav.
In delavstvo bo sodilo!
Naredba
o ustanovitvi delavskih za-upništev, vložena po sodrugu Prepeluhu.
Izvršilna naredba
k naredbi celokupne vlade za Slovenijo v Ljubljani, št. 216 z dne 28. decembra o ustanovitvi delavskih za-upništev.
§1.
V	svrho nadziranja in varstva interesov delavstva se ustanove v vseh zasebnih, občinskih in državnih podjetjih, ki leže v območju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, delavska zaupništva. V vsakem podjetju, odnosno vsakem obratu, kjer je zaposlenih najmanj 50 delavcev, ne glede na spol in službeni značaj, izvoli delavstvo iz svoje srede zaupnike, ki poslujejo kot delavski zaupniški odbor v vseh socialnih in delavskih zadevah delavstva, zaposlenega v dotičnem podjetju, oziroma obratu.
Med delavce je prištevati vse delovne moči, ne glede na spol in na značaj dela, torej vse delovne moči, ki niso v kakršnemkoli lastninskem ali pridobninskem razmerju s podjetjem.
§2.
Delavski zaupniški odbor podjetja oziroma obrata ima najmanj dva člana. Pri velikih podjetjih oziroma obratih voli do 100 delavcev vsake kategorije enega; ako jih je nad sto, dva; ako jih je nad 500, tri; ako jih je nad tisoč pa štiri člane.
V	podjetjih, oziroma obratih, ki obsegajo več industrijalnih panog, ali ki so razdeljena v posamezne skupine ali pa leže v različnih krajih in občinah, se ustanovi za vsako zaokroženo gospodarsko skupino posebno delavsko zaupništvo. V spornih primerih odloča o razdelitvi posameznih zaupništev na predlog delavstva obrtno nadzorništvo, odnosno rudarsko glavarstvo.
Za vsakega člana je voliti obenem tudi po enega namestnika.
§3.
Pri volitvi delavskih zaupnikov odloča absolutna večina oddanih glasov, ako je upravičenih volilcev manj kot trideset. V podjetjih, oziroma obratih, kjer presega število upravičenih voliicev število 30, se naj vrše volitve po proporčnem sistemu. V poštev pridejo le volilne liste, ki jih sestavijo in objavijo posamezne lokalne delavske strokovne organizacije. Vsaka volilna lista zmaga le s tolikšnim številom zaupnikov, kolikor to odgovarja številu glasov, ki jih je prejela. Vsi presežki, ki jih dosežejo posamezne volilne liste, kakor tudi posamezno razcepljeni glasovi, se prištejejo k listi, ki je debila največ glasov.
Prvi volilni odbor sl izvoli delavstvo vsakega podjetja, oziroma obra-
ta, z absolutno večino glasov, ki sestoji iz največ 6 članov, Ta prvi volilni odbor določi sporazumno z delodajalcem dan voiitve in vodi volitev. Nadaljnje volitve vodi odstopajoči stari delavski zaupniški odbor.
§4.
Volilno pravico ima vsak delavec ali delavka podjetja, oziroma obrata, ki je prekoračil(a) 18. leto. Za zaupnika, oziroma namestnika, more biti voljen vsak delavec ali delavka podjetja, oziroma obrata, ki je preko-račil(a) 24. leto in je najmanj že tri mesece zaposlen(a) pri dc^čnem podjetju.
§5.
Delavstvo voli zaupnike In njih namestnike za dobo enega leta. Dan volitve je naznaniti delavstvu najmanj 14 dni pred volitvijo.
Volilni odbor vodi natančne zapiske o izidu volitev.
Izvoljeni zaupniki se konstituirajo kot stalno poslujoč odbor. Iz svoje srede si izvolijo predsednika in zapisnikarja. Kjer sta izvoljena le dva zaupnika, prevzame predsedstvo tisti, ki je dobil največ glasov; pri enakem številu odloči o tem žreb.
O izidu volitve poroča delavsko zaupništvo tekom 8 dni po končani volitvi obrtnemu nadzorništvu.
§6.
Ako izvoljeni zaupnik izstopi Iz podjetja, oziroma obrata, preneha biti s tem tudi zaupnik. Na njegovo mesto stopi njegov namestnik.
Ako se zaradi izstopa iz podjetja, oziroma obrata a?l pa iz drugih vzrokov skrči število zaupnikov ali namestnikov za več kot polovico, se imajo tekom 14 dni vršiti nove volitve.
§7.
Delovanje delavskega zaupnika preneha:
a) po preteku poslovne dobe,
b) z izstopom podjetja, oziroma obrata.
c) z izgubo državljanskih pravic,
d) s prostovoljnim odstopom.
Vsakega zaupnika, oziroma namestnika, more delavstvo ponovno voliti, bodisi kot zaupnika ali pa namestnika.
§ 8.
V	delavskih prostorih mora biti na vidnem kraju nabit seznam delavskih zaupnikov dotičnega podjetja, oziroma obrata. Za posamezne obratne oddelke imenuje delavsko zaupništvo enega izmed svojih članov, ki naj bo v prvi vrsti merodajen kot zaupnik dotičnega oddelka. Ime dotič-nega zaupnika se v dotičnem prostoru, oziroma v prostoru dotičnega oddelka, posebej označi.
§9.
Delokrog delavskih zaupnikov je omejen na zadeve delavstva v podjetju, oziroma obratu. Izven podjetja, oziroma obrata, neha delokrog delavskih zaupnikov.
§10.
Naloge delavskega zaupništva so:
Delavsko zaupništvo dela za sporazum med delavstvom samim, kakor tudi za sporazum med delavstvom in delodajalcem. Delavsko zaupništvo deluje na to, da vlada med delavci različnih kategorij, n. pr. med težaki, profesijonisti m uradniki, med moškimi in ženskimi uslužbenci so-
Delavsko zaupništvo naznanja vse upravičene želje, predloge in pritožbe delavstva bodisi celote ali poedinca. v kolikor se tičejo obratne uprave, mezdnega vprašanja, produkcijskih sredstev in sploh delovnega razmerja, vodstvu podjetja, oziroma obrata; pazi, da se izvedejo potrebne izpremembe, izenačijo nesoglasja in odpravijo krivice.
Delavski zaupniki pazijo na to, da so vse delovne moči tako zaposlene, kakor to odgovarja njih zmožnostim, oziroma posredujejo, da je delitev dela pravilna.
Delavsko zaupništvo sme v ta namen tudi Iz lastne inicijative napra-
viti potrebne predloge in korake pri vodstvu podjetja, oziroma obrata, ali pa pri delavstvu samem.
Ako delodajalec delavskim zahtevam takoj, oziroma po preteku stavljenega roka ne ustreže, se delavsko zaupništvo pritoži na obrtno nadzorništvo, odnosno na rudarsko glavarstvo, ki mora posredovati v svrho poravnave.
V	slučaju nesreče ali poškodbe, bodisi službenega osobja ali stvari, Ima delavsko zaupništvo nemudoma staviti potrebne predloge v svrho preprečenja nadaljnjih nezgod. Vsak slučaj nezgode javi delavsko zaupništvo obrtnemu nadzorništvu, oziroma rudarskemu glavarstvu ter politični in sodni oblasti. K vsakemu ko-misijonalnemu ogledu se mora pritegniti tudi delavske zaupnike in jih eventualno tudi zaslišati o vzrokih nezgode.
Delavsko zaupništvo sestavi sporazumno z vodstvom podjetja, oziroma obrata, delavni red in nadzoruje vse naprave, ki so namenjene v blaginio delavstva. Ako sporazum ni mogoč, ima posredovati obrtno nadzorstvo, oziroma rudarsko glavarstvo.
Delavsko zaupništvo upravlja denar, ki se nabere iz delavskih kazni in sme kontrolirati vse dohodke In Izdatke skladov, ki so namenjeni v prid in podporo delavstva.
Delavsko zaupništvo odloča o pritožbah delavstva zaradi disciplinarnih kazni, sporazumno z delodajalcem ureja vsa mezdna vprašanja ln spore glede sprejema novih ali odpuščenih delavcev. Sporazumno i njim odloča o skrajšanju ali pa podaljšanju delovnega časa, o nadurnem delu in o začasnem prenehanju obratovanja, v kolikor vse to ni morda že obseženo v kolektivni pogodbi med delavstvom in delodajalcem.
Delavsko zaupništvo kontrolira tudi higijenične in varnostne naprave obrata: pazi, da so obratna sredstva v takem stanju, da ne postanejo nevarna življenju in zdravju delavstva.
Pred uvedbo novih produktivnih in obratnih metod se mora delodajalec posvetovati z delavskimi zaupniki.
Delavski zaupniki soodločajo sporazumno z vodstvom podjetja, oziroma obrata pri nameščenju preddelavcev in mojstrov.
Pri pogajanjih podjetništva z delavskimi strokovnimi ali drugimi poklicnimi organizacijami sodelujejo tudi izvoljeni delavski zaupniki. Vse tozadevne pogodbe sklepa in podpiše na eni strani podjetnik in zaupnik delavstva, na drugi strani pa zasto,v>s‘’'o organizacije.
Pri družabnih podjetjih, n. pr. akcijskih družbah itd., mora delodajalec povabiti predsednika in zapisnikarja delavskih zaupnikov na vse občne zbore, sestanke in letna zborovanja podjetništva.
§ 11.
Pri sprejemanju in zrelostnem odpuščanju vajencev soodločajo delavski zaupniki z delodajalcem v vseh primerih, razun tedaj, če so vajenci po določilih obrtnega reda obvezani, delati preizkušnje pred določenimi komisijami.
Učno izpričevalo vajenca podpiše poleg delodajalca tudi predsednik delavskega zaupništva.
§ 12.
Delavsko zaupništvo odreja sporazumno z delodajalcem izvedbo vseh socialnih naprav za delavstvo, ki gredo na stroške podjetja, oziroma obrata. Zaupniki imajo dolžnost, paziti na to, da so delavstvu zlasti v ve!ikih obratih na razpolago potrebne kopalnice, obednice, shrambe, od-počiva'.:?ča, hitra pomoč ob nezgodah itd.; nadalje, da so delavstvu v svrho nadaljnje izobrazbe na razpolago najpotrebnejša učila in sredstva, kakor knjižnice, šole, strokovna predavanja Itd.
§ 13.
Delavsko zaupn5Š‘vo nadzoruje preskrbo delavstva » hrano, fbleko
in obutvijo ter zgradbo in ureditev delavskih stanovanj. Delavski zaupniki pazijo, da se redno izpkičuiejo pogojene mezde in se dovoljuje zakonito oJmerjeni pogodbeni dopust,
§ 14.
Delavsko zaupništvo zboruis po potrebi, v izvanrednih slučajih ne glede na dnevni čas.
Ako je bilo v izvanrednem času primorano se posvetovati med delav. nim časom, se mu ta čas šteje v nor« malno plačani delovni čas.
Delavski zaupniki opravljajo svoj posel brezplačno. Ako jim iz poslovanja kot delavski zaupniki narastejo kakšni stroški, jim mora delodajalec na njihovo zahtevo povrniti vse stroške,
O	sejah in sklepih vodi delavsko zaupništvo točen zapisnik, katerega hrani delavsko zaupništvo. Kadar poteče njegova funkcijska doba. se zapisnik zaključi in izroči novo izvoljenemu delavskemu zaupništvu.
§ 15.
Delavsko zaupništvo razpravlja in odloča, ako je navzočih vsaj tri četrtine vseh izvoljenih zaupnikov. Odločuje z večino glasov. Glasovanje naj ostane tajno, tako za delodajalca kakor za delavstvo.
Delavsko zaupništvo je upravičeno, zasliševati delavce. Vsak dela« vec je dolžan se odzvati pozivu delavskega zaupništva. Delodajalec mora dati delavskemu zaupniku vsa zahtevana pojasnila, ki se tičejo delavskih zadev, preuredbe obrata, nameravanih izsporov itd.
§ 16.
Prostor, ki ga potrebuje delavsko, zaupništvo za svoje poslovanje lit seje, preskrbi delodajalec brezplačno, istotako trpi delodajalec vse r.troške za potrebne pisarniške pripomočke, kurjavo, razsvetljavo, za čiščenje in vzdrževanje pisarne.
§ 17.
V podjetjih, oziroma obratih z več kot 100 delavci izdaja delavsko zaup« n‘šivo letna poročila o svojem delovanju, jih razdeli med delavstvo podjetja, oziroma obrata, in pošlje po tri izvode obrtnemu nadzorništvu, oziroma rudarskemu glavarstvu. Poročila naj vsebujejo:
a) izvleček iz zapiskov sei in ko-misijonelnih ogledov.
b) poročilo o stanju vseh naprav, ki so namenjena blaginji delavstva,
c) vse nove odredbe, katere je izdal delodajalec sporazumno ali ne-sporazumno z delavskim zaupni-štve-ra,
d) raznoterosti.
Stroške za ta poročila plača delodajalec, in sicer za tolikšno število izvodov, kolikor ie neobhodno potrebni!'. po teh določilih.
§ 18.
V spornih vprašanjih, tikajočih se delavskega zaupništva, odloča na poziv delavskega zaupništva končne-veljavno obrtno nadzorništvo, odnosno rudniško glavarstvo.
§ 19.
Delodajalce, ki se ne bi pokorili določilom te naredbe, ki bi ovirali poslovanje delavskih zaupnikov, ali ki bi iih kaznovali ali odpuščali zaradi njihovega delovanja kot zaupnikov, naj kaznuje politična oblast I. stopnje z denarno kaznijo do 5000 K. v slučaju neizterljivosti pa z zaporom do 10 tednov.
§20.
Delovanje varnostnih mož (zvonarjev Ud.) po rudokopih ostane še nadalje v veljavi.
§ 21.
Ako bi iz poslovanja delavskega zaupništva nastali spori med njimi in delodajalcem, zlasti glede sprejemanja, odpustitve ali odklonitve posa* meznih delavcev, razsoja posebno razsodišče. Razsodišče, kateremu predseduje odposlanec politične^omasti I. stopnje, je sestaviti iz delavskega zaupništva In delojemalca, od-* nosno njegovega pooblaščenca.
Delavce, ki se ne bi odzvali pozivu delavskega zaupnika v smislu določbe § 15 te naredbe, naj kaznuje politična oblast I. stopnje z denarno globo do največ 100 K«
§ 22.
Ta naredba stopi v veljavo z dnevom razglasitve.
Kam?
So bedese, ki obnove v duši dogodke, ki so se vršili v nji pred mnogimi leti.
Bila je nedelja pred kakimi 24. leti. Na vrtu, ki se razprostira v bližini poslopja, v katerem je bila nekoč nastanjena ljubljanska obrtna šola, se je trlo delavcev kot mravelj na mravljišču. Ta slika me je mikala. Ozrl sem se na levo in desno, in urnih korakov sem odhitel na vrt. Tu sem se pomešal med šumečo in valovito množico. Ko je nastopil govornik Kristan, se je razlila po vrtu tišina, podobna oni, ki se razlije po prostrani cerkvi, ko stopi propovednik na prižnico. Govornikove besede so se me začele oprijemati; in čutil sem, da padajo na rodovitna tla. Posebno všeč so mi bile besede, ki jih je govoril govornik v prilog šoli in učiteljstvu. Ne spojninjam se jih dobesedno, čutim pa v duši še danes, da so bile v nekem oziru prav sorodne z besedami, ki jih je napisal v »Napreju« Škapin dne 23. marca 1.1. Ker sem iz besedi Kristanovih razvidel, da je delavstvo šoli in učiteljstvu prijazno, Sem sklenil da moj takratni obisk socialno demokratskih shodov ne bo prvi in zadnji. Naredil pa sem račun brez krčmarja; zakaj že drugega dne me je povabil ravnatelj v svojo pisarno in mi povedal, da dijak nima med socialnimi demokrati ničesar iskati. Bil sem ozdravljen. In nežna cvetica, ki je pognala v mojem srcu v nedeljo, je zvenela že v ponedeljek.
Čemu ta povest?
Zdi se mi, da je iz nje razvidno, kako so vzgajali gospodje na Resljevi cesti pred 24. leti v demokratskem in socialnem zmislu. Dvomim, da bi bilo •’ v tem oziru v letu 1919. bolje. Za-raditega pa ni čudež, če je bilanca dosedanjih uspehov v ljudski šoli glede demokratizma in socializma pasivna. Aktivna ne bo prej, da dobi tudi liudska šola učiteljev in učiteljic, ki jim pojem o demokratizmu in socializmu ne bo istoveten s pojmom »— Antikrist.
Je sicer nekoliko učiteljev in učiteljic, ki so se dvignili nad tako babjeversko pojmovanje, a ti so tako redki, kot so redke bele vrane med •črnimi. Kako naj bi tudi bilo v tem oziru drugače? — Za časa šolanja se mladini o demokratizmu in socializmu ne pove ničesar. Ko pa dospeta učitelj in učiteljica na službeno mesto, je prvo vprašanje: »Ali si liberalec, ali si klerikalec?« — če si socialni demokrat, tega te ne vpraša nihče; zakaj vsak iz družbe ve, da socialni demokratie nimajo moči, da bi zrinili tega in onega za klin višje.
Upamo pa, da bode v bodoče drugače; zakaj učiteljstvu se obeta po-državljenje. Ko bo učiteljstvo podržavljeno, bo neodvisno od vseh strank, in posvetilo bo svoje moči res lahko delu na kulturnem polju.
Katera pot bo za tako delo najboljša?
Kdor se je seznanil s stezami, kolovozi, cestami, klanci, butarami in križi Ivana Cankarja, ta najboljše poti za tako delo ne more izgrešiti. In zaraditegn vabim vas vse, ki ste res svobodni, na pot za našim naj večjim demokratskim in socialnim pedagogom Ivanom Cankarjem. On vam nudi več, nego vsi naši pedagoški časopisi skupaj; zakaj on vam nudi življenje, kakršno pelje v resnici pod milim nebom. V njem se bodete napili one moči, ki vam je nedostaja za pravo demokratično in socialno razumevanje in čustvovanje. Da pa postanete dovolj zavedni in krepki za polaganje demokratičnih in socialnih temeljev v otroški duši, za to bo moral skrbeti list, ki se bori za pravi demokratizem in socializem. In uverjen sem, da bo njegov urednik sedaj, ko je list povečan, privoščil nekoliko prostora tudi onim, k! so se osvobodili terorizma, In bi se radi zbrali v krog delavcev, ki jim bo resno delo na kulturnem polju več, nego pa čast in oblast, ki sta objeli duše in srca voditeljem učiteljstva obeh struj, in z voditelji tudi pretežni večini onih, ki jih vodijo. Čast in oblast sta cvetki egoizma, in egoist nima in ne more imeti zmlsla za pozitivni demokratizem in socializem.	—In—
Loka pri Zidanem mostu.
Če kreneš iz Zidanega mosta proti Radečam in tu preko mosta na levi breg Save, dospeš, držeč se vedno
poti ob železnici, v dobri uri v vas Loko. S ceste vasice niti ne vidiš, ker ti zapira pogled nanjo s sadnim drevjem posuto gričevje. Ko si prekoračil železniški tir in se povzpel po kolovozni poti navkreber, znajdeš se ■naenkrat na vaškem trgu pred starodavno loško cerkvico. Vasica leži na malem porobku ob gorskem vznožju, odkoder se ti odpira najlepši razgled na Posavje proti Brežicam.
Kraj in okolica sta nepopisno idilična, zlasti spomlad!, ko se narava ogrne z zelenjem in cvetjem, in bi zato ne smelo biti slovenskega človeka, ki bi ne poznal tega koščka slovenske zemlje.
Štajersko PosaVje doli proti Brežicam pa je tudi sicer znamenito za slovenskega kmeta. Tu se je kranjski kmet nekoč družil s štajerskim trpinom, da si skupno s hrvaškim Seljakom izvojuje »staro pravdo«. Žalostno je končal ta odlomek slovenske zgodovine na Markovem trgu v Zagrebu.
Spodnještajerski kmet je še danes poseben tip slovenskega kmeta: tih in skromen, sicer pa odločen tn neupogljivega značaja. Stoletni cesarski jarem ga je precej strl, ni pa zatrl njegovega duha, ki je še vedno prožen in živahen.
Zanimivi so bili na Spodnjem Štajerskem volilni boji; dasi je brežiški volilni okraj docela agraren, se je vendar odigravala glavna borba med klerikalno in socialno demokratično stranko. Leta 1911. je prišel sodrug Čobal celo v ožjo volitev s klerikalcem dr. Benkovičem. Volilna borba pa je bila posebno leta 1907. tako huda, da je prišlo ponekod celo do dejanskih spopadov.
Priča take volilne borbe je bila Loka. Tu se je zbralo na povabilo socialno demokratičnih zaupnikov na shod volilcev toliko ljudstva, da so stali ljudje na vaškem trgu glava pri glavi. A sodr. Čobal ni prišel do besede; nahujskana množica je razgrajala in kričala, da nikoli kaj takega. Vse je vpilo: Doli ž njim! Ubijte ga, hudiča! Le s težavo se je rešil sodr. Čobal, da ga nahujskana množica ni res linčala. Trnjeva je bila pot bojevnikov za socialistično misel . . .
Ali časi se spreminjajo in ž njimi tudi ljudstvo. Vojna je zapihala tudi v Loko nove ideje. Kdor je poznal Ločane pred vojno in govori ž njimi sedaj, jih bo komaj spoznal, tako so se izpremenili. Na znotraj in na zunaj. Niso nič več masa, ki bi se dala zavajati po volji posameznikov. O tem je pričal shod, ki se je vršil v nedeljo, 23. marca, v gostilni g. Račka.
Dasl šele ob 8. uri zjutraj oklican, zbralo se je vendar pol ure pozneje toliko poslušalcev, da se ie lehko pričelo z zborovanjem. Shod je otvo-ril kmet-delavec K r a h n e. poudarjajoč, da odklanja ponudeno mu mesto v JDS. Predsedoval je sodrug Pičinin, poročal pa sodr. Kocmur iz Ljubljane. Govor se je največ sukal
o	težnjah kmetov in kmetski politični in gospodarski organizaciji.
Navzoči so se prav živahno udeleževali debate, kar se na kmetskih shodih le redkokdaj dogaja. Znamenje, da je začel tudi kmet samostojno misliti!
Koncem shoda se je izvolilo zaupnike, ki naj pripravijo vse potrebno za ustanovitev kmetsko - delavske politične organizacije za Loko in okolico. Imena odbornikov so: Alojz Krahne, predsednik: Ivan Bobera, Fran Dragan, Jože Lendaro, Anton Suišn in Anton Zupančič, odborniki. Izvoljeni so obljubili, zastaviti vse svoje moči, da bo organizacija kar najpopolnejša.
Vso pozornost hočejo posvetiti loški somišljeniki strankinemu tisku, da bosta prišla »Naprej« in kmetski list »Ljudski glas« v sleherno hišo. Zidanmoškl sodrugi si lahko čestitajo, da rodi njihovo trudapolno delo tako lepe sadove.	Ločan.
Politične vesti.
Jugoslavija.
Zborovanje slovenskih strank v Ljubljani.
Kakor je Ljubljanski dopisni urad izvedel iz poučenih krogov, namerava vlada po Veliki noči sklicati odposlance vseh treh slovenskih strank v Ljubljano na daljše zborovanje.
Mednarodna komisija v Ljubljani.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 3. aprila: Izvršujoč sklep četve-
rogeneralske komisije z dne 29. marca, so danes italijanski general Se-grč, francoski general Savy, britanski general Gordon ter srbski general Smiljanič predstavili predsedni-štvu Deželne vlade za Slovenijo italijanske, francoske, angleške ter srbske člane mednarodne komisije, ki začne v Ljubljani poslovati z današnjim dnem in ki bo v imenu zavez-
<	NAPREJ.
...1	A..»—■■	,	....	—..."	'	.1	..
nikov oskrbovala repatriacijo beguncev, izdajanje potnih listov za zasedeno ozemlje. Italijanski, francoski In angleški člani te komisije so se bili poprej predstavili poveljništvu Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Po svetu.	j;
Češka narodna skupščina.
LDU. Pragn, 3. (ČTIJ.) V današnji seji brambnega odseka je izjavil generalni nadzornik čehoslovaškiu čet dr. Schreiner. da ni misliti na kako intervencijo na Ogrskem. Dejal je. da se moramo omejiti le na obvarovanje integritete in mirnega razvoja Čehoslovaške republike. — Nadaljnji predmet razprav je bila rešitev vprašanja, ali naj se vojaštvo udeležuje javnega življenja ali ne. Odsek je sklenil predlagati ustavnemu odseku z ozirom na splošne interese, naj se omeji udeležba vojakov na javnih shodih.
Glas slovaških proletarcev.
LDU. Budimoešta, 3. (DunKU.) OKU poroča: Na zborovanju slovaške socialistične stranke je bila sprejeta resolucija, kjer se pozdravlja ljudski komisar Pela Khun ter se prosi, da bi sporočil Ljeninu in Trockemu pozdrave slovaških proletarcev.
V	resoluciji se naglaša, da se slovaški proletarci popolnoma strinjajo z ogrskimi proletarci in da hočejo vzpostaviti politično diktaturo na Slovaškem.
Ogrska.
LDU. Budimpešta, 3. (OKU.) Povodom imenovanja novega vojnega ministra je prišla danes dopoldne skupina vojakov pred ljudski komi-sarijat za vojaške posle demonstrirat zoper Pcganyja. Nekateri vojaki in delavci, ki so se jim pridružili, so kazali v svojem vedenju, da so pripravljeni za nasilnosti proti Poga-nyju. Člani revolucionarnega vladajočega sveta in voditelji vojakov so se zoperstavili tem nameram demonstrantov, zavedenih po lažnjivih poročilih. Z balkona ljudskega komi-sarijata sta višji poveljnik prvega rdečega polka in ljudski komisar za vojaške posle Vago nagovorila vojake in jih poživljala, naj ohranijo disciplino in nai podpirajo vlado. Naposled je govoril nadomestni ljudski komisar za vojaške posle Szanto in obljubil, da bodo tudi vojaki preskrbljeni z živili. ljudje so hoteli videti tudi Belo Kuna, ta pa je bil odsoten.
LDU. Budimpešta, 3. (DunKU.) Kakor doznava OKU, je sklenil revolucionarni vladajoči odsek to-le:
1.	Revolucionarni vladajoči svet obsoja najostreje samolastno in nasilno nastopanje nekaterih proletarskih slojev zoper sodruga ljudskega komisarja Poganvja. Noben sloj proletariata nima pravice nasilno ali samovoljno nastopati proti ljudskemu poverjeniku proletarcev. 2. Revolucionarni vladajoči svet izjavlja, da se bo nastopilo proti onim, ki so z neresničnimi vestmi in z obrekovanjem povzročili to nastopanje proti Poganyju.
Stavka v Nemčiji.
LDU. Berlin, 3. (ČTU.) Položaj v Essenu se napram včerajšnjemu dnevu ni bistveno izpremenil. Število stavkajočih je nekoliko naraslo, ponekod pa so delavci zopet začeli delati. Iz tega še ni mogoče sklepati, da je stavka začela ponehavati.
Iz časopisja.
»Jug«, glasilo jugoslovanskega demokratskega kluba, prinaša izjavo ministra Pribičeviča o uradniškem vprašanju, povodom govora sodruga Bukšega o zabranjenem zboru javnih nameščencev v Zagrebu: Zahtevam uradnikov, da vestno vrše svoje dolžnosti, da so objektivni, da ne uganjajo strankarske politike, da so disciplinirani! Njihove zahteve so premotrene po vladi in se jim je zadostilo, v kolikor to dopuščajo financijelne razmere. Glede skupščine javnih nameščencev v Zagrebu: Banu niso hoteli dati jamstva, da ne bodo govorili o stavki in kaj takega sklenili, zato se je skupščina zabra-nila. Dokler sedim na tem mestu, ne bom dopustil nikdar kake uradniške organizacije, ki bi imela za cilj stavko uradništva. Uradniki so zakleti državni organi. Oni se morajo pokoravati zakonom in odredbam. Kdor tega ne stori, naj občuti konsekvence.
Še enkrat o „dami“!
Sodrug nam poroča:
»Slovenski Narod« piše v svoji notici »Brezstidnost« proti »Poglavju o dami«, kjer skuša dame obdati z nekako glorijo dobrodelnosti in milosrčnosti! Vsa čast, v kolikor jo kdo zasluži! Vender pa ne moremo dopustiti, da bi si peščica »narodnih dam«
prisvajala pravico, predstavljati v s« slovensko ženstvo! Da zato niso upravičene, je najbolj jasno pokazal ženski shod v »Mestnem domu«, ki jim je seveda trn v peti, Kar se pa tiče otiranja solz siromakom, je pa vsa stvar jako dvomljiva, ker igra pri tem egoizem in častihlepnost nemalo vlogo! Njihova dobrodelnost ima preveč reklamni značaj in je zasnovana preveč na politiki, da bi bila iskrena. Naj bi ekrat začele otirati solze vsaka v svoji lastni hiši, kjer iim uboge pare, služkinje, morajo biti noč in dan na nogah za tako nizko mesečno plačo, da bi se najzadnjl obrtnik sramoval izplačati svojim delavcem 'take zneske kot dnevni zaslužek! Ali mislijo te »dame«, da živimo samo od kruha, hodimo pa lahko goli okrog? Za 20 do 30 I< še danes enega kilograma špeha ne kupiš, še manj pa en predpasnik! Na obleko pa še misliti ne smeš. Tega zneska ne spraviš celo leto skupaj! Seveda imajo te »blagorodne dame« širok delokrog za svojo dobrodelnost, pa so zanj slepe in gluhe. Od nas bi gotovo ne smeh pričakovati nobenih ugodnosti. No pa saj ne bomo padali na kolena in prosili, ampak bomo zahtevali! Prokleta dolžnost države je, da se pobriga za siromake in izmozgane delavce, in ne da bi bilo treba prosjačiti pri teh »damah*, ki bi potem s svojo »dobrodelnostjo« delale reklamo in s svojo slavo triumfirale kot božji angelci!
In sledeče vrstice od sodružice:
Kako priden je »Slov. Narod«, kadar je treba zagovarjati naše »dame«! Ko bi bil še za kaj druzega tako, bil bi res zlatega denarja vreden! Samo otročji postane včasih, posebno pa takrat, kadar se mu pove resnica v obraz! V ponedelikovi številki je prinesel »Naprej« članek o naših' »damah«. Članek je skoz in skoz resničen, zato je pa tako v srce zadel naše »dame«! Sedaj se pa »Narod« izgovarja, češ, saj ni bila v nedeljo na shodu večina žensk na strani socialno demokratične stranke! Kako grdo zavijanje! Kdof ?e bil navzoč, se je lahko na svoje oči prepričal, da ‘so bile le z malo izjemo vse na strani socialnih demokratov, kajti ženske dobro vemo, da Ie ta stranka stoji vedno delavcu in trpinu na strani, pa da se najmanj moremo zanašati na napredno stranko! To je stranka »frakarije«. Da pa ni bilo na shodu naših »dam«, nič ne de, saj nas je bilo drugih' dovolj! Siti In lačni, to vendar ne gre skupaj! Mi »navadni« zemljani bijemo boj za kruh in življenje, do-čim si naše site »dame« puste predavati o modi in narodni noši! No pa nekako Izpremembo jim tudi moramo pustiti! Cel ljub dan posedati po divanih se tudi naveličajo! Zvečer pa hajdi po dobri večerji premišljevat modo, kakšna je že bila in kakšna še bo. Kako so srečne! Blagor mu, kdor se spočiie...
Socialna politika.
Na pomoč otroški boh.linici v Ljubljani! Otroška bolnišnica v Ljubljani se bori težko za svoj obstanek, njen delokrog pa narašča z vsakim dnem. Vedno več malih bolnih gostov prihaja, ki nujno potrebujejo dobro hrano in skrbno nego. Socialna dolžnost nas vseh je, da podpiramo to nad vse potrebno napravo. To pa storimo za enkrat najlažje s tem, da pristopimo društvu, ki sedaj vzdržuje bolnišnico, kot člani. Letna članarina znaša najmanj 2 K, kdor pa da več, tem bolje. Prispevke in članske priglase je pošiljati na naslov »Dobrodelnost« v Ljubljani, Polu ■ -.ska cesta.
Dopisi.
Ljubljana, drž. kolodvor. Prožni mojster B. se zaletuje v naše sodru-ge, ker nosijo na čepicah rdeče kokarde. Tudi drugače neprenehoma ruje proti socialno demokratično mislečim železničarjem. Svetujemo mu, da se v tem oziru poboljša, sicer posežemo po sredstvih, ki mu ne bodo ljuba. Za danes le opomin, prihodnjič pridemo z drugimi stvarmi v javnost.
Križe pri Tržiču. Nov sistem terorizma so si izbrali naši duhovniki. Začeli so pri velikonočni spovedi veliko gonjo zoper naše politične, strokovne in gospodarske organizacije. To priliko je porabil naš kaplan Miha, prej seveda dober človek, a sedaj na ukaz svoje višje Inštance, Zabukovca, prav pošteno obdelava vsakega, ki mu pove, da je član kake naše organizacije ali da čita delavski list, brošure itd. Še otrokom ne da odveze, če mu povedo, da spadajo v družino, katere mati ali oče je zapisan v našem konsumnem društvu I Dostikrat so ti možje očitali nam terorizem, ali to, kakor delajo sami, presega že vse meje. Kdaj bo prišla vendar tista doba, ko bo ločena cerkev od države, da bomo reieal teh nadlog Ifc
Dnevne vesti.
— Kakor so se učiti, tako nu.lo, Kako se hočejo sedaj nekatere eseba čez noč preleviti in postati iz največjih avstrofiiov, najbolj zavedni Jugoslovani, kažejo naslednje vrstice: Mnogo vojakov je brez boja zapustilo avstrijsko bojno črto in se. vdalo armadi antante. Pisali so domov, ali na kak časopis ter so poročali, da se jim dobro gqdi. Tako sta tudi poročala v »Slovencu« dva goriška vojaka in odgovor jjma takoj nato dal vojni kurat Škerjanec. To ni ostalo brez posledici 11 Dne 14. junija 1917. je priobči! »Slovenec« :Nanoticov »S i o v.« š t. 125. 2. junija »I z ital. v j e t n i-š t v a« so se oglasili« nam poroča vojni kurat Škerjanec od naših znanih črnovojnikov, da naj se »vjet-nika« Valentin Vižin iz Kromberga in Fr. Faganel iz Šempasa ne bahata s svojim zdravjem na Laškem, ker ju doma čaka vrv okoli vratu, premoženje zaplenjeno, družine pahnjene v nesrečo. Smo s svojim zdravjem v gorah veliko srečnejši. Mesec dni potem, 14. julija 1917, pa priobčuje zopet »Slovenec«: Premoženje so zaplenili Ivanu Klinar, roj. 1888. leta v Vipolžah, vojaku 27. pp. in Valentinu Vižin roj. v; Kronbergu, vojaku 155. peh. bat., ker sta osumljena ubega k sovražniku (Kdo jih je pa osumil??); daije dr« G. A. Gambiniju, roj. 1845. v Kopru, pobeglemu odvetniku. — Menda je to podedovani greh?
— Avstrijskim političnim preganjancem. Deželna vlada rabi lutan-čne podatke o obsegu političnega preganjanja v avstrijski dobi. Pod izrazom politično preganjanje je razumeti vsako zatiranje, ki ga je prej-šnia državna oblast po svoiih organih izvajala proti sedanjim državljanom kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev vsled njihovega narodnostnega ali pa vsled njihovega dr« žavno-političnega mišljenja in delovanja. V ta namen bodo v prihodnjih 2 tednih zbirala okrajna glavarstva. politične ekspoziture in mestni magistrati potrebne podatke. Občinstvo se vabi, da z vestnim sodelovanjem omogoči čim popolnejšo sliko o političnem preganjanju. Podatke o v tujini bivajočih preganjancih sprejema mestni magistrat Ljubljana. Pri tem se pripominja, da ta zadeva ni v nifcaki zvezi s prejšnjo akcijo za odškodovanje političnih preganjancev potom naše delegacije v Parizu, t&nveč je to zbiranje statističnega materijala, ki se bo ob danih prilikah uradno uporabljal.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ijhljatiske od 23, do 29, marca: Novorojencev 21, mrtvorojenec 1, umrlo 23. Od umrlih je 9 domačinov in 14 tujcev. Umrli so: za jetiko 4, vsled mrtvo-uda 1, za različnimi boleznimi 17, za pljučnico 1. Oboleli so: za vratico 1 domačin, za malarijo 1. domačin, 6 tujcev in 5 vojakov, za kozami 1 domačinka, za pegavico 2 tujca in 2 vojaka,
— Išče se za obdelovanje polja 10 moških in 15 ženskih moči pod jako ugodnimi pogoji. — Išče se pestunja do 15 let stara, dekla krog 20 let in ena ženska krog 40 let stara za domače varstvo. — Išče se Marija Martelanc iz Gorice, Tržaška cesta 52, ki se je nahajala kot begunka v taborišču v Brucku ob Litvi. — Išče se Ivan Komjanec, ki se je nahajal v zadnjem času kot vojak v voj. rezervni bolnici št. 2 v JSgerndorf-u v Šleziji. Pojasnila o vsem pri Posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22.
— Kdo od .|y®o«!ovanske ?.egl]3 bi vedel kaj povedati o Anton Žuraju, služečem pri Celjskem pešpolku št. 87. Iz ruskega ujetništva v Na-ben-Lemsaln (gub. Lifland) je odšel leta 1916. k Jugoslovanski legiji v Odeso. Od tedaj ni o njem nobenih vesti. Pojasnila njegovi materi ti a naslov: Fran Lapajne, tiskarna M. Hrovatin, Ljubljana, \Volfova ulica.
— Strah. »Socialista« poroča; Nekateri duhovniki nikakor ne morejo uravnati svoje mišljenje po zahtevi časa. Še zmerom hočejo braniti srednji vek v duševnem življenju. Sedaj tudi dijaki ustanavljajo »sovjete«. To jim je skrajna nesramnost. Veroučitelji na gimnaziji so za-ieli veliko agitaciio, posebno vsled tega, ker zahtevajo dijaki odprava veronauka z vseh šol. Ni prostora, da bi priznali njegove besede, katere dokazujejo, kako otročje misli o svetu in o verskih stvareh- Dijaki se smejo. Kako to, da se ne bi smejali, kadar jim pravi, da je smrtni greh čitati dijaški list »Iskro«, pa da se morajo oni, ki so glasovali za od* pravo veronauka, izpovedati. — Ko« llko prepotrebnih ur izgube vendac dijaki z veronaukoin, vedo dobro sami, ker po navadi vsled sedanjega učnega načrta niso za drueaitu kq za med zidovje.
— Zahteve zagrebških uslužbencev. »Zveza trgovskih nastavljencev« v Zagrebu, je odposlala delodajalcem sledeče zahteve trgovskih nastavljencev: a) Minimalna plača za začetnika 300 do 350 K, z dveletno prakso 500 do (500 K, z nad petletno prakso 900 K. Poleg tega morajo izplačati zahtevane drasirv-ske doklade in gotove odstotke od vsakoletnega čistega dobička. Na-dalle zahtevaio četrtletno odpoved in gotovo odpravnino, ki se ozira na letno službovanje pri enem podjet-■njku. Spomenica zahteva nadalje za enoletno službo 14 dneven dopust, za 2 do 5 letno službo 21 dnevni dopust in nad 5 letno službo 30 dnevni dopust Vse zahteve so enake za moške kakor za ženske moči. — »Zvezo trgovskih nastavljencev« v Ubijam opozarjamo, da tudi ona takoj ugotovi zahteve, ker tukajšnji gospodi delodajalci zelo izkoriščajo svoje nastavljence, kajti vsak dan je izgubljen.
— Napitnina ja odpravljena. Od 1.1. m. je v Zagrebu vpeljan nov brivski cenik. Za britje se računa sedaj 2 K. Tem potem so izstavili brivski pomočniki tablice z napisom: »Napitnina je odpravljena!« Vsled Visokih cen so ljudje povpraševali: »Ali je to mogoče aprilska šala? Zakaj ste ravno danes morali to napraviti!«
— Lov na prodajalce peciva. V Zagrebu _ so 1. aprila uprizorili redarstvom organi nenaden lov na prodajalce peciva, ki so po ulicah Prodajali po oderuških cenah razno pecivo. Pecivo ie bilo zaplenjeno in izročeno aprovizaciji. — Pri nas v tem oziru ni nič bolje. Zato bi bilo Priporočljivo, da se pecivo zapleni t^rjjJzdeli med itbožne sloje.
Nižjim državnim uslužbencem.
Društvu državnih uslužbencev T, i • za Slovenijo ne pridemo do ni-Kakih sklepov in teh tudi ni pričako-
!'.v.I<\er smo n^ii uslužbenci v Manjšini, bi bilo velike važnosti, da si ustanovimo nižji uslužbenci samostojno centralno društvo za Slovenijo, kjer ne bomo več odvisni od Večine uradništva. Naše zahteve hočemo izvojevati na lastno pest, kar bo pa mogoče le, ako si zgradimo lastno ognjišče, to ja centralno društvo, kjer se združimo tudi z delavstvom.
Naše zahteve so skromne, a Kuub temu se nam ne ugodi. Smo Pa ze_ popolnoma izstradani, razcapam in ne moremo več odlašati, omo delavci in ne spadamo več k
t,vu» kjer imajo našo usodo v ‘OKan dvorni svetniki jn juristi. Zatorej na noge in ustanovimo si lastni fenlJabio društvo nižjih državnih nastavljencev za Slovenijo. eoJ- °,m te^a društva bomo stavili ami zahteve in se nam bo tudi ugo-
las 116 ^omo °dnehali niti za
.. Odlašati ne smemo, zato bo v
Kratkem sklican shod nižjih državnih
nastavljencev. Poživljamo že sedaj
vse sotrpine na deželi, da pošljejo
Reputacije ali zastopnike na ta shod,
"Jer se bo sklepalo o ustanovitvi centrale.
smo’ se nas bo po-nr„ .1 upoštevalo kot samostojno organizacijo, kakor pa doslej.
—	Pripravljalni odbor.
stranke.
Shodi.
V soboto, dne 6. aprila:
lIrJ Y Ljubljani za drugi okraj ob 7.
(5eu?rf V> R?,st,ilni Pri Plankarju
v	Dolenjska	cesta.
uri \ r£bI,ani za okra} ob 7.
Hdo jj- ", v gostilni »Pod staro lipo«, Rmiska cesta štev. 18.
V nedeljo, dna 6. aprila:
v ZeorniiLRkl °,b53, uri P°P°ldne.
3.	uri popoldne!6 Prl I(raniu ob
V Slovenski Bisfrfo« i • poldne. Poročevalec nrirU • U ni p0' bora ali iz Ljubljane. Pnde ,Z Man*
V Strnišču pri PtuhroK 2. uri do Polone. Poročevalec iz Ljubljane
Na Zgornji Polskavi pri Slov. BI-strici. Poročata sodr. Marčič in sodr. Lračič. Cas in prostor shoda se še določi.
Poročila.
; Jesenice. Preteklo nedeljo smo
<jt.n i ?as na Savi *Pfi Jelenu« snod. ki je bil, kakor vsi naši shodi,
ogromno obiskan. Predsedoval je s. Gabrijel, poročal pa s. Kocmur o političnem položaju in socialni zakonodaji. Delavsko ljudstvo energično zahteva takojšnjih in obsežnih reform na polju socialne zakonodaje: Bolnl-škozavarovalni zakon le treba izpopolniti zlasti v prid nosečim materam in otrokom. Bolniščino ie zvišati, podporno dobo podaljšati. Zavarovanci naj imajo popolen vpliv na so-cialnozavarovalne zavode, delodajalcem se prizna le pravica kontrole. Ni res, da delodajalec kaj prispeva v blagajno; njegovi prispevki so zaslužek delavca. Zavarovanje je razširiti na vse vrste službojemalcev, ki še niso deležni zavarovanja: na služinčad, kmečke in gozdne delavce, javne nameščence itd. Nezgodno zavarovanje je čimprej izpopolniti in je združiti z bolniškim zavarovanjem. Socialno zavarovanje, preskrba za starost, preskrba vdov in sirot je neodložljivo. Vse socialno-zavarovalne panoge naj se unificirajo. Pričeti je že na podlagi obstoječih zakonov s centralizacijo bolniškega zavarovanja. Končno se je govornik dotaknil tudi razmer v jeseniški občini, ki je popolnoma delavska, dočim nima delavstvo na občinsko gospodarstvo skoro nobenega vpliva. Shod je odobril postopanje sodrugov, ki so odklonili mestav gerentskem svetu jeseniškem. Če misli okrajno glavarstvo radovljiško, da je delavstvo še vedno tako abotno, kakor je bilo pred vojno in da se bo zadovoljilo s tremi mandati v občinski zbornici, potem se zelo moti. Shod je dalje sklenil resolucijo, ki zahteva, da se premesti okrajna bolniška blagajna iz Radovljice na Jesenice, ki so največja in najbolj delavska občina v radovljiškem okraju. Govorili so še ss. Gabrijel, Zugwitz, Čuden in Bul. Lepo je videti, kako jeseniško delavstvo v vseh vprašanjih združeno nastopa, še lepše pa, da posečajo naše shode tudi ženske v tako lepem številu. Še boljše bi seveda bilo, če bi se strankino časopisje na Jesenicah bolj razširilo. Z »Naprejem« in »Ljudskim glasom«, ki izide prvič 4. aprila, bo treba iti tudi ven, v okolico, na kmete. Mesto, da bi delavci o prostem času čepeli doma ali celo v zakajeni beznici, naj se raje zbero v skupine in jo, časopise pod pazduho, udarijo ven, v okoliške vasi, med kmete. Storite to, uspeh ne bo izostal!
Sava na Gorenjskem. V nedeljo popoldne so bili prostori Žumrove gostilne premajhni, toliko ljudstva se je' zbralo kljub dežju na javen ljudski shod naše stranke. V posebno velikem številu so prihiteli na shod kmetje in ženske. Po pozdravnem nagovoru s. K e m p e r 1 a, ki je tudi predsedoval, je govoril s. Kocmur o programu socialno - demokratične stranke s posebnim ozirom na kmečko in žensko vprašanje. Zbor je govorniku mestoma viharno pritrjeval. Izvajanja govornikova so napravila posebno na navzoče ženstvo najboljši vtis. Možje in fantje so se bojevali na frontah zoper »sovražnike«, ki jih je Iehko bilo spoznati po našemljenih uniformah. Z obleko in hrano so bili kolikortoliko preskrbljeni, četudi so zadnji čas dobivali večinoma le nezabeljeno zelje, repo in bučo. Žena niti tega ni imela. Skrbeti je morala tudi za otroke. Hujši od sovražnika pred zakopi so bili razni oderuhi, verižniki in apro-vizac. mogotci, ki, žal, niso bili našemljeni v nobene Uniforme, da bi jih že od daleč spoznali. Možje so umirali zunaj, doma pa je gladovala in poginjala deca. In še ni konca — še narašča število otroških grobov! Pojdite na pokopališča delavskih krajev, pa bodete našli najsilnejše priče okrutnosti meščanske družbe, ki krvavo kriče po maščevanju! Stoletje o.troka se je sprevrglo v dobo zoper otroka. To kliče na plan tudi ženo, da se pridruži bojnim organizacijam delavskim. Enake interese, kakor delavec, ima tudi mali kmet, ki ni nič drugega, kakor mezdni delavec. Rešila ga bo le razredna organizacija, ki ne bo privesek kaki meščanski stranki. Kmet producira živež, delavec druge življenske potrebščine, navezana sla drug na druzega kot konsument in producent; njiju bodočnost je v gospodarski organizaciji. Nasproti kapitalističnemu ka-pitalu je postaviti proletarski zadruž-j ni kapital. Po govorih sodrugov Pov-
1	seta, Zupančiča in Gabrijela, ki so poudarjali potrebo, da se »Naprej« in »Ljudski glas« kar najbolj razširita med delavci in na kmetih, je predsednik zaključil lepo uspeli shod.
Izšel I®
Strokovno gibanje,
Iz strokovnih organizacij.
Shod lesnih delavcev in tapelai-kov iz Ljubljane In okolice se bo vršil v nedeljo, 6. aprila t. 1. ob 9. uri dopoldne v restavraciji »Narodnega doma«. Dnevni red: Mesečno poročilo; mezdne razmere v lesni in tapetniški stroki, ter sklepi k temu; razno. Z ozirom na važnost dnevnega reda rial nihče ne manjka.
Občni zbor lesnih delavcev v Polzel! se bo vršil v nedeljo,
6. aprila^ ob 2. popoldne. Poročevalec iz Ljubljane. Pridite vsi!
Občni zbor les m h delavcev v šf. Lovrencu nad Mariborom se bo vršil v nedeljo, 6. aprila ob 2. popoldne. Pridte vsi na shod! Poročevalec iz Ljubljane.
Shod kovinarjev v Štorah se vrši v pondeljek, 7. t. m. ob 2. popoldne. Agitirajte za polno udeležbo. — Osrednji odbor.
V	nedeljo, 6. aprila t. L se vrši v Šmartnem pri Litiji (gostilna g. Gruma) ob 10. dopoldne ustanovni občni zbor usnjarjev in sorodnih strok. — Člani, pridite vsi!
Vestalk „Svobode<4.
Celje. V nedeljo, 6. aprila ob 2. uri popoldne v dvorani gostilne na Zelenem travniku ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« za Celje.
—	Sodrugl in sodružice, udeležite, se v obilnem številu zborovanja naše kulturne organizacije. — Po zborovanju ob 4. uri popoldne se istotam vrši drutveno predavanje; predava sodružica M. Urbančeva iz Ljubljane.
Klil tura.
Maksim Gorkij star peideset let. Dne 26. m. m. je slavil najslavnejši ruski socialni pisatelj, ljudski komisar za narodno prosveto na Ruskem (desna roka komisarja, sodruga Lu-načarskega), Maksim Gorkij petdesetletnico svojega rojstva. Znan je slovenskemu delavstvu predvsem po^ romanu »Mati« (ki je izšel v založbi »Zarje«). Gorkij ne piše giavno večja dela; svoj svetovni sloves je dobil iz svojih manjših črtic, dogo-deb, ki izvirajo vse večinoma iz ljudskega delavskega življenja. Življenje svetovnega proletarijata si je vzel kot snov za svoja večja, kakor tudi manjša dela. Rojen je bil 26. marca 1869. leta.
Srbska kraljeva garda v Ljubljani. V soboto, dne 5. t. m. se pripelje iz Beograda popolni izborni orkester srbske kraljeve garde, broječ 62 izvrstnih glasbenikov, v Ljubljano. Ta najodličnejši slavni orkester priredi pod vodstvom višjega kapelnika g. St. Biničkega v ponedeljek,
7. in v sredo, 9. t. m. v Unionski dvorani v Ljubljani dva velika sin-fonična koncerta z izredno lepim, narodnostno- in svetovno - kulturnim pomembnim sporedom. Koncerta se vršita pod okriljem Glasbene Matice. Spored obsega znamenite skladbe svetovne glasbene literature za veliki orkester. — Vstopnice so v predprodaji v trafiki v Prešernovi ulici št. 54.
Prof. Matija Pirc: »Kratka zgo-dovina Slovencev, Hrvatov in Srbov, je brošurica, izšla ravnokar v tiskarni sv. Cirila in Metoda v Mariboru, v kateri nas pisatelj na 90 straneh seznani z dosedanjo politično in deloma tudi kulturno zgodovino Slovencev, Hrvatov in SAov. Zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov je bila do 7. stoletja p. Kr, skupna. Slovenci, Hrvati in Srbi so imeli do tedaj tudi skupno ime: Slovgni in so govorili isti jezik. Od 7. stoletja dalje pa se zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov loči ter nam tudi knjižica pripoveduje zgodovino vsakega plemena zase. Konec knjižice je posvečen ujedinjenju troimenega naroda. Brošurica ima namen seznaniti Slovence in zlasti preprosto ljudstvo in šolsko mladino z najvažnejšimi dogodki politične povestnice ter ta namen tudi dosega. Knjižica je izšla
v	samozaložbi pisatelja in stane 1 K, po pošti 1 K 20 v.	—n.
Slovenski nietuljar. Spisal Julij Bučar; cena 5 K. — Knjiga podaja navodila, kako je loviti, rediti, razpenjati metulje in kako urejevati zbirko. Obenem podaja knjiga tudi mor-lobiološki opis metulja v vseh preobrazbah. Avtorju te knjige smo zelo hvaležni, kajti to je prva knjiga v slovenskem jeziku, ki razpravija obširneje o morfobiologiji in pravilnem hranjenju metuljev. V ložje razume-
vanje so pridejane knjigi slike, ki jih je narisa! Danilo Bučar. Upamo, da bode Slovencem, ki se zanimajo za lepidopterologijo, prav dobro služila.
Revolucionarni pokret Jugosla-venskih mornara n Šibeniku godine 1917/1913. Cena 1 K. Brošura podaja popis raz vitka revolucije jugoslovanskih mornarjev v Šibeniku pred razsulom Avstroogrske.
Spomenica istarskih’ Jugoslavena za mirovni kongres v Parizu. Uredil VI. Nazar; cena 1 K. Spomenici so pridejan! geološki, zemljepisni in statistični podatki, ki dokazujejo, da mora pripasti Primorje nam.
Gospodarstvo.
Curiška borza. Padec kronskega kurza v Curihu, in sicer dunajske devize, se je v torek nadaljeval. Vrednost je padla od 18.5 franka na 17.75 franka. Istočasno pa je tudi praška deviza izdatno padla, in sicer za 3.5 franka na 22 frankov. Berlinska deviza je padla za 1.25 franka. Med antantnimi kurzi kaže največje nazadovanje italijanska deviza, ki je padla od 66 na 64.5 franka.
Ilirska banka v Ljubljani — Slovenska eskomptna banka. 31. marca se je vršil drugi redni občni zbor Ilirske banke v Ljubljani, katerega so se udeležili zastopniki obeh zagrebških zavodov, s katerima je Ilirska banka sklenila interesno skupnost, namreč Hrvatska eskomptna banka m Srp-ska banka, obe s sedežem v Zagrebu. Ta dva zavoda je zastopal predsednik trgovske zbornice v Zagrebu Vjekoslav Heinzel. Domačih delničarjev je bilo zastopanih' nad polovico vse delniške glavnice. Ena glavnih točk dnevnega reda je obsegala izpremembo imena banke in sicer v »Slovensko eskomptno banko«. Banka bo odslej zastopala Ie trgovske interese in vodila samo trgovske posle, kakor delata to tudi zavoda, s katerima je banka sklenila interesno skupnost. Ker bo delniška glavnica v prihodnjih tednih povišana od 2 na '4 miljone kron, bo domačemu trgu na razpolago, investirati s podpisom novih de! nekaj kapitala, kar bo ostalo delnic na razpolago za prosti trg in jih' ne bodo prevzeli stari delničarji. Na občnem zboru se je izvolil nov upravni svet: Predsednik Jean B. Pollak, tovarnar v Ljubljani; I. podpredsednik dr. Stanko Švrljuga, ravnatelj Hrvatske eskomptne banke v Zagrebu; II. podpredsednik Karel Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Upravni svetniki: dr. Adlešič Juro, odvetnik v Ljubljani: Bonač Fran, tovarnar v Ljubljani; dr. Černe Ivan, imejitelj Gospodarske pisarne v Ljubljani; Heinzel Vjekoslav, predsednik trgovske zbornice v Zagrebu; Kozina Peter, tovarnar v Tržiču: Ladievič Lazar, veletržec v Zagrebu; Leskovic Fran, posestnik v Ljubljani; Marenčič Raiko, trgovec in posestnik v Kranju; Velisavljevič Gjor-gje, ravnatelj Srbske banke v Zagrebu. Nadzorstvo: Andrej Mejač, trgovec in posestnik v Komendi; Bošnjak Kamilo, prokurist Hrvatske eskpomt ne banke v Zagrebu: Karamata Ste-vo, prokurist Srbske banke v Zagrebu; Kastelic Ivan, posestnik v Ljubljani; Meden Viktor, trgovec in posestnik v Ljubljani.
Najnoveiše vesti.
Komunike kluba J. S. D. S.
LDU. .Belgard, 4. Klub jugoslovanskih sociaii.ih demokratov je izdal nastopni komunike: Na svoji seji
2.	t. m. je konstatiral klub, da je svoboden v vseh svojih akcijah v narodnem predstavništvu. Povod za demisijo socialističnih zaupnikov v osrednji in deželnih vladah je dan po vedno večjih reakcionarnih pojavih glede političnih pravic in svoboščin, deloma pa v podraženju vseh življenskih potrebščin, uvedbi svobodne trgovine brez istočasnih zadostnih odredb za preskrbo mest in industrijskih središč, nadalje v zavlačevanju agrarne reforme ne samo po veleposestnikih, temveč tudi po vladi in državnih organih. Klubu je bilo ponujeno poleg ministrstva za socialno politiko tudi ministrstvo za prehrano, a ne resort agrarne reforme. Obenem je še negotovo, ali bo pristala vlada na proporčni volilni . sestav. Iz tega Je klub izvajal kon-
*	sekvence in končno definitivno odklonil sodelovanje v vladi.
Narodno predstavništvo.
LDU. Belgrad, 4. V včerajšnji seji narodnega predstavništva je odgo-
varjal minister z. yiomef inž. Valo;-vič na Interpelacijo dr. Pestotnika c slabih prometnih razmerah na oro< gi Ljubljana - Zagreb - Zemun. Mini« ster poudarja, da odvisi od pravilna* ga prometa dobra preskrba domo-vire in potemtakem tudi napredeš vse države. Omenjal težkoče, k? ovirajo ureditev prometa in s katerimi se ima vedno iznova boriti pro-metno ministrstvo. Na podlagi natančnih podatkov dokazuje, da nam še vedno primanjkuje premoga za obrat. Vlada je že davno zahtevala od antante, naj nam da Anglija svoj premog. Doslej še nismo dobili niče* sar. S čehosovaško republiko smo sklenili meseca januarja pogodbo za
2.000	vagonov premoga mesečno. Te pogodbe Čehi niso mogli izpolniti, zato smo sklenili novo pogodbo, irt sicer za 500 vagonov v zameno za svinjsko meso in mast. Do danes tudi od tega premoga nismo prejeli nič, ako tudi smo poslali ogromne količine mesa in masti. Enako je tudi z dogovorom z Rum unijo. Tudi od tam nismo dobili ničesar. Vrhu tega ovira promet zelo občutno vojaško stanje naših pokrajin. Železnice morajo' ustrezati zlasti vojaškim zahtevam« Jako jih obtežujejo trasporti živil, k| jih pošiljajo zavezniki Madžarski, Avstriji in Nemcem. Težko občutimo nadalje pomanjkanje strokovno izvežbanih nastavljencev, zlasti še ker moramo s svojimi železničarji vršiti tudi promet na grških progah Bitolj-Solun-Gjevgjeli in Soluu-De-deagač. Železniška uprava bi rada uvedla povsod brzovlake, primanjkuje pa vagonov in lokomotiv. Poslanec Bukšeg (socialist) polemizira z nekaterimi izvajanji ministra Vu-loviča. Na predlog poslanca Coro-viča (demokratski klub) se odstavi verifikacijska debata z dnevnega reda, dokler ne predloži ta odsek poročila o macedonskih poslancih. Prihodnja se ja jutri dopoldne z dnevnim redom: Nadaljevanje debate a interpelaciji dr. Pestotnika in zakonski načrt o ureditvi tlake.
Reka in Split italijanska?
LDU. Berlin, 4. (DunKU.) V.U' poroča: Dr.Dilfon je brzojavil »Daily Teiegraphu« da je mirovna konferenca iz oportunitetnih vzrokov sklenila, da naj Reka in Split pripadate Italiji.
Tržaški piav zarji stavkajo.
V	11 plavžih stavkajo v Trstu delavci radi zvišanja mezde in skrai-šanja delovnega časa.
Za prehrano bivše Avstro - Ogrske.
LDU. Dunaj, 4. (DunKU.) Šef železniške komisije aliirancev na Dunaju, polkovnik Chausv, je danes izročil državnemu tajniku za zunanje posle dr. Bauerju pismo generalnega ravnatelja prehranjevalnega urada Hoever ja* V lem pismu naznanja Hoever, da morajo nasledstvene države bivše Avstrije staviti železniški komisiji aliirancev na razpolaganje lokomotive in vagone, da ce omogoči in olajša preskrba teh držav z živili. Hoever je izrazi! upanje, da bo nemško-avstrijska vlada spričo važnosti te zadeve kar najbolj podnirala železniško komisijo. Poživljajo se vse države bivše Avstrije izvzemši ozemlja, zasedena ] ) Italijanih, naj dajo gotovo število vagonov in lokomotiv na razpolaganje. Začel se bo za prevoz živil po vseh državah redni promet, ki bo imel prednost pred vsakim drugim prometom, izvzemši vojaškim. Železničarji vseh narodnosti iz vseli ozemelj bivše Avstrije se morejo uporabiti v tej službi. Nobena vlada aliirancev ne bo stavila zahtev glede železniškega materijala, preden ne bo ta promet z živili popolnoma spopolnjen.
Nemško-avstri!«ka narodna skup* ščina.
LDU. Dunaj, 4 (DunKU.) C '-varjajoč na vprašanje je podal državni tajnik dr. Bauer podrobno poročilo o delovanju komisije za socializacijo. Ta komisija obravnava zakonski načrt o razlastitvenem postopanju, o stvoritvi občinskih spodarskih organizacij, občinskih gospodarskih zavodov in občinskih gospodarskih zadrug_ ter zakonski načrt o pravicah občin in občinskih zvez ter o pravici njihove razlastitve. Ta poslednji zakon naj doltsči, katere obrate smejo občine razlastiti in v koliko jih smejo razlastiti, ne da bi v to privolila državna vlada. Vsi ti trije zakonski načrti so v bistvu že izgotovljeni. Komisija za socializacijo se sestane v prihodnjem tednu ter se bo posvetovala o teh
St
JUDSKI GLAS
ii Celoleletna naročnina 12 K, polletna 6 K, ietrtletna 3 - i. Naroiaite in širite ga! n
treh zakonskih načrtih. Tem zakonskim načrtom bo sledil zakonski načrt o organizaciji industrije. Pred-deia za ta načrt so že začeta, vendar načrt še ni izgotovljen. Nadalje bo potrebno urediti pravico so-uprave delavstva v posameznih obratih. V to svrho se ustanove obratni sveti, ki bodo delavstvu kakor tudi nameščencem zagotovili sodelovanje pri upravi obratov. Tudi ti zakonski načrti se bodo najbrž že prihodnji teden predložili socializacijski komisiji. Treba bo socializacijo posameznih produkcijskih panog urediti s posebnimi predpisi. Tak zakonski načrt je že izdelan in določa izrabo vodnih sil v alpskih deželah. Izdelan je zakonski načrt o socializaciji elektriškega gospodarstva. Kar se tiče poljedelstva, splošna vprašanja o zemljiški reformi še niso bila predmet razprav državnega urada za poljedelstvo.
Nabor! za ogrsko rdečo armado.
LDU. Budimpešta, 4. (Brezžično.) Kakor poroča »Voros Katona«, bo prihodnja nedelja važna za nabor Rdeče armade. Nabor se bo vršil na cesti, kjer bodo najuglednejši umetniki in umetnice budimpeštanske poživljale proletarce, naj stopijo y Rdečo armado.
Pogany demlslonlral.
LDU. Budimpešta, 3. (Brezžično.) Revolucionarna sovjetska vlada je v večrajšnji seji sprejela ostavko poverjenika za vojno Josipa Poganyja. Stavka v ruhrskem premogovniku.
LDU, Berlin, 4. (ČTU.) Dobro poučena oseba poroča iz ruhrskega premogovnega okoliša, da je vrhunec stavke že prekoračen. Število stavkajočih znaša sicer še vedno nad 50.000 mož, vendar pa je pričakovati, da se bo na podlagi pogajanj dosegel sporazum, s čimer bi seveda bila končana stavka.
Prehrana v Nemčiji zboljšana.
LDU. Berlin, 4. (ČTU.) »Vor-wfirts« poroča: Živila, ki so dospela Iz Inozemstva, bodo omogočila, da se v mestih in Industrijalnih krajih z več kot 50.000 prebivalci izdajo dodatne količine živil. Z razdelitvijo se bo pričelo najbrže že sredi meseca aprila. Te dodatne količine znašajo za teden in na osebo en četrt kilograma slanine in 50 gramov masti. Slanina in mast stane po 5 mark za (unt. Moka pa 4 marke za kg.
Razum se iim svita.
LDU. Berlin, 4. (DunKU.) »Berll-ner Tageblatt« poroča iz Ženeve: Predlog, katerega sta stavila svetu četvrice maršal Foch in Clemenceau In ki zahteva, da se nastopi proti Rusiji in Ogrski z oboroženo silo, je definitivno propadel. Temu je bila v pr-
vi	vrsti vzrok obljuba Ljenina, da bo takoj ustavil sovražnosti in opustil boljševiško propagando v inozemstvu, ako se zavezniške čete umaknejo z ruskega ozemlja. Velikega pomena je bila tudi izjava Bele Khuna, katero je prinesel polkovnik Vix, da je namreč Ogrska pripravljena priznati vse določbe novemberskega premirja. Svet četvorice še ne namerava takoj odpoklicati svoje čete: sklenil je pa, da se ustavijo pošiljatve municije in vojnega materijala zavezniškim četam, ki stoje v Rusiji. Svet četvorice je sklenil nadalje priznati vladi v Budimpešti in Moskvi ln začeti z njima pogajanja. Generalu Smutsu je bila poverjena naloga, da potuje kot pooblaščenec asociira-nih držav ne samo v Budimpešto, ampak tudi v Moskvo ter da stopi v stik s tamošnjima vladama.
Aprovizacija.
Dražil kruh in člani ubožnih
akcij. Za krušno moko plačuje mestna aprovizacija tako visoke cene, da ne more več peči hlebec kruha po 76 vin. Vsted tega stane od vštetega pondeljka 7. t. m. hleb kruha 1 K 48 vin. Ker stane 1 kg moke za pecivo za 14 dni 4 K. 66 vin., kruh za osebo iz 14 dni po 5 K 18 vin., skupaj to-raj samo kruh in moka za osebo iz 14 dni 9 K 84 vin., bi revnejše rodbine težko zmagovale tako visoko cene, osobito ako imajo več ohok. Vsied tega bode mestna aprovizacija članom ubožnih akcij povrnila višje izdatke za kruh in moko oziroma vsaj del istih. Vsaka oseba ubožne akcije bode dobila vsakih 14 dni do preklica povrnjeno v gotovini in sicer: 1. s črko A po 5 K, 2. s črko B po 3 K, 3. s črko C po 2 K, 4. iz L in II. uradniške skupine po 3 K, 5. za osebe iz občin Vič in Moste s čiko B in C po 2 K. Ker znaša povišek kruha od 76 vin. na 1 K 48 vin. za hlebec, 72 viri. kar znaša za oseb^ in 14 dni 2 K 52 vin., se toral z gorenjimi prispevki povrne osebju ubožnih akcil s črko A poleg poviška
za kruh po 2 K 52 vin. Se 2 K 48 vin. za moko, osebam s črko B ter iz I, in II. uradniške skupine poieg poviška za kruh po 2 K 52 vin. za moko še 48 vin., osebam z ostalih gv,ri navedenih akcij pa le za povišek kruha per 2 K 52 vin., znesek 2 K. Prispevki za cenejši kruh in moko se izplačujejo v mestni posvetovalnici od 8. do 12. In od 3. do 6. ure. Na vrsto pridejo stranke: s črko A št. 1 do 150 dne 7. t. m. od 8. do 9. ure, št. 150 do 300 dne 7. t. m. od 9. do 10. ure, št. 300 do konca dne 7. t. m. od 10. do 11. ure; s črko B št. 1 do 150 dne 7. t. m. od 11. do 12. ure, št. 150 do 300 dne 7. t. m. od 3. do 4. ure, št. 300 do 450 dne 7. t. m. od 4. do 5. ure, št. 450 do 600 dne 7. t. m. od 5. do 6. ure, št. 600 do 750 dne 8. t. m. od 8. do 9. ure, št. 750 do 900 dne 8. t. m. od 9. do 10. ure, št. 900 do 1050 dne 8. t. m. od 10. do 11. ure, št. 1050 do 1200 dne 8. t. m. od 11. do 12. ure, št. 1200 do 1350 dne 8. t. m. od 3. do 4. ure, št. 1350 do 1500 dne
8. t. m. od 4. do 5. ure, št. 1500 do 1650 dne 8. t. m. od 5. do 6. ure, št. 1650 do 1800 dne 9. t. m. od 8. do 9. ure, št. 1800 do 1950 dne 9. t. m. od
9. do 10 ure, št. 1950 do 2100 dne 9. t. m. od 10. do 11. ure. št. 2100 do 2250 dne 9. t. m. od 11. do 12. ure, št. 2250 do 2400 dne 9. t. m. od 3. do 4. ure, št. 2400 do 2550 dne 9. t. m. dne
9. t. m. od 4. do 5. ure, št. 2550 do konca dne 9. t. m. od 5. do 6. ure. — Strankam se naroča, da se strogo drže določenega reda, ker se izven določenega časa ne more nikomur izplačati prispevka. Vsaka stranka mora prinesti s seboj tudi izkaznico ubožne akcije. Ostali razpored se pravočasno objavi.
Prodajalci sladkorja se vabijo, da se zglase pri tvrdki Šarabon, Zaloška cesta, radi nakazila soli in sicer: trgovci v I., II. in III. okraju 7. t. m., trgovci v IV., V. in VI. okraju
<	t. m., trgovci v VII., VIII.. IX. in X. okraju 9. t. m. Na vsak prvi odrezek sladkornih izkaznic za mesec april se dobi nol kilograma soli. Kilogram stane 1 krono.
Jedilni krompir. Slovenski kmetijski družbi bo došla večja pošilja-tev dobrega belcmesiiutega krompirja iz Slavonije in utetme biti množina večja, nego jo bo rabila družba v semenske svrhe, za kar je bil ta krompir v prvi vrsti namenjen. Družba bo torej oddala ta krompir vsakomur, kdor ga želi in kolikor ga hoče brez nakaznice po eno krono kilogram. Vagoni so že na poti in njih dohod je z sigurnostjo pričakovati vsakčas. Nakazila za ta krompir se dobe v družbeni pisarni na Turjaškem trgu št. 3, pritličje. Ob razdelitvi krompirja bo odjemalcem treba prinesti potrebne vreče seboj. Čas in kraj oddaje se poizve istotako v družbeni pisarni.
Čebula za I. okraj. Stranke I. okraja dobe čebulo v pondeljek, dne 7. t. m. pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bo na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 400, od 9. do
10. št. 401 do 800, od 10. do 11. št. SOI do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 K.
Čebula za II. okraj. Stranke II. okraja dobe čebulo v pondeljek, dne
7.	t. m. pri Mtihleisnu na Dunajski cesti. Delila se bode na krompirjeve nakaznice po sledečem redu: ponol-dne od 2. do 3. št. 1 do 400, od 3. do
4.	Št. 401 do 800, od 4. do 5. št. 801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg čebule, kar stane 2 K.
Vžigalice. Zavodi, večii uradi in podietja ter obrtniki, ki rabijo ogenj za izvrševanje obrti, se vabijo, da se zglase takoj v mestni posvetovalnici radi nakazila vžicalic.
Za tiskovni sklad »Napreia« smo prejeli: Nabrano na shodu v Zabukovci 108 K; vesela družba na Pesku, Tržič 34 K 62 vin.; dva sod.uga »ker je Ribničan babo s košem prevrnil« 10 K; vesela družba pri Pe~ larju »ker jih g’spud s kanc’lna dol’ mečeja« 38 K; nabrano v konsum-nem društvu na Jesenicah 21 K 65 vin. in sicer: Adamčič 2 K 30 vin., Klanšček 2 K, Podlesnik 1 K, Walner
1	K, Gaberšček 35 vin., Eržen 2 K, Kavčič Ivan 1 K, Plešnik Marko 1 K, Rupnik 1 K, Ažman Mici 1 K, Jeraša Franc 2 K, Črnologar 1 K, Kralj 1 K, Neimenovan 1 K, Plešnik Marija l K, Pintar 1 K, Jurgec 1 K, Prešern 1 K; nabrano na prijateljskem sestanku v Rajhenburgu 10 K; neimenovan, Ljubljana 8 K; Prošek 50 vin.; Vehovec J., Moste 2 K: neimenovan so-drug v Novem Sadu 20 K; vesela družba na Pesku, Tržič 29 K 18 vin.; rokodelci zahodnega okrožja v Trbovljah 50 K; Zugwitz odstopil od tožbe proti tov. delavcu Vebru, Jesenice 10 K; Marinič J., Marinič A., Pavlin, Delpin in Kotnavli v Strni-šču pri Ptuju 10 K; skupaj 351 K 95 vin., prel izkazano 2249 K 45 yiu.. skupno 2601 K 40 vin.
Poslano,*
O. .los. Ivančič, poslovodja »Ka-zmovereiria« je v svojem »Poslanem« v ljubljanskih listih naslikal sebe kot največjega narodnega mučenika, kot žrtev svojega slovenskega prepričanja.
Nisem tako zloben, da bi mu tega ne verjel, zdi pa se mi, da si mož nekoliko preveč trka na prsa in da njegovo »neizmerno gorje« vendarle ni tako grozno, kakor ga on skuša napleskati. Da je sedaj kazinski zakupnik, že to kaže na to, da mu je vendar-le uspelo, iz tega »neizmernega gorja« si rešiti nekaj težkih tisočakov — ali pa je resnična ona grda povest o verižništvu. ki jc še vedno ni spravil na čisto z »Napre-jem« in naj se še tako sklicuje na svedočbo begunskega urada in policije. — Zato je ne samo n e o k u s -n o, temveč naravnost predrzno vzdihovanje, da se je hotelo »uničiti, ubiti eksistenco« njemu — goriške-mu Slovencu.
Goriški Slovenec, to geslo je danes zelo popularno, no, pa posluževati se ga smem tudi jaz, ker sem i laz — goriški Slovenec! Morda bi bilo bolje, ako bi ne načenjali poglavja o »uničenju eksistence«! — Saj poznate g. Čarliia s celo kopo dece, ki je ostal radi Vas na cesti, dasi je imel že zasiguran topel kotiček. Roko na srce, kdo je odjel temu skorjico kruha? In Carli, mož izvežban v kavarniški stroki, je po 4-letnem službovanju na fronti ž e 6 mes’ecev brez službe! Ako bi zgolj radi tega stanovskega tovariša »mobiliziral« vse, kakor mi očitate, bi storil s tem samo hvalevredno in zaslužno delo. Vidite, in prav to me boli najbolj, da morda v tem oziru nisem storil vsega, kar bi
m°Sicer pa ni še vseh dni konec, vsaj prisega g. Ivančič, da »Kazino-verein« ni rekuriral proti odločitvi magistratnega gremija, marveč samo on — poslovodja, ki pa v to niti ni upravičen. Dognati bo toraj treba, kako se je potem mogel rešiti priziv, ki ga je vložila neupravičena oseba! So pač zadostovale lepe oči predsednika »Kazinovereina« dr. Galleta. ki je prišel v spremstvu neupravičenca
— (v spremstvu dr. Smole, ni nihče trdili) — k referentu, da ie zmagal »Kazinoverein« proti mestnemu magistrat ul To stoji kakor pribito in naj se g. Ivančič zvija kakor k a č a a 1 i j e g u 1 j a.
Takisto stoji tudi dejstvo, da ima takozvani zakupnik Kazine na razpolago dve sobi, Nemci pa tudi dve,
— ono, ki služi nemški gospodi za bralno sobo, in tisto, katere dvojna vrata so zaplankana. Ali je istina? Ako ni, ako sem krivo izveščen, sem pripravljen takoj 1000 kron v narodne in obrambne svrhe dati. Uverjen sem, da bo g. nasprotnik kot kavalir položil isto vsotov iste svrhe, menim, da ložje kakor jaz, ki sem si moral ob gotovem času izposoditi znaten novec, da sem mogel dati na račun za kuo oprave
50.000	kron kavarnarju Damischu, tiste oprave, ki jo ima sedaj on v kavarni, ki je na njegovo zahtevo krščena za »Zvezdo« in jo je vsak dan pripravljen prekrstiti., ako bi kdo to zahteval, v »Beograd«.
Ob koncu še to-le: Bil sem in sem še obrtnik, pred 35 leti sem prodal svojo rokodelsko obrt, se oženil z gostilničarko in kot tak si pridobil še kavarniško koncesijo v času, ko so bili v Ljubljani kavarnarji še samo Nemci! Bil sem poleg Kramerja prvi slovenski kavarnar v Ljubljani. V koliko sem bil takrat in kasneje na svojem mestu kot Slovan — Jugoslovan, kot Slovenec, kot Sokol, kot ljubljanski
*	Za vsebino je uredništvo odgovorno le v zmislu tiskovnega zakona.
občan in obrtnik', o tem ne pristoja
meni sodba, o tem naj sodijo nepristranski sodniki, to pa smem reči: Kadar boste Vi storili toliko, bo prvi, ki bo Vam odvezal na čevljih jermena
Ljubljana, 4. aprila 1919. Fran Krapež. lastnik »Narodne kavarne«.
izdajatelj ln odgovorni urednik: .»osip P e t e j a n.
Tisk »Učit tiskarne« v T.ittffiiani
fSliioo loioioi« z-jpr.
»Restavracija v Prešernovi niici Štev. 9.“
Paspfs.
Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani sprejme dva strojna tehnika z visokošolsko naobrazbo, ki se uvrstita po dosedanji službeni dobi oz. praksi v X. ali XI. čin razred državnih uradnikov.
Pravilno kolekovane prošnje, katerim je priložiti dokaz o starosti, državljanstvu, jezikovnem znanju, fizični sposobnosti in o dovršenem Študiju na tehniški visoki šoli z II. državnim izpitom je predložiti
do 15. aprila 1.1.
Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani
dne 31. marca 1919.
Naznanjam p. n. občinstvu, da o tvori m 6. t. m.
nM ii te! iiiiie.
Priporočam se z najboijšim vinom, starim in novim, kakor tudi z najboljšo kuhinjo. Zagotavljajoč najsolidnejšo postrežbo, najiskrenejše prosim p. n. občinstvo obilnega obiska odličnim spoštovanjem M. Deželak.
Sprelme se
v trajno delo večja množina dobro ©	®	*b B	e
proti dnevni pEači od 24 do
32 kron. Delavni čas je deset ur na dan. Prehrana se dobi večinoma pri gozdarskemu uradu.
Baron Born-ovi gozd. urad.
co^od,r,ka jrjr> jyan Černe
v Ljubljani daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah in premoženjskih vprašanjih: izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah ia nakupili vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet z Ameriko. Edina pisarna te vrste v Jugoslaviji.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, poslopje Ljudske posojilnice. Uraduje od 8—1, S—5. Vprašajte s p snom, znamko! — Telefon 37.
Resna ženitna ponudba.
Dve mladi inteligentni gospodični v starosti 20 — 22 let z nekaj tisoč gotovine želita v svrho korespondence_ znanja z gospodi v starosti ne nad 30 let. Ženitev ni izključena. Ponudbe če mogoče s sliko na upravništvo ,Napreja“ pod šifro .Vijolica", „Velika nož", katera se na željo vrne. Tajnost zajamčena.
Qi:
K
in druge potrebščine za izdelavo dobrih pokalic, kakor tudi 70 c/0 malinove fondaut-esence za aromatiziranje kanditov priporoča : Destilacija esenc Srečko Potnik, Ljubljana. Slomškova ul. 27. — Istotako sa kupijo sveži, čisti olupki oranž kg 15'—.
Agitirajte za naše časopisje!
Eden a» mi strokovnjakov
s teopefščino
š£5 praktično
v žitni In	trgovini
se late 1 sprelme« '0W&
Pismene ponudbe na? se pred ožijo osebno v dopoldanskih urah v pisarni ŽITKE6A	¥	LJUBLJANI
Naznanilo.
Podpisani uljudno naznanjam, da sem otvoril
trgovino z delikatesami v Sp. Šiški,
Kolodvorska cesta štev. 150.
Za cenjeno naklonjenost se slavnemu občinstvu najtopleje priporoča
z odličnim spoštovanjem K&FOl FlVfli
Čevlji po K 21-50 do K 40*50
k usnjatimi in lesenimi podplati se dobe, dokler je še kaj zaloge
v skladišču tovarne
P EJC O ztna & Ko.
LluShgfana
mi
in sicer: otroški št.	25 do	28 po	K 21/50,
dekliški „	29 „	35 *	» 2?'-,
ženski „	36 ,	42 „	» 36’~
moški „	40 „	46 „	„ 40-50.
Prekupci dobe popust	Pripoi	■oea se	osebni nakup
i
Oklic,
LJubilanskl denarni zavodi naznanjajo, da so
se dogovorili, poslovati počenši s 14. aprilom t. L
= od 8. zjutraj do 2. popoldne.
Blagajne so odprte:
= od pol 9. dop. do pol 1. pop.
P. t. stranke prosimo, da se po tem ravnajo.