V (Jubilant, sobota dne 20. iuniia 1914, ygagfeg .......<• , Cffij:. iT.rn.-i rr ^u*'Mir\.iiil^||i»Wafc»^i,'ii.|-..iMwi*ir>l r I |-| n. Posamesna Sleviika »Dneva« stane 6 vin., ravno toliko številka „8£ode£e Nož©51. MMM In Dpravoiltvo: Ljuiifjsna, Franflaoska ulica Itsv. 6. popisi se pošiljajo uredništvu. Nefraukirana pisma so ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglas« se piačn: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana ih zalivale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko.. Od&omi urednik Uivoj Korene. z Ust ia tisk JJiialjske tiskarne".. Talslon številka 118. Neodvisen polltlien dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeča laets« ■jMSiiLrn« .n—a— bodo takoj zdravi in ponižni kakor ovce. Volitev kandidata v deželni zbor. Kakor je znano, vršile so se dne 7. junija volitve deželnozborskih zastopnikov. V Volosko - opatijskem okraju kandidiral je profesor Spin-čič, a da bi Nemci in Italijani prešteli svoje vrste, postavili so tudi oni združeni svojega kandidata v osebi dr. Sandrija. Zbobnali so vse skupaj in spravili so na volišče, čujte in strmite. 135 glasov. Ali ni to krasen vspeh! Vseh volilcev Je bilo v Voloski - Opatiji 1007 in od teh dobe dve stranki združene 135 glasov, potem pa pravijo, da bo potreba še velik kos dela, predno bo Voloska-Opa-tija slovanska. Ali ni to dokaz, kako je laško - nemška stranka močna v Voloski - Opatiji. Te uboge reve ne vedo, da, Če mi samo s prstom mignemo, pa jih ni. — Kdo je volil združenega kandidata Sandria? Za Sandrija oddali so glasove: cela zdraviliška godba, nekateri člani opatijskega gasilnega društva, londinerji, bivši londinerji in kelnerji (sedanji hotelirji), nekoliko nemških obrtnikov in zdravnikov in vsi volosko - opatijski Lahi in Laho-ni, skuaj 135 na številu. Skoraj bi pozabil, da je bilo v ti stranki tudi Kranjsko stavbinsko društvo zastopano. Tujci v Voloski - Opatiji. Volosko - Opatijo je obiskalo od 1. januarja do 10. junija t. 1. 26.899 oseb, a 10. junija je bilo tu nastanjenih 1893 gostov. stranke rade do takrat neovirano razmnožile in ukrepile svoje moči. Vrhu tega ima graška občina rešiti temeljito par velevažnih gospodarskih vprašanj. Sedanje razpoloženje tira vse skupaj v komisariat, ki bi ra!vno z ozirom na poslednje občini neprimerno mnogo škodoval. Z prekdežel. elekt. centralo Maribor - Gradec — ne bo nič? Razna zavlačevanja in pomišljanja odbora za zgradbo električne centrale Maribor - Gradec pripuščajo domnevo, da bo najbrže padel ves projekt — v vodo. Akcijska družba, ki gradi električno centralo v Fali na Dravi, namerava stopiti v akcijo baje že prihodnje leto, najkasneje pa leta 1916 na spomlad. Ker dela za Maribor - Gradec še takorekoč niso niti v povojih, bo elektrarna na Fali za celih 5 let preje pričela delati, oziroma odvajati interesentom svoj elekt. tok, ki ga bo imela daleko dovolj. Maribor. (Še enkrat »Deseti brat«.) K opazki o »Krjavlju« v našem prvem poročilu, dostavljamo v dopolnilo, da nam je vsa njegova igra izborno ugajala in, da se je naša tozadevna opazka naslanjala zgolj le na omenjeno. Kar se tiče naše opazke o »režiji«, izjavljamo, da nismo hoteli ž njo izraziti svojo nejevoljo, da se nekomu ni dalo denarne nagrade, marveč nas veseli, da je le V Draiu poioiaJ neizpremenjen. — Avstrijske in italijanske ladje proti vstalem. — Napetost med Grško in Turčijo popušča. — Do voine ne pride. nem stanju se nahaja, ie napreden. Ml vstajamo in Vas je strah! Tako ie! Včasih so na prestolu ustoličevali Slovenci slovenske vojvode v slovenskem ieziku, a danes ga ne bomo več smeli niti gledati. Nemci ga pač ne puste, ker se ga boje, ako se jim predočl njegova zgodovina. Končno nam se pa smilijo ti tN rani, ker jim — slaba vest niti spati ne dopušča. Premišljujejo naj svoje grehe! Ml pa poidemo naprej — na Gosposvetsko polje. Iz Volosko Opatije. Zabava Slovenskega društva. Kakor znano, priredilo je naše Slovensko društvo 7. t. m. vrtno veselico v Opatiji, ki je izpadla v vsakem pogledu nad vse sijajno. Vrt in dvorana restavracije našega rojaka Runtiča bil je od početka pa do konca zabave, do pol 3. ure zjutraj, natlačeno poln. Opatijska društvena godba igrala je zelo marljivo, kakor pri koncertu, tako tudi pri plesu, a Hrvatsko pevsko društvo »Lovor«, ki je iz blago-naklonjenosti sodelovalo, zapel je nekoliko slovenskih in hrvatskih pesem, za kar je žel s strani občinstva obilo pohvale. Veselico obiskalo je tildi nekoliko naših rojakov gostov, ki so se kaj laskavo o prireditvi in napredovanju društva izrazili. I.M HrvoMtvga -pevMesa društva »Lovor« Iz Opatije na Bled. Kakor svoječasno že javljeno, prireia imenovano društvo dne 28. t. m. izlet iz Opatije na Bled. Med društvi na Bledu in »Lovorom« vodi se že živahno dopisovanje glede predpriprav za koncert, ki ga bode priredil »Lovor« na Bledu in kakor vse kaže, bode res 28. t. m. na Bledu pravo bratsko slavlje. »Lovor« odpotuje 28. t. m. zjutraj iz kolodvora Matulje-Opatija, Sv. Peter, Nabrežina, Gorica na Bled a vrača se 29. t. m. čez Ljubljano nazaj v Opatijo. Natančen spored izleta javil se bode drugi teden. Nemška nesramnost. Ta rasa, ki Jo je Bog vstvaril samo v nadlego drugim rasam, postaja res vedno bolj neznosna. Ali so to predznaki norosti, ali je pa to delirium. Volosko-Opatija z okolico, in sploh celi okraj, ki je eden največjih v Avstriji, je od Kdo? Kaj! Kje? je (pletli? 100,000 K nagrade kdor ga nalde! ! Ne pustite se premotiti ! Kupite po nizki ceni in dobro pri svetovno znani solidni tvrdki H. Suttner, iKa t Lastna protok. tovarna ur v Švici. Tvrdka H. SUTTNER nima VtObeiie podružnice v Ljubljani in ne drugje. Zahtevajte novi poveiani cenik zastonj In poStnl ne prosto, LISTEK. M. ZEVAKOJ Srce in mei zanirji, dvojna vrsta trobentačev na konju in Košen na čelu kraljevske garde. Takoj za njo se je pojavilo bledo obličje Karla IX. v bogati, prekinprek pozlačeni kočiji, okrašeni z ogromno krono in zapreženi z dva-najstorico belcev, obrzdanih s suhim zlatom. Okna paradne kočije so bila napravljena in nameščena tako, da je sleherni lahko videl kralja. Oblečen je bil črno po takratni šegi in je motril z nekakšno skrbjo vso to ogromno množico, tulečo mu svoj: Vivat! V isti kočiji in na isti klopici kakor Karel IX. je sedel ob kraljevi levici Henrik Bearnski; odzdrav-ljal je na vse kraje, mahal prijateljsko možem, nasmihal se ženskim in skrival tako pred vsem svetom strah, ki mu je potuhnjeno grizel drobovje. »Živel kralj! Živel kralj!« Krik se je dvigal z ulice, spuščal se z oken; mahale so roke, čepice so frčale kvišku. Za kraljevsko kočijo je sledil težak, ne manj pozlačen voz, v katerem je sedela Katarina de Medičis in njej ob strani Ivana Albreška! . . . Katarinino obličje je sijalo; niti za hip ni prenehala odzdravliati narodu — k večjemu, kadar se je nasmehnila Ivani Albre&ki. Ah, zapeljivost smehljaja, ljubeznivost, podobna božanju pajka, ki mami svojo žrtev! Včasih je preletel obraz stare kraljice odsev divie radostit stisnila ie Ivani roke in jih držala krčevito med svojimi, kakor v strahu, da ji ne bi vendar še ušla, ali kakor v želji, zagotoviti se, da je žrtev vendar že enkrat v njeni oblasti! Nema in neobčutna, je mislila Ivana Albreška le na svojega kina. Naj se zgodi karkoli, bila je prepričana, da utrdi prestol in srečo Henrikovo za dolgo časa, ako privoli v njegovo ženitev z Margerito Francosko! Slutila je nejasno, da ji prete strašne nesreče. Toda, močna in neomajna v svojih sklepih, si je ohranjata krinko vedrosti, ki se je zdela le nekoliko mrzla in visokostna. Množica naokoli je divje pozdravljala Katarino de Medičis. »Živela kraljica maše!« je kriknil nekdo. Beseda se jc raznesla takoj, za-orila je z naglasom zamolkle pretnje. Izprevod se je pomikal dalje. Za kraljevskima kočijama je jahal vojvoda Anževinski na konju, ob njegovi desnici Kolinji, miren in hladan, gladeč z roko svojo belo brado, ob njegovi levici vojvoda Alansonski, za njimi vojvoda Giški, kar iskreč se radosti in odzdravljale ljudstvu z blaženim nasmeškm zadovoljstva. Sledije so kočije častnih dam, nato množica velikašev in knezov, vojvoda Navarski, vojvoda Omalski, vojvoda Danvilski, gospodje de Gon-di, de Majen, de Monpansje, de Roan, de la Rošfuko, katoliška in hugenotska .^osooda vsevorek. sleher- ni s svojim malim spremstvom bleščečih se plemičev, mašnikov, škofov na konjih, menihov v haljah, vojakov, pešcev in jezdecev; bilo je kakor čuden sen. fantastična gneča, razkošna uprizoritev, sijajen pohod, ki so ga ravnale fanfare trobent in rogov . . . Pardajan, ki se je iztezal na svojem stolu, je prisostvoval tej komediji s porogljivim nasmehom. »Evo hugenotov v trdnjavi«, je mrmral sam pri sebi. »Toda — priti noter je šele polovica dela; kako pridejo zopet ven — težko če so premislili! . . .« Stari lisjak jc vohal v vsej tej demonstraciji samo novo Katarinino ukano. Toda prizor ga je zanimal strašno; žilica pariškega postopača je utripala v njem, kjerkoli je bil. In tudi Katonina pijača je pripomogla nemalo, da je pozabil na svoj poglavitni interes: ostati neopažen. Njegov pogled, ki je blodil semtertja, oprijemale se po vrsti vseh tisočerih podrobnosti slovesnega prizora, se je srečal zdajci s plamenečim pogledom drugih oči . . . srečal se in se začepil vanj ... »Maršal Danvilski!« je zarenčal klativitez in potrdil svoje presenečenje s krepko kletvico. Hkrati je pozdravil s svojim najvljudnejšim smehljajem in svojo najlepšo gesto. Danvil — kakor da Je treščilo vanj; ustavil je konja in obstal kakor okameael. oči uuite v; tega Pardajana, ki je mislil do pravkar, da leži mrtev v kleti njegovega dvorca: saj je bil ukazal, naj vržejo njegovo truplo v Seno . . . Zdaj pa je stal demon tu pred njim, bolj živ ko kdaj in ves štrleč od fronife. »Oho,« si je dejal v tem hipu stari klativitez, »praznik je popoln! Vsi moji morilci me gledajo! Drži se dobro, Pardajan!« Pomnožil je svoje usmeve in pozdrave, zakaj še par drugih jezdecev se je bilo ustavilo poleg Danvila. »To Je tisti, ki smo ga spekli v krčmi!« Je vzkliknil eden. »Mož, id je poginil z vitezom de Pardajanom!« Je dejal drugi. »Mrtev je bil, pečen, sežgan do pepela, in zdaj ga glejte živega, s kožo in kostmi l« Ti jezdeci, ki so spremljali vojvodo Anževinskega, so bili Kelm, Možiron, Sen-Megren in Morever... Z bedasto osuplostjo so zijali v moža, ki so ga smatrali tako po pravici že zdavnaj za mrtvega. Pardajan pa, četudi ga ni bilo prav nič strah teh pogledov, ki so se upirali vanj, si Je dejal vseeno, da utegne plačati troške tega razveseljivega srečanja s svojo lastno kožo. Poizkusil je torej stopiti s svojega stola, da bi se pomešal med množico in izginil. »Gospoda,« je dejal, »preveč me občudujete. Pa z Bogom, da mi ne bo treba nazadnje še zardeti nad to preveliko častio.« ta ostala ohranjena namenu. Onemu, ki je stvar tako-le zasukal, bodi povedano, da je malo vredno, na ta in sličen način zgolj le iz osebnega nagiba spletkariti. S tem slednjim bo pač dovolj povedano. Hrvaške tatinske druhall — zopet na delu! V Hruškovcu na hrva-ško-štajerski meji so 10. t. m. hoteli hrvaški tatovi vlomiti v neko sobo posestnika Ivana Bratuška, v kateri je bilo za 320 K vrednosti v gotovini, obleki in živežu. Bratuškova je tatove pravočasno čutila in zaklenila vsa vrata. To je tatove zjezilo in s koli so razbili 26 šip ter več okenskih ograj. — Neka druga tolpa je vlomita v neko sobo posestnika Emer-čiča v Brozovecu, a je našla samo neko staro ogrinjalo. Obe tolpi sta zbežali pravočasno preko meje. Celje. (Stekli psi.) Dne 15. t m. je ugriznil pes neke Z. raznašalko časopisov R. Rezenšek. Ker sumijo, da je pes bolan, na steklini, so ga takoj oddali konjedercu, Rezenškovo pa v zdravniško oskrbo. Konjederec Bratnehmer je imel v oskrbi stekline osumljenega psa. Žival je ušla in obgrizla konjederca, hlapca in nekega fanta. Vse tri so poslali na Dunaj v Pasterjev zavod. Maribor. (Razno.) Znanega, pitju vdanega fiakerja pl. Nowakov-škega so minole dni na večer aretirali. V Stolni ulici je popival v neki krčmi in pustil konje neprevidno dolgo same. Ker ga je stražnik opozoril, ga je Nowakovsky opsoval. Ko ga je policaj aretiral in odgnal na rotovž, je še tam žalil in divjal, na kar je moral v špehovko. — Kmetu Berglezu se je splašil na Leitersberški cesti konj. Ko mu je popravljal jermenje, ga je brcnil v desno ramo In ga težko poškodoval. — Vedno deževje povzroča med kmetovalci in vinogradniki resne skrbi. Seno gnije, a grozdov cvet istotako že zelo močno zaostaja. — Dninarja Vrbnika je na Tržaški cesti povozil nek kolesar. Vrbnik je zadobil hude poškodbe. — Hlapcu Peklarju se je usul z voza na desno nogo cesten gramoz in mu pohabil palec ter ostal prste. — Vol se je splašil kmetu Završniku in ga na desni strani močno osuvai. Žival so le s težavo ukrotili. Goriško. Velika nesreča pri Tržiču. Poroča se nam o grozni nesreči, ki se je zgodila na progi Trst-Tržič. Ekspresni vlak Trst-Pariz je povozil še ne dveletno Olgo Antončič, ki se je igrala ob progi. Dete ie bilo izročeno v varstvo očetovega brata, dočim je šla mati v Devin, da si nakupi živež. Medtem pa se je zgodila nesreča. Vlak je vlekel kakih deset metrov dekletce s seboj in jo popolnoma razmesaril. Truplo so prenesli v sesljansko mrtvašnico, i Tržič. (Birma.) Prihodnjo nedeljo se vrši v mestu birma, katero bo delil goriški nadškof. Tržič. (Z nožem.) Delavec Anton Končnik je počakal zvečer sodelavca Alojz. Pretnarja in ga trikrat nevarno sunil z odprtim nožem. Pretnarja so aretirali. Končnik pa se mora zdraviti v bolnišnici. Foto-amaterji! V nedeljo 21. t. m. je v Komnu I. nastop Sokola. Komen -t- najlepši kra! na Krasu — Vam bode nudil gotovo mnogo krasnih partij v borovih, smrekovih, hrastovih in kostanjevih gozdičih, ki ga obkrožajo. Izrabite to lepo priliko, da pomnožite svoje zbirke. Ljubitelji prirode ne bodo zamudili priti 21. t. m. v Komen, kjer bo imel »Sokol* svoj 1. javni nastop na prasnem travniku z imenom »Pristava« blizu vasi. Sedaj, ko se nahajajo travniki v najlepši cvetni odeji, ko je gozd najbolj oživljen, je izlet na deželo pač najlepša nedeljska zabava. Meščani! v nedeljo v Komen, da se navžijete našega zraku, in da se Vam oživi pogled po naših travnikih. Za prazne želodce bo v obilici ih po običajnih eenah preskrbljeno v paviljonih z mrzlimi jedili, ter s pristno kraško kapljico — teranom, pivo, itd. Tudi za abstinente bo pre skrbljeno, da ne dobijo — pike. Torej na svidenje pri zlati kapljici — in kraškem teranu. Na zdarl Dnevno. Primerna beseda o pravem času. V zagrebškem »Obzoru« se je oglasil neki Sokol, ki je bil v Brežicah in se opravičeno čudi, da slovenski listi o tako važnih dogodkih, kot so se dogajali v Brežicah, dva dni niso prinesli nikakega poročila. Hrv. zagrebški listi so namreč že v pondeljko-vih izdajah prinesli dolga poročila, v katerih so tudi primerno označili postopanje avstr, žandarmerije. Po njih smo prinesli tudi mi prvo daljše poročilo, drugo poročilo smo prinesli iz Brežic. »Obzor« se opravičeno Čudi prvemu poročilu »Slov. Na roda«, v katerem je z debelimi Črkami tiskano, po čim so Sokoli jedli. kakor da bi bilo to važnejše, nego šikaniranje oblasti. »SJov. Narod« je drugi dan prinesel pravo poročilo — Pa je bil konfisciran. Mi smo ta slučaj takoj pojasnili. Res je, da slovenski listi v Brežicah niso imeli poročevalcev. ker je nekoliko preveč, zahtevati, da bi šel poročevalec na vsako prireditev. Pač pa Je bila dolžnost ljubljanskih sokolov, ki so bili v Brežicah, slovenske liste o tem obvestiti. saj taki dogodki le kažejo važnost Sokolstva za narodno stvar. Toliko v pojasnilo »Obzoru« in drugim. Zamuda v časopisih je bila torej samo neljub slučaj, ki upamo, da se ne bo več ponovil. Kako nastajajo vlade. Na vseh koncih in krajih, pa celo na univerzah se uči, da nastajajo vlade z milosti božje. Res imeniten nauk, posebno. če si predočimo vlado kneza Wieda in njegov boj proti domačemu albanskemu prebivalstvu s pomočjo Škodovih topov in avstrijskih oficirjev. V tem slučaju so torej Škodovi topovi in avstrijski oficirji — milost božja. Zopet drugi vsakdanji učenjaki pripovedujejo strmečemu svetu, da vlada nastane na takšen način, da si ljudstvo zbere nekaj mož, in jim podeli vlado; vlada potemtakem nastane iz ljudske volje. Zopet lep vzgled Albanija in Wiedova vlada. Tujci so prišli in vsilili albanskim plemenom pustolovca za kneza: ta pa, da bi se na prestolu obdržal, mori in strelja domača plemena, ki ž njim niso zadovoljna. Res lepo je potrjena: ljudska volja, ki, kakor bi nam radi učeni vladni možje natvezili, izbira prostovoljno vlade in kneza. Takšne nesmisle nam se vbija v glavo že od prvih šolskih let, pozneje pa s prižme in vladnih časopisov s prozornim namenom, napraviti iz ljudi poslušne backe: saj vlado nam ie dal sam Bog. Tistega, kar je pa resnica, tistega se ne sliši vsak dan. Le nekaj poštenih mož je bilo, ki so jasno in javno povedali, da vlade nastajajo z nasiljem in orožjem, s pobijanjem in moritvijo. Vlade nastajajo na takšen način, kakor nastaja vlada tujega kneza Wieda v Albaniji: brez ljudske volje in proti ljudski volji, ki jo je treba uničiti ali zlomiti s Škodovimi topovi ali s plačanimi brezdelicami kot je oficir Hassler in podobni patroni. Tako nastajajo vlade: z bajoneti in kanoni. Rimska zbornica je imela v četrtek sejo, pri kateri je prišlo do velikega hrupa. Tega je povzročil s svojim govorom socialni demokrat Treves, kateremu je pomagal sodrug Bocconl. Predsednik Saiandra le moral zvoniti in miriti razburjenost, nakar je tumult potihnil in je Treves s svojim govorom lahko nadaljeval. Salandri so na tej seji ponovno izrekli zaupnico. Zaradi nemirov? tako Ubogi albanski mučeniki so se solzili švabski časopisi za časa ko le srbska armada korakala skozi Albanijo proti Draču in morju. »Kakor jelke vitke ženske so bile brez usmiljenja pobijane, brez umiljenja pobijani albanski mladeniči« — tako so jokali razni listi nad poročili, da so tu in tam Srbi kaznovali one Albance, ki so iz zasede streljali na srbske straže. Danes pa ko mori tujec na albanskem prestolu z avstrijskimi topovi, ki jih poslučuje avstrijski oficir ( to se pravi, ne več, ker so jih Albanci že osvojili) danes se pa nihče po celi Evropi ne dvigne, da bi zaklical tej nečloveški moritvi: stoj. Sedaj, ko more, brez povoda in brez vzroka more razni privandran-ci, hohstaplerji albansko ljudstvo, sedaj se nič več ne govori o albanskih mučenikih. In ravno sedaj bi bil čas, da bi kdo izmed zagovornikov albanskih plemen preprečil zločinsko morijo. Hinavci, ki govore o albanski samostojnosti, albanske volje pa ne upoštevajo, temveč vsiljujejo v Alba-baniji svojo voljo. Kakšna samostojnost pa ie to?! Lepa samostojnost, ki bo izvedena takrat, ko že ne bo nobenega Albanca več na albanski obali. Toda kaj: pod pretvezo albanske samostojnosti bi se rad vtihotapil na albansko obal Nemec, da bi od tam mogel prežeč pričakovati ugodnega trenotka, da iz zasede napade Srbijo. Sovraštvo proti Srbiji ie poklicalo v življenje albansko samostojnost in ker stremljenje albanskih plemen po resnični samostojnosti po staja nemškim ciljem, ki so naperjeni priti Srbiji, nevarno, morajo albanska plemena — nekdaj tako oboževana in objokavana — poginiti, poginiti za tuje namene. Temu vsemu se pravi politika katoliških dr-žsiv. Ježica. Jutri ob 10. uri dopoldne vrši se občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Ježico in okolico v gostilni pri »Ruskem carju«. Rodoljubi in prijatelji podružnice iz Ježice in okolici kakor tudi IzLjubljane udeležite se imenovanega občnega zbora te prekoristne slovenske družbe v polnem številu. Obsojen slovaški rodoljub. Znanega slovaškega urednika Milana Hodža je fhažarako sScHšče zopet obsodilo na 6 mesecev težke Ječe In 600 kron globe, ker je zagrešil po mažar-skih postavah zločin puntanja proti državi. Zaradi iste stvari je bil Hodža že enkrat obsojen. Za Mažare pač velja: Gorje njim, ko pride veliki slovanski dan. K našemu poročilu o kolesarski dirki okolu goriškega Krasa se nam poroča: Franc Gregl, ki je letos zopet zmagal pri dirki okoli goriškega Krasa, je Slovenec, rodom iz Štajerske. Sedaj je pri vojaški kolesarski komp. št. 20 v Korminu, preje je pa stanoval v Zagrebu. Sodobno je najboljši avstrijski dirkač. Ima prvenstvo Hrvatske, Slavonije. Ogrske in polno, še sedaj nedoseženih rekordov. Dne 26. junija se udeleži« dirke Dunaj—Berlin. 582.5 km. O dirki bomo poročali. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju vabi prijatelje društva na svoj redni občni zbor. ki se vrši v soboto. 20. t. m. ob 8. uri zvečer V lokalu Leitner I. Auerspergpl. 6 in je združen z četrtoletniškim večerom. Telovadni odsek V. Lašče priredi v nedeljo dne 21. 6. 1914 v Vel. Laščah javno telovadbo s sodelovanjem Sokola v Ribnici, Kočevju in Sodražici. Začetek ob pol 4 uri popoldne. Po telovadbi velika ljudska veselica, kjer se bo točilo pristno Gregoričevo vino iz Gadove peči. Postavijo se šotori za vino. pivo. jestvine, slaščice, cvetlice in trafika. Za veseljake poskrbi velik vrtiljak. Ugodno vreme je zasigurano. ker je Jupiter na dopustu. K obilni udeležbi vabi odbor. Smrtna nesreča. Silno tragičen dogodek s smrtnim izidom seje zgodil 17. t. m. zjutraj v bližini Št. Vida pri Brdu. 331etna Marjeta Požar, tesarjeva žena iz Vrbe je šla v mlekarno. Pri jezu čez Vrševiški potok jo je prosil posestnik Jožef Hrovat. M je pripeljal do potoka težko obložen voz, da bi mu prepeljala levega konja čez jez. Žena je to rada storila; ko je pa izpustila vajeti in hotela stopiti na cesto, ji je izpodletelo padla pod konje in zadobila tako teške telesne poškodbe, da ie na mestu mrtva obležala. NI hotel z orožnikom In bi raie beračil. Minule dni je prišel neki Gašper Jerman iz Kamnika v neko gostilno v Škofji Loki in nadlegoval goste s prosjačenjem tako vsiljivo, da je bila gostilničarka prisiljena pognati ga pred vrata. Smola je pa nanesla, da je ravno v tem trenotku prišel po cesti orožnik. Videč prizor, se mu je vzbudila menda radoved- nost, Ka* o poletnem »eraču. »KakS^pnjatcflt kam. Kdo pa ste, če smem vprašati, s čem se preživljate in kaj delate?« Jerman je dal najbrže nepovoljne odgo-vorc in zrnpm lovških dogodkov, ah zaradi premajhne udeležbe. Ah bi ne b lo umestnejše, ko bi se za take prilike priredil skupni narodni vlak. Cas zahteva odločnega nastopa na koroških tleh. _ Veleizdajnlškl proces v Ljubljani? Veleizdajniških procesov ne bo še konca. Sedaj bomo Ljubljančani tako srečni, da bomo mogli prisostvovati taki obravnavi. Ker so nam klerikalci uničili gledališče, poskrbi vlada za to, da bomo imeli kljub temu v Ljubljani teater. — Nekaj ljubljanskih dijakov si je izbrala državna policija, da bo na njih U. llJOKvvuu jv i uac**** --. , 7 i* _ prišla s polja domača hči. Ko je za- pokazala, kaka nevarnost preji naši gledala v sobi tujca, seje tako ustra- | državi stram našA srednješolslah šila, da ni mogla poklicati na pomoč, vsled česar je potepuh pobeg mimo nle na orosto in izginil v bliž- dijakov. že naprej vedo, da tudi i* tega teatra ne bo — nič* v nedeljo 28. junija na prostornem senčnatem vrtu g. Ivan Jelačina (prej Traun) na Glincah s sledečim dnevnim redom: Dopoldne: Od 9. do polu 10. ure zbirališče gasilnih društev pred mestnim domom ter odhod z godbo na veselični prostor na Olince, kjer se zbirajo tudi ostala društva. Ob polu ll. uri nastop vseh društev in odhod k sv. maši v župno cerkev. Po končani sv. maši slavnostni pohod po občini, nagovor, odlikovanje tov. Jerneja Svetliča za 40letno službovanje, defilacija ter razhod na veseličnem prostoru. Nadalje vrši se občni zbor slovenske deželne gasilske zveze v salonu na veseličnem postoru in skupni obedi po raznih gostilnah. Popoldne: Ob 3. uri pričetek ljudske veselice s koncertom. Ob 4. uri lavna tombola z I glavnim dobitkom 14 mesecev staro telico, II. šivalni stroj in III. 1 koštrun, ter več čikvinov, kvatern, tern in amb. Tablice za tombolo so v predprodaji pri društvenih članih in na veseličnem prostoru po 30 vin. Po končani tomboli velika ljudska veselica z raznovrstnim vsporedom Ples se vrši v prostornem salonu s posebno godbo. Zvečer krasen ume-talen ogenj. Vstopnina prostovoljna. Pri vsei slavnosti sodeluje polnoštevilna godba prostovoljnega gasilnega društva v Kranju. Cisti prebitek porabi se za novi gasilni dom, katerega n‘a,nerava društvo v najkrajšem času zidati. Obenem dovoljuje si društvo naznaniti, da je prevzelo vso preskrbo za veselico v lastno režijo in se bode gotovo potrudilo, da bodo cenj. posetniki v vsem kar najbolje postreženi. Na krasnem vrtu bo postavljenih več paviljonov, V katerih bodo stregle viške, glinške in rožnodolske gospodične, preskrbljeno pa bode tudi za dovoj sedežev tako da je priredba za stare in mlade priporočljiva. K sklepu naj še omenimo, da je imenovano društvo 5e vedno zvesto stari zvezi ter se ni hotelo za judeževe groše prodati. Ker pa so nasprotniki menda kljub naši prireditvi in zveznemu zborovanju tudi preložili svoje zborovanje od 21. na 28. funij, apeliramo na vsa bratska gasilna društva, kakor tudi na napredno občinstvo naj vsi v mnogobrojnem številu prihitijo isti dan k nam, ker s tem bodemo nasprotnikom pokazali, da nas je še dovolj ostalo zvestih in narodno zavednih. Torej 28. junija vse na Vič. Na zdar! — Dar. O. Prezelj v Ložu je izročil upravništvu »Dneva« 5 K 20 v za revne visokošolce. — Pošten tat. Sicer se človeku to čudno zdi: pošten tat. Toda včasih se tudi kaj tacega primeri. One dni je bilo čitati v listih, da je neki Človek vzel na vlaku svojemu bogatemu sopotniku par sto mark. Šel je ž njimi igrat v Monte Carlo, imel je srečo. V sreči ni pozabil na v nesreči se nahajajočega okradenega sopotnika. Poslal mu je lepo celi znesek v Berlin in mu še povedal, kako in kaj. V Spodnji Šiški se sicer ni tako godilo, ampak zanimivo je: nekdo je neki gospej ukradel par novih damskih šolnov. Drugi večer Jih je položit nazaj. Kako tudi ne? Najbrze niso prilegali, prodati se jih pa tudi ni upal. Zato jih je dal raje nazaj. — Na sumu, da je kradel v me- nežariji se je zdel stražniku predvčerajšnjem v Tivoli neki delavec, zato ga je aretiral. V menežariji je — Ljubezen do Ljubljane je močnejša kot policijska prepoved. Marjana Gorše iz Ihana, že 52 let stara in Franc. Fajdiga iz Mekin sta imela prepovedano hodit v Ljubljano. Prišla sta kljub temu in bila aretirana — Stražnika z nožem ranil. 18. zvečer je pijanec Janez Hribar iz Laverce neprestano nadlegoval pa-sante po Dunajski cesti. Pred pošto ga je vstavil stražnik Hauptman in ga opozoril, da da mir. Mislite, da Je pomagalo. Kaj še! Tebi nič meni nič Je kolovratil možakar po Šelenbur-govi ulici in delal škandale, tako, da ga je moral stražnik aretirati. Hribar Je pa močan in zato se ni dal z lepa. Spoprijel se je s stražnikom in mu iz-podbjl nogo, tako da sta oba padla. Stražnik je bil takoj po koncu, med tem pa je Hribar odprl nož in sunil stražnika v nogo. Stražnik si ni mogel drugače pomagati, da je udaril nasilneža s sabljo po roki. Šele s pomočjo nekega topničarja se je posrečilo Hribarja spraviti na stražnico in v zapor. — Otroci s ceste senzacijonelna flivstvena ljudska drama v treh dejanjih se predvaja od danes naprej v kinematografu »Ideal«. Gotovo bo ysakoga Ranila bridka usoda matere, posebno še, ker igra glavno vlogo iz »Otrok iz Pariza« znana mala Suzana Privat in sedemletni Bubi. .V torek »bitka pri Gettysburgu« z vojaškim koncertom. * — En milijon se lahko zasluži najnovejša, najbolj senzacijonalna Veseloigra. Velika opremna komedija v treh dejanjih in 7 slikah, veselo potovanje okoli sveta a la Jules Verne se predvaja od danes naprej ,v Bachmaier Elektro Bloskopu. Kdor se hoče dobro zabavati ta naj ne zamudi obiskati teh predstav. Na-ivadne znižane cene. Trst. _ . Prijavljeni napa(jj na Sokola f!1 *J soboto so Italijani vSinn- Pv n?tke s sledečo .vsebino: «V nedeljo 14. t. m oh ^ I>opoldne korakajo Slovani (t.’ j c ' koli) v sprevodu po Trstu. Meščani-Z oken in ulici« Italijanska drhal je torej pripravljala napad na sokolski sprevod. Slučaj je nanesel, da je bil v nedeljo dež in je policija tudi sprehod prepovedala. Slovenci 1 Pridite vsi v nedeljo 21. t. m. k Sv. Jakobu, da proslavimo sokolski dan! Razobešenie slovenske trobojnice — prepovedano. V nedeljo je hotel Sokol pri Sv. Jakobu na društvenem lokalu razobesiti slovensko zastavo. Policija je pa razobešenje zastave — prepovedala. Italijane torej vznemirja že nedolžna trobojnica, kako jih bo šele razburil glas fanfar, ko bodo sokoli vkorakali v sredino Trsta. Italijansko ponujanje Švabom bomo obdelali v jutrišnji številki. Mestni svet tržaški je imel v četrtek svojo sejo. Na dnevnem redu je bilo vprašane ljudskih šol. Debata, katere so se udeleževali Slovenci, socialni demokrati in Italijani, je bila zelo živahna. Veliko reklamo delajo Italijani za svojo slavnost v Skednju. Tudi napadali bodo pri tej priliki. Tako hočejo provokaterji pokazati svojo oblast na naši zemlji! Vabila na Leglno slavnost v Škednju imajo izložene mnoge trgovine pri Sv. Jakobu in tudi v mestu. Kako hujskajo. »Piccolo* objavlja pod izkazom darov: za odpuščena delavca Matricardia in Altierija, ki sta svoji mesti morala odstopiti dvema Slovencema, so darovali... Navaja imena. Italijansko hujskanje prihaja do izrazov celo v rubrikah, ki bi pač morale biti posvečene zgolj humanitarnosti. Zares nesramno! Odbor Nar. soc. mlad. organizacije priporoča svojim članom, ki se čutijo za petje dovolj zmožne, da se vpišejo v pevski zbor N. D. O. v Trstu. Jutri, v nedeljo se vrši kongres N. D. O., ki bo trajal ves dan. Nar. soc. mlad. org. vabi one člane, ki sodelujejo pri sokolski slavnosti kot reditelji, da se zberejo v nedeljo, 21. t. m. ob \>/% popoldne v prostorih stare policije pri Sv. Jakobu blizu »Jadrana«. Obenem se poživlja, da se člani N. S. M. O. udeleže slavnosti v velikem številu. Popravek popravka. Gostilna g. Kjudra se nahaja na Belvedurju št. 37. Včeraj je bila št 27 zopet pomotoma javljena. Porota. V četrtek je stal pred tukajšnjo poroto R. Hervatin radi zločina uboja, ki ga je izvršil 1. junija 1913. nad Matejem Gladino. Pri razpravi je Hervatin krivdo zanikal in je zatrjeval svojo nedolžnost. Zaslišana sta bila nato zdravnika izvedenca dr. Massopust in dr. Seu-nlg. ki sta podala svoji izjavi. Med drugimi je bila kot priča zaslišana tudi obtoženčev.a žena. Po posvetovanju porotnikov je bil na podlagi nji- hoviU izrekov tLervatio onraščea. Razpravi;le predsedoval dr. Stegu, votanta šta bila sodnika Parisini in Ulaga: državno pravdništvo je zastopal dr. Marinaz, obtoženca pa je branil dr. Robba. Rojstva, poroke in smrti. Prošli teden se je v Trstu rodilo 134 otrok; od teh je bilo 69 otrok moškega in 65 ženskega spola; umrlo je 61 oseb, in sicer 33 moških in 28 ženskih; porok je bilo 27. Hitre noge. Policija je aretirala bežečega 27letnega R. Rusjana, ki je obdolžen, da je s svojimi dolgimi prsti odnesel v kavarni »Mocca« se nahajajočima gostoma g. A. Cergato in gdč. H. Mole, prvemu 50, drugi pa 53 K denarja. Rusjana sta okradena obtožila, da jima je ukradel označene svote med časom, ko sta pila kavo. Na komisarijatu, kjer so Rusjana preiskali, je aretiranec zatrjeval svojo nedolžnost. Rusjana so zaprli. Samomor. V sredo zvečer je iz-pil s samomorilnim namenom v ulici Lavoratori 301etnl fant Franc Stampede stekleničico fenikalne kisline. Kmalu zatem je padel na tla. Mimoidoči, ki so stvar opazili, so brzo poklicali zdravniško postajo, ki pa je mogla ob preiskavi konstatirati samo še smrt vsled zastrupljenja. Med listinami samomorilca so našli papirček, na katerem Je bilo napisano: »Zavoljo tebe, brezsrčnica, se umorim!« — Samomorilčevo truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justu. Nezgoda na delu. 391etni zidar Jakob Beniussi, stanujoč v ulici So-litario. je zaposlen pri zidanju neke hiše. Predvčerajšnjim pa je Beniussi zgubil ravnotežje in je padel na tla z višine več metrov. Poškodovancu je pomagala zdravniška postaja, nakar so ga prepeljali v bolnišnico. Stolica. V rabuki je bil ranjen s stolico 551etni J. Capeller. Ranjencu so pomogli na »Igei«. Izlet v podzemsko lamo »Dimnice« v Slivjah. Kakor se je že svo-Ječasno poročalo, je tržaška podružnica S. P. D. otvorila svojo jamo »Dimnice«. Na splošno željo, naj bi se priredil skupen izlet v dosedaj skoraj nepoznano jamo, je določila podružnica, da se vrši taisti v nedeljo dne 21. t. m. po sledečem vzpo-redu: Izletniki odhajajo iz Trsta drž. kol. ob 7:35 zjutraj do Herpelj. Tam bodo čakali izletnike vozovi iz Slivji, ki jih potem popeljejo do jame. Pred Jamo bo postregel g. Bubnič, gostil- ničar iz Slivji, z jedjo in pijačo; ob pol 11. pa bo poset jame. V tepem senčnatem vrtu pri g. Bubniču bo okoli 1. ure obed. Povratek bo iz Herpelj z večernim vlakom ob 8:50. Vožnja z vozom tja in nazaj bo stala 1 K 60 vin.: kosilo z dvema prikuhama pa 80 vin. za osebo. Nihče naj ne zamudi tega izleta, ki bo nudil poleg naravnih krasot »Dimnice« tudi obilo neprisiljene zabave. Tatvina na drobno. V ul. Molln piccolo ima zalogo kave trgovec H. Gtltzl. Lastnik skladišča je že več časa opazoval sumljivo obnašanje enega izmed svojih uslužbencev; to je bil težak Funich. Funich vdan stari navadi, je nosil vsaki dan iz skladišča vrečico kave in jo potem prodajal. Dejanje pa je v svojo nesrečo ponovil tudi zadnje dni, in sicer v gospodarjevi navzočnosti. Ko je znesel na voz določeno število vreč se je izmuznil v kot, napolnil vrečico kakor ponavadi s kavo in jo položil tik izhodnih vrat. Lastnik Giitzl jeFu-nicha pozval k sebi, in zahteval, da mu pojasni kaj in kako. Funich je počasi tatvino priznal in prosil odpuščanja. In odpustil bi mu bil Gotzl, da ni pozneje zvedel o veliki množini kave, katero ie Funich znesel iz skladišča. Vsled škode — ki znaša nad 700 kron — je Gotzl težaka naznanil policiji, ki je izmikača »na drobno« aretirala in ga zaprla. Težke opekline je zadobila neka 351etna E. Šovc, kateri se Je prevrnil samovar in jo obžgal. Opekline Šovceve so zelo težke. Zdravnik je odredil prevoz v bolnišnico. Z voza Je padel 351etni Jos. Prelogar in se pri padcu močno poškodoval. Nesrečnež si je pretresel možgane irt so ga morali prepeljati v bolnišnico. POROTA. Trst. 19. junija. Pred poroto stojita 34letna Ivanka Turšič iz Trsta, pristojna v Cerknico, in 401etna Ivana Krebelj iz Trsta radi zločina tatvine. Razpravo vodi podpredsednik dež. sodišča, Clarici, votanta sta sodnika Pahor in dr. Jauchi, drž. pravdništvo zastopa dr. Tomičič, branitelj prve je dr. Žennaro, branitelj druge pa dr. Barič. Turšičeva je priznala krivdo tatvine vseh predmetov, katere je zapisnikar prečital. K razpravi, ki konča šele danes, v soboto, je povabljenih 14 prič. Mislil ie, da bo ostalo tiho. Ja, kdo je pa mislil? — E, Ladislav Breceljnik, krojaški vajenec. — Kaj je pa mislil? — 7. marca in 8. aprila je mislil. — Kaj je pa mislil? Pred kratkim, ponoči je bilo, je šel Breceljnik po eni ljubljanskih ulic. Ne daleč pred seboj je zagledal pijanega Janeza Kregarja gologlavega in opotekajočega se. Toda tudi pijani Janez je spoznal Breceljnika. Sam bog vedi, kako se je zgodilo, ampak Breceljnik je kmalu čutil na sebi nož Janeza Kfegarja. Radi omenjenega srečanja — to se pravi radi noža — je bila proti Janezu Kregarju obravnava in sicer dne 7. marca in 8. aprila. K tema razpravama je bil povabljen kot priča Ladislav Breceljnik. In tačas je Breceljnik pričal pod prisego, da ni poznal Janeza Kregarja, da je videl samo nekega pijanega človeka, ki ga je sunil z nožem. Sam bog vedi, zakaj ni hotel Breceljnik izdati Janeza Kregarja. Pa s tem se ne bomo ukvarjali. Žalostna resnica je samo ta, da je Breceljnik Janeza Kregarja poznal in da je krivo pričal. Ko so včeraj gospodje pri rihti Breceljnika vprašali, zakaj je po krivem pričal, se je fant odrezal: »Mislil sem, da bo vse tiho ostalo in da je vseeno, če izpovem tako ali tako.« To pa seveda ni bilo vseeno. Kje neki! Črne bukve pravijo tako, da se kaznuje krivo pričevanje z ječo od šestih mesecev do enega leta. Pri Breceljniku so bile zelo ugodne okoliščine. Sele šestnajst let Je star, kaznovan še ni bil itd. Nesrečna napačna misel Brecelj-nikova dne 7. marca in 8. aprila Je bila kaznovana z enim mesecem ječe. Priiateli kokoSi in slanine. Kdo bi zameril Francetu Raku, 281etnemu delavcu in hlapcu na Selu, da je prijatelj kokoši? Nihče. Psihologi celo trdijo, da je ljubezen do živali znak plemenite in inteligentne duše in srca. Kdo bi zameril Francetu Raku, 281etnemu delavcu in hlapcu na Selu, da Je prijatelj slanine? Nihče. Zakaj ni ga na svetu človeka, ki bi se ne bil želel boljšega in vdobnejšega življenja, nego ga pač že ima. France Rak }e imel rad kokoši In slanino. Toda ljubezen do kokoši ga Je zapeljala zelo daleč, pred sodišče celo. In slanina ravno tako. Po tem lepem predgovoru vsi majemo z glavo češ. da to ni mogoče. Pa je mogoče. Le poslušajmo. Ko je France Rak lansko leto decembra meseca spoznal in videl, da mu Miklavž ni ničesar prinesel, ga je to silno užalilo. Miklavž naj bi mu prinesel v dar vsaj nekaj njegovih najljubših prijateljic pišk, če že ne drugega. Ali pa vsaj malo slanine, ki jo Je imel tako rad. Njegovo žalostno srce se ni dalo utolažiti. »Ce mi noče Miklavž prinesti kokoši in slanine, si bom pa vse sam priskrbel je sklenil. Ker je France Rak trdnega, krepkega značaja. Je svoj zgoraj omenjeni sklep tudi izvršil. Šel je in vzel trgovcu Francu Koprivcu v Ljubljani okrog petdeset kilogramov slanine, v vrednosti 100 kron. Ta dva slučaja pa presneto malo spričujeta o plemenitosti srca Franceta Raka. Ravno nasprotno. To je vendar tatvina za božjo voljo. Tako smo prišli do Rakovih dolgih prstov. Da ima France Rak dolge prste, spričuje že dejstvo, da je bil že večkrat radi tatvine kaznovan. Da ima France ^ak dolge prste, spričuje poleg dveh že omenjenih tatvin, tudi dejstvo, da !e France Rak ukradel Ani Karbl dne 11. aprila eno kokoš — tu se vidi. kako velik prijatelj kokoši je bil Rak — in da ie skušal vlomiti s sekiro v sobo, kjer je imela Karblova kakih 80 forintov denarja. Dalje se je Raka prijelo tudi petdeset stotov premoga in štiri vreče drv, vse last Katarine Karbl iz Sela. France Rak je v noči od 11.—12. aprila izlezel skozi okno barake, kjer so imeli spravljena živila delavci, ki delajo pri regulaciji Ljubljanice. Fr. Rak je odnesel iz omenjene barake jajca — ta je znesla seveda tudi kokoš! — sladkor, kavo, lonec, sol in nekaj drugih manjših stvari. Sedaj pa pride še nekaj. France Rak je nesel pri Koprivcu ukradeno slanino k njemu znani družini Kra-marjevi, kjer jo je skril. Kramarjeva, on in ona, France in Marija sta dobro vedela, da je Rak izvršil tatvino, vendar se nista prav nič brigala za to. Marija Kramar je ukradeno slanino še cvrla. Tako se je zgodilo, da je moral rajžatl France Rak s Kramarjevima k sodišču; Včeraj so tam vse one ocvirke in mast iz slanine še enkrat pogreli. Konec pa je bil ta, da je dobil Rak osem mesecev, France Kramar dva meseca in Marija Kramar en mesec. Ni bilo mogoče drugače. III! 1 VOJVODSKI PRESTOL NA GOSPOSVETSKEM POLJU ZAPLAN-KAN. Celovec, 19. junija. Deželni odbor Je dal zaplankatl vojvodski prestol. Daljše poročilo sledi. (Več glej v današnjem uvodniku.) Celovec, 19. junija. Za sprejem Nemcev se tu vrše velikanske priprave. Pričakujejo velike udeležbe. Vsi Usti grozno hujskajo proti Slovencem in Jugoslovanom. PRERIVANJA OKOLI DRAČA. Rim, 19. junija. »Agenzla Stefani« poroča iz Drača: Današnji dan |e potekel mirno. Le par strelov je bilo slišati. Razven avstrijskih italijanskih in angleških mornarjev so bili Izkrcani tudi nemški mornarji. Vstaši stoje pred mestom In se ne ganejo. Finančni minister albanski in voditelji prostovoljcev Azis paša Je bil aretiran. KNEZOVI STRAŽNIKI ZGUBILI KORAJŽO. Rim, 19. junija. »Agenzla Stefani« poroča da Mlriditov in Mallso-rov ni mogoče pripraviti, da bi šli v boj proti mohamedanskim Albancem. ČUDNO POVELJE AVSTRIJSKIM IN ITALIJANSKIM VOJNIM LADJAM. Drač, 19. junija. Avstrijske ta Italijanske vojne ladje so dobile od svojih vlad povelje, da naj v slučaju, če bi vstaši vdrli v mesto in bi nastala nevarnost za kralja, poslaništva in tujce, namerilo svoje topove na vstaše. VOJNA NEVARNOST MED GRŠKO IN TURČIJO POPUŠČENA. Dunaj, 19. junija. »W. allg. Ztg.« piše: Po mnenju tukajšnjih dlploma-tlčnlh krogov obstoji upravičeno upanje, da ne pride do vojne med Grško In Turčijo. — Razmerje se Je * ohUižlla Čakalo ae bo dokler ue bo- All ste že bili v čevljariiici ntona Javernika, Trst, mcsssm ulica Farnetto 33 ? ? i i Nprcjemaf« s« tnril popravila. do končane preiskave, ki Jih vodijo velesile. TUDI TURŠKI POSLANIK UPA. Atene, 19. junija. Turški poslanik v Atenah je Izjavil, da je upanje, da ne pride do grško-turške vojne. CESAR V IŠL. Dunaj, 19. junija. »W. allg. Ztg.« poroča, da nastopi cesar 25. t. m. pot v Išl. NEMŠKI CESAR IN AVSTRIJSKO-ITALIJANSKE LJUBOSUMNOSTI. Dunaj, 19. junija. »N. W. J.« poroča, da je nemški cesar na Konopi-štu dal duška svoji nejevolji o av-strijsko-ltalijanskih »ljubosumnostih« v Albaniji in se izrazil, da bi bil zelo vesel, če bi to prenehalo. NEVIHTA NA MORJU. London, 19. junija. Telegram Iz New-Jorka‘na Lloyd poroča, da se je vsled nevihte na morju zgodilo mnogo nesreč, kakor oznanujejo do-ŠU telegrami. Mnogo ladij se Je potopilo. IZ MEHIKE. Pogajanja med Mehiko in Zedinjenimi Državami. Niagara Falls, 19. junija. Konferenca. ki se Je vršila v Buffalu med severo-ameriškimi delegati ta reprezentanti mehlkanskih vstašev (usta-vovernlh). generali Zubaran In Ca-brera, se Je razbila. Ustavoverni ne marajo pristati na premirje, ki ga predlagajo posredovalci, kot pogoj za udeležbo na mirovnih pogajanjih v Niagara Falls, temveč hočejo nadaljevati svoj pohod proti glavnemu mestu. Med generali Vlila in Caranza je prišlo do ostrih nasprotstev. Mali oglasi. Beseda 8 vinarjev. Najmanjši znesek 5« vi narjev. Pismenim vprašanjem ie priložiti znamko 20 vinarjev. — Pii malih oglasih ai nič popu M a lo »e plačujejo vnaprej; zunanji Inserend v znamkah. 7akt|nčch malih oglasov ob (i. url zvečer. Od 4 K 90 v naprej hišne halje, vse velikosti in barve. Angleško skladišče oblek, O. Bernatovič, Me-stni trg 5—6. Dober jesih se dobi v vinski trgovini Karol Gregoriča. Wolfova ul. št. 12. Aurova hiša, II. nadstropje levo, liter po 32 vinarjev. 473-^1 Potrti globoke žalosti javljamo vsem sorodnikom prijateljem in znancem prebridko vest, da je naša iskreno ljubljena mati ozir. stara mati, prastara mati, sestra, teta in tašča gospa Helena Grilc roj. Zarnik po dolgi in mučni bolezni previ-dena s svetotajstvi sinoči dne 18. t. m. ob 11. uri v starosti 75 let preminula. Pogreb nepozabne raj-nice se vrši Jutri dne 20. t. m. ob 10. uti dopoldne iz hiše Žalosti, na tukajšnje farno pokopaHMt. Blag ji spomini Vače, dne 18. junija 1914. Žalujoči ostali. prima kakovost, sladko, v steklo-lenicah vMano, kot namizno vino najbolj pripo-poročljivo, 100 litrov K 20'— razpošiljam orf moje postaje proti povzetja Josip Rosea kranz, Maribor od Dravi. Stanovanja V bivših Predovičevlh hišah kakor na Poljanski cesti št. 54 In na Predovlčevtm Selu Je več različnih stanovanj in ene trgovina za mesec Juli, avgust in tudi takoj z» oddati. Poizvedbe pri hišniku. Ura kot reklama. Kdor hoče dobiti zastonj eleg. precizirano uro za gospode ali dame, naj piše takoj na tovarno ur FR. SCHMIDT, Praga, Vinogradi Realec nižjih razredov se sprejme prihodnje šolsko leto v popolno oskrb in strogo nadzorstvo k domačemu četrtošolcu. Naslov: Poštni prfitioS 15, Ljubljana. Puške, samokresi, avtomatične pištole, lovske priprave, popravila. DDDODDDDDDDDD TOPIČ 9fSALtJT“. nononooDDDDnn Priprava u ribištva! Ometalni ogenjI t. kr. prodaja smodnikaI Pišite po novi ceniki urar Ljubljana, Marije Ter. c. 7. Zaloga vseh vrst žepnih ur, zhfsti „OmegaM, ui&ljaste in srebrne, dalje ur na nihalo, slcnske ure in budilke. Specialist za popravila. pr Važno za »Sokole"! Ravno kar sem dobil jako lične zletne znake. :: Cena 60 vin. Ker sem edini pooblaščen od „Slovenske Sokolske Zveze*, sem prepričan, da bodejo brati „Sokoli* segali po istih, osobito pa še, ko je polovico čistega dobička v prid „Slovenski Sokolski Zvezi*. Pri naročilu več komadov dam primeren popust. Se priporoča MILKO KRAPES, urar in trgoec, Ljubljana, Jurčičev trg št. S. S Važno za gospodinje: Brez konkurence! | M. Spreitzer, skladišče, Vojaška ulica št. 2, na Taborju v lastni hiši S Telefon St. 245. v Ljubljani. Telefon it. 245. j P. n. Vljudno naznanjam cene moje različne kave, In sicer: § Surova kava: St. J. Santos................K 2*— St 13. Quademala ..... K 3-30 £ „ 2. Rio . . 2-30 . 14. Pcrl-Sontos........3 - i „3. „ 2*40 „ 15. „ «•••• 9 3 10 ■ »4. Sflntos lave ••••.,, 2*50 9 16. Java, zlato-rumena . . * 3*20 E ,5. „ 280 . 17. Zlato-rumena, navad. . , 3 — ,6. „ ,....................3-— „ 18. Maragogype..................310 ■ »7. » 310 , 19. Liberia........, 3‘40 » 8. Minas , 2 70 , 20. Portoriko.......... 3'20 ■ »9. Salvador , 3'— , 21. Portoriko Piraldini . . , 3-60 | .10. , 3‘20 . 22. Cuba, zelo fina ... , 3-50 ■ . 11. Quademala..............» 3-10 , 23. Cevlon, zelo fina ...» 3 60 * ' » 3-20 , 24. , Castorica, najfin. » 380 Pražena kava: E St. 1. . . K 270 II St. 3. . . K 3-- || St. 5. . . K 3-30 II St. 7. . . K 3 60 » 2. . . » 2-90 H . 4. . . , 3-20 || , 6.........3 40 || „ 8. . . . 3'80 Naročila od 1 do 4 >/a kg dostavljam fmnko v hišo. — Pri poiiljatvah po pošti se J zviša cena pri vsakem kilogramu za 20 v in dostavljam istotako franko. Zamofenje se ne računa. — Na željo pošljem vseli 24 vzorcev od surove kave v skupni teži od ' 4 kg za K 1‘— franko na dom. Priporočam se in bilježim z vsem spoštovanjem Spreitzei*. Na Izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne m n ri*9P krila* kos(ume> 8 I H I'im V nočne halje, pC' f § f F C* Pcr,,° ,n vsako UILUA.Ln,odno b,ago* n«, p So|{dna (vrdka; Pozor stavbeniki! Pozor občinstvo I Izgotovljene štedilnike nolfdno domače delo, prodaja po Jako nizkih cenah Rudolf Geyer, ključar, mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 10. priporoča tudi vsa v stroko spadajočo dela, vrtne, — stopniščne in balkonske ograje, t: rastlinjake, 1.1. d., ter vsa popravila, n t.luhijana, man trg 9. Lastna titsa, N<;prekosljiva v otroških oblekcab in rbjstnl opravi :: Na prodaj Najnovejše konfekcije za dame, deklice, ■ gospode, dečke in otroke. J Cele obleke za gospode od K 8’—, 12'—, 15'— naprej Cele obleke za dečke . „ „ 4'—, 6'—, 8'— „ Cele obleke za otroke . „ „ 2'—, 3'—, 4'— „ Pelerine za gospode . . „ „ 7'—, 8'—, 9*— „ Športne raglane......... „ 12*—, 14'—, 16.— „ Klobuke.................. » 1'—> 1*50, 2'— „ Kostume za dame. . . . „ „ 9'—, 12*—, 15'— w Damske sako in paletot „ „ 6'—, 8'*-, 10'— „ Krila spodnja in gornja „ „ 2'—, 3'-—, 4'— „ Hišne halje za dame . . „ » 3'90, 4 90, 5'90 „ Slamnike • • • • » » "Ff50, ” Pristni panama............ » ® > » » Vsa druao po priznano čudovito nizki ceni. pr Oglejte si velike Izložbe. 5 Angleško skladišče oblek 1 Konfekcija za Kranjsko se Iščejo proti visoki Proviziji. Po kratkem službovanju na poskušnjo zagotovljeno mesto s pokojnino. Ponudbe naj se vpošljejo na »Dunajsko mestno zavarovalnice", Gradec, Herren-gasse štev. 11. : za moške, ženske In otroke : v veliki izbiri po zanesljivih in stalnih cenah v področni trgovini ----------------- tvrdke R. MJKLAUC ■ Ljubljana — Pred Škofijo štev. 3. — Medena ulica, : Foeeben cdd.«l©3r v psveaa n©distx»'ifd»fl* Cenik na zahtevo brezplačno^ In poštnine prosto, s" Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Sl.odc cenjuje takoj In naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor I Sprejema tudi zavaiovanja pioti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospek e. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jc ugodno zavarovanje na doživetje In smrt a manjšajočimi se vplačili. Nogavice in druge pletenine, dalje ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v A specijalni trgovini <& £, «• fihahann^ 'iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiisiaiiiiitMiiiiiiiiiiiM ■BbBbHI vRSR7 mrHa M H Megliti trg štev. lO. Velilsa, izbiral Solidna poetrežToal SANATOR1UM-EMONAI i ZA-NOTRANJE IN+ORURGICNE-BOLEZNI. •PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA • KOMENSKEGA-ULICA- h \i ^zimm:PRimRkJ-DR-FR.DERGANC \1 - rjZFSZ--L.. ... .-.=dJ 7 Košnja na travnikih ob Dolenjski cesti pod Rakovnikom oddaja se v nedeljo 21. junija ob 5. uri popo-ludne. — Kupci se snidejo v gostilni Plankar. Kino Metropol v areni »Nar. Doma**. Vhod s Blelvrelsove In Tomanove ul. Otvoritveni predstavi v soboto ob 6. In polu 9. zvečer. I Sanzacijonelen film romanu. Dolilna o Duirasovcm metrov. V nedeljo predstave ob polu 11. dopoEudne, 9. In 6. po-poludne In polu 9. zvečer. Spretnega krojaškega pomočnika delovodjo samo za boljša la salonska dela s prav dobro plačo in trajnim mestom sprejme takoj krojaški mojster Fran Kraigher, Gosposka ul. 5. FRAN KRAIGHER jarroj&bi-ci xn©3exer Gf-oepoelsa, vilic©, £te^r_ S st priporoča slavnemu občinstvu za natočila vsakovrstnih oblek po — Inozemskega in domačega blaga vceno na iztero. Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cere zmerne. Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za eksport po morju. 229 Išče se takoj zdravo, pridno in pošteno slovensko dekle za takojšen vstop v Belgrad, Srbija, katero ima poleg pomaganja pri kuhanju tudi sobe in perilo čisto držati in se plača mesečno kron 25*—. V hiši se govori večinoma slovensko in srbsko. Ker je gospod celi dan v tovarni, je doma samo gospa, toraj ni težka služba. Samo resne ponudbe naj se takoj pošljejo na gospo Liseto Rosman, soproga ravnatelja, Belgrad, Kara Gjor-gjeva ulica 95, L, Srbija. — Ako ostane dotična vsaj eno leto v službi se ji potne stroške povrne. — Potni list mora imeti.