Belgijska vlada Jt padla, ko J« zbornica zavrgla francoski pakt Frank ja zopet grdo pa-%d«i. Panika ▼ Parim. SLOVENSKE NARODNE JEDNOTE tr .phomi u ISIS. •» t)M NM mt ZiM Z. Ufa. Chkogo, III., pfeak, 2». februarja (Fab. 29), 1*24. ^ STEV.—NUMBER 51, IE ZMENI, D» BI ODSTOPIL Utiini tajnik je dejadaae bo »«U, dokler mu predsednik Urzzi »voje lelje r KATKI KOmtlNOI ■ bednikom ji odpoto VAL V OHIOAOO. Wuhington, D. 0. — "Na to, podam svojo ozUvko ter izato-U kabineU, le mialiti ni, do-„ ne bom zaslišan glede ob- naperjenih proti meni." To njegovo izjavo ao dali f jar-tri ure potem, ko se je od-Daugherty iz Wasbingtona v Chicsgo. Is čiksškegs mesta se namerava pdprsviti v Florido, kjer je nje iva jena na bolniški postelji. Cel dsn se je justični tajnik [boril proti raznim vplivom in pri-iakom, ki streme za tem, da iz-opi iz Coolidgevega kabineta. V torek zvečer so sklenili v Be-lli hiši povedati Dsughertyju, da bi bila njegova ostaftr sprejem [Ijiva. In ta sklep so tudi izvršili. Teds justični tajnik ni maral Ivpoitevati tega namiga. Rekel je, da bi odstopil le teds j, ¿e bi mu predsednik izrazil to pismenim [potom. Zasedaj ostane Daughert? še I justični tajnik in ¿lan Coolidge-[vega kabineta. Ali umakne ae pa zasebno življenje, bržko dovr-senat avojo preiskavo glede [njegove administracije pravosodnega dcpartmenta. Obljubiti pa ni maral niti te-Iga, da se umakne is tajniške aluž be potem, ko bo dokončana se Inztna preiskava. Ali v clrdgih u radniakih krogih je prevladovalo mnenje, da bo Dsuglteftp fishsvt Pravosodni minister je podal I svojo kljubovalno isjavo po kon iferenci, ns kateri mu jš predsednik Coolidge pojasnil, do kakšnih zaključkov je prišla administra cija, ko je zopet preučila In pregledala cel položaj. Tik preden je Daugherty odpotoval iz Washingtona, jc imel a predsednikom Coolidgem kratko konferenco. Iz Bele hiše sc je odpeljal naravnost ns železniško postajo, kjer je stal neki čikaškl vlak petnajst minut, da se je mogel Dau-gbert.v na njem odpeljati v Chi~ «•go. Niti njegovi najožji prijatelj« niso vedeli, da ac odpelje iz ^ashmgtona. * r . : . , * Poineje je bila katrin po njegovem odhodu objavljena še dr«, f» njegova izjava. Ta ae glasi ta- kole: "Pozvan zem v Florido radi o- ^boe tadeve. Ali najprej moram *| Chiesgo po vsžnlh vUdnih po- •hh. ki zahtevajo mojo osebno pozornost. "Iz Floride se vraem ksr najdlje na 3. strani^ ' ' Justini tajnik Daugherty «e ne zmeni niti za Coolidge v mig ljaj, da bi podal ostavko. MeAdoo v novi luči: bil je \ službi jeklsrskih magnetov, ks terim je pomsgal znižati davke. La Follette je odklonil predsed niško kandidaturo. V tovarnah je uposlenih več ka kor miljon otrok. «*TVI TRUPU V D VIK ZA-WITIH 2ELXZNIAKXH T io VI - Mrtvo ženako mrtvega moškega so naki v Jveh zaprtih tovornih železniških k! sts bils dvsjset milj na Hammondaka poücija si heli glavo z vprašanjem, ka-rešiti ta popolnoma zagonet-mora. Ženska fn moški ate bi-u"treljena. 1 niplo ustreljene ženske, ki je ne poznajo in ki j« ,tara kakih t let so nsšli v zaprtem str« l™1 voza ne H^ tirtt tri i njeno gUvo. Moško trnplo * «no s,kcij,keM preüdeUveA " ■»'bigsnakl reatralai železni- «¿^•Uborafcin.»» ,Ji fW>vem stanovanju v knZ u vesn Win. ™ - * Vm.t* {mn ^ **** preobmje-. polier, d. ga je uatre-rop.. Ali nobenega dru--o Boriku. Kdo je * no morrjo do- Alt VM^oofl ■ DOM H o1 tott k> ne osarejo pe menijo, de Valila ista oseba Oba 4 na tira mieh,general* železnico MkoDonald je zopet porazil nasprotnike v angleški zbornici. Belgijska vlada je padla -mM francoski frank* je še bolj padel. Bavarski prooes proti monarhi-atom- Diktator Kahr je bil toliko kriv kot Ludendorf in Hittler. Sovjetska vlada blokirala bolgarske Inke. STAVKA KROJAŠKIH DELAVCEV. Okleago, 111. — Podpredsednik mednarodne unije krojaških dc-lavoev Meyer Perlatein je v torek popoldne oklicel stavko, ki se je ima vdeležiti 5,000 uslužbencev po oblačilnih delavnicah v Chl-csgu. V oklicu je bilo naročeno delavcem, naj odlolc svoje delo sredo ob polenajstih dopoldne ter to sporoce nemudoma v glavn atan stavkovnega odbore. Navodila za delavce po oblačilnih delavnicah se glase, kakor sledi: "Zapustite svojo delavnico mir no I Vzemite vsak svoje orodje i sako I Izogibajte se prepirov s svo jimi 'delodajalci 1 Ko zapustite svojo delavnico, pojdite takoj na shod tjs, kjer je določeno mesto sa vašo delavnico. ao atooUš »afl ker «je bilo v njih ni moči, da bi se Izogni li stsvki. Usilili so jo nsm delods jalei, in prišel je čks, ko bodo moški in šenske v oblsčikil industriji uverili svoje delodajalce, ds se ne da nnišiti unije." ' '-t, •* ———__ ':*»v. > " . . Več kakor milijon otrok v tovarnah. i. McADOO V SLUŽBI JEKLARSKE DRUŽBE. Jeklarska draSba Republic O«, v Youngstownu je najela MoAdoo-ja, 4a je posredoval v sadevi davčnega manjšanja. j« di^la^ ¿00,00? raru DStaiki naatala Pariz, 28. tebr. — Ko je prišlu popoldne veSt o porazu in Ivki belgijske-v Ude, je takoj tala velika panika na pariški borsi in frank je padel na 24.50 napram dolarja. Dewesova komisija svedencev, svet poslanikov, ssvezniška vojaška komlaija in vae druge medsa-vezniiko organizacijo «ao preno-hale z delom. Belgijska kriza ima vtlik efekt na vprašanja nemških reparacij, Porurja in atrogega Izvajanja verssljske pogodbe. Frsn-eijb js danes v nevsrnouti popolne izolacije; telko Če bo Belgija šc imela vlado, ki bi tako slepo sle dlla francoski zunanji politiki kakor Je bila Theuniaova, ki je vierej padls. Bruselj, Belgija, 28. febr.-BUgljaka vlada je včeraj popol dne padla. Bila je poražena > zbornici glede franeosko-bcigijske Youngs town, O. — Finančni tajnik v Wllsonovi admiuiatrael ji William O. MeAdoo je prejel $200,000 plače za poaredovanje v davčni zadevi jeklarskega podjetja Republic Iron ft Steel Company I 1920., kakor je to posneti iz poročlls, priobčenega v ljstn Youngstown Vindicator. ■■ Po tem poročilu je1 najel droi-bin načelnik John A. Topping MeAdooJa natanko tedaj, preden se je pričelo zaslišanje. MoAdoo« ju se je posrečilo doseči kompromis s tedanjim komisarjem notranjih dohodkov ,W. M. William-som in Člani davčnega revizijska ga odbora. Na podlagi tiatega kompromisa je jeklenka dražba Republic Iran k Steel Company prejela dva aši* lijona dolarjev povrnjeni*. Williams jc sedaj odvetnik U^^HPHBHRPIHB Waahingtonu. In ko jc bil vpife nlk Thenmia podal ostsvko s vifc ekonomike pogodbe, ko je bila po godba predložena nižji zbornici > ratifikacijo. Glasovanje je ispsd lo: 7» m pogodbo in 95 proti. 7%feoj nato je ministrski predsed šan, kako je s to ssdevo, ni maval razpravljati o tej reči. In tistf£, ki so se obrnili glede tfc stvari do finančnega departmenta, je bUa povedano, da ne morejo uradniki najti tozadevnega zapisnika, t Adoo je podal o tsm naslednjo i«* javo: •• " Brez vsakega obotsvljanja po- pravna zastopnica Mfef miseVojimi mlaiatri vred. y Pogodba je bila savrŽens, ker je bilk preveč naklonjena Franeiji Stvar se tiče samenjavanja pro duktov med Belgijo in Frsncijo Vlada je bila poražena na ta na Los Angeles, 0al. - W. O. Mo- «k^ tia so se socislisti združili s klerikalci. Bmile Vandervelde vodja socialistov, je pozneje izjavil, da socialisti bodo sahteval) vem, da je bila moja poprejšnjo razppet parlamenta in bodo stopil odvetniška tvrdka v New York« v volilni boj ■ programom, ki bo jeklarakegnlimeibledeče glavne točke; soaiaU- Ohioafo, 111. — Več kakor milijon otrok med 10. in 15. letom še vedno dela po tovarnsh v Združenih državah. Med vsskimi dvanajstimi otroki gornjo starosti mora najmanj eden delati. V nekaterih najbolj nasadnjaških državah je položaj šc slabši. Tsm je med štirimi otroki najmanj eden delavec. Vrhtegs je še na tisoče in tiso-čc dečkov in deklie pod stsrostjo 10 let v armadi otroškega delavstva. Ali za te ne ve uradna statistika. V Kongres je v teku zadnjih petih let dvakrat poizkusil zaščititi otroke s postsvami. ki nsj bi u-ravnalc otroško delavsko vprašanje. Ali najvišje zvezno sodišče je izpodbilo obe zvezni postevi ter ju osnačilo sa neustavni določbi. KUKLUK80 •HOD ' Wankssha, Wls. — 'Izgredi so preprečili v torek zvečer prvi po-izkae za ustanovitev kukluksovske podružnice v Wankeabi. V obednieo tukajšnjega hotela Commereial, kjer bi ae imel vršiti kukluksovski shod. je vdrlo 2,000 razjarjenih meščanov. In kukluksovski orgsnizatorji so ušli le s tsm, da so ss poskrili v gornje kotelovc proatore. Od tam •o poklicali oboroženo pomoč U milirauškega mesta. Krajevna policija jim Je pomagala, da ao odšli sdrsvc kože iz mests. in čs je ostslo Še kaj prijateljev kukluksovske orgenizaci-je v mesta, se lr-tem nikskor ni zdelo pametno razglašati tegs dejstva. zadevi v Waahingtonu. Ta stvar je bila. obravnavana postavnim potom pred prizivnim odsekom finančnega depsrtmenta. "Ali jo ta zadeva prišla pred komisarja Williamea, se sedaj ne spomin jsm. >' '' Slo je za jako važna vprašanje gledo vloženega kapitala, in cela zadeva jp bila zelo zanimiva sa vao davkoplačevalec širom Združenih držav. Vsota, za katero je šlo, je bila velika. "Moja služba p js pričela v mesecu novembru 1. 1919, In te-dsj je prejela moja tvrdka $10,-000. Zadeva je bila končsna v prVem delu 1. J921., nakar js je-klsrna plsčsla še $140,0Q0 v poplačilo za delo, ki ga je opravila moja tvrdka v tej zadevi. "Pravni poell v New Yorku so zvezsni z velikimi /Itroški. Trebs je plačevati visoko stapsrino itd. Zastrantega so seveda tudi odvetniške pristojbine visoke. To ni bila osebna pristojbins. Denar jc prejela tvrdka sa svoje delo. "Očividno js, da si prizadevajo moji politični nssprotniki odvrniti pozornost od šksndslov v admi nistrscijakih krogih s tem, da ns-psdajo moje odvetniške pode. "Za to mi nI treba nobenegs opravičila. Bivši eodnik najvišjega sodišča Charles E. Hughes in drugi javni uradniki se se po javnih službsh tudi zopet lotili od-vetniškik poslov, ps jih yendsr nihče ne kritizira zastreh tefes.I Odvetnik se mora potem, ko se u mekns U javnega življenjg, lotiti odvetništva, če koše pošteno preživljati febs in svojo drnžino. vseh sredstev MacDonald zopet po- nasprotnike. Angleška deltvikstvlidi ao Jo ponovno ognilo poeti, ki ao Jo noetorili konaorvolivci. Handoraonovo iajavo, do Jo trobo takoj revidirati versaljaki poki. Jo roa-burila roakcionorja, todo MacDonald JU» Jo poitono aofrknil. Liboroki, ki ao nokoj čaao omoUovali, so končno oatoli no atroni laboritov. London, 28. febr. — Mlada delavska vlada js včeraj sopet u-gnala reakclonarja v parlamentu. Hamsay MacDonald je s dobro parlamenterično potezo poraall, nasprotnike, ki so mu bili nastavili nevarno paat. Stvar as je tiksla snsne isjavo Arthurja Hendersona, ministra zs notranje ssdeye, ki jo je podal zadnjo soboto na volilnem shodu kot ksndidst sa poslsncs v isred-nlb volitvah. Henderson je Isjavll, ds mora biti versaljska enirovnu pogodba temeljito revldlrsna, pred no jo pričakovati, da pridets Nemčija in Rusija v Ligo nsro-dov. Konservativci so včeraj sprsvili to llcndersonovo isjavo na dnevni red v nižji sbornlci in provoc^rall burno debato. Ronald McNeill, kl jc bil }>odtajmk ministrstva sa zunanje udeve v Baldwinovem kabinetu ,je sahteval, da naj vlg* da pojaanl, če se strinja s llender-sonovo isjavo in da U vlada res namerava kakšno akoljo v smsri revizije verssljskega pakta. Mnogi liberalci, med njimi tudi Lloyd Ooorge, so podprli konservativce v tej ssdevi lo sabtevell pojaanils. Mao Donald js odgovoril. Dejsl je, da je MeNslll prišel i sabavlji-vlm in zlobnim napadom is šlsto OBRAVNAVA PROTI LUDENDORF«. Prooes prati mooarhistom Ja kril, da ja Ml Kahr tudi lan v poč. lakaj al btt av»r voco, «ooiw*- ^^^ ftglogoy V IroOOtkH, | nlh dolgov, redukcijo obvezne vojaške alužbe in novo pogodbo z velesilami, vštevši Rusijo. La Follette odklonil kariidatiiro. Pargo, H. D. — Senator Robert B. La Follette iz Wiseonsins jo izrekel željo, nsj bo njegovo ime umsknjeno z volilne liste ns primarnih predsedniških volltvsh v Severni Dskoti, ker se ksmpanja ne vrli tako, da bi mogla kriti politične principe, ns kstere se se-astor opira v svojem političnem delovanju. Lanslof, uteh. — Zadostno šts-vilo podpisov ns psticijl zs predsedniško ksndidsturo ns predsedniški republikanski prednostni glasevnisl v Mlehigsnu, ko je bila pri drževnem tsjniku vložena za La Follettovo predsedniško ksndidsturo. Primsrne volitvs bodo dne 7. aprila. . PW« konservativna strsnka metati vladi polena pod noge ,tedij nsj kou-servstivci poskrbe, da človek, ki meče polepa, naj no ima m^uda na g lavi, Napad navaesadnje nI nty drugega kakor volilna kampanja proti llendersonu. MacDonald je s svojim odgovorom nsmsh pridobil liberalee na svojo strsn, Lloyd Uoorge je vstal, aplavdiral MacDonaldu in dejal, da obžaluj^ ,da jc sploh prišlo do debate o tej stvari; MeNeill je potem šc predlegsl, ds se seja zaključi, ksr bi pomenilo brn malega nezsupnioo vladi, todš predlog ni bil sprejet. ' " Isred no volitve v okrošju, v ksterem ksndidira Henderson, so vrše danes. Monskovo, Bavarsks, 28. febr. — Dve priči, kl sta bili saaHšam všaraj, ata reskrill, da je dr. « Kshr, bivši bavsrskl diktator ravno toliko kriv kot LudeAdorf m Hittler v organiziranju uionat histične vstaje Mdnjo jesen. Policijski načelnik Poehtoer js dejal, da je bil Ka^ur v svati s Luden-dorfom in Uittlerjem od sadnjegs septembra in pri vsem nsčrtlh je sodeloval Kahr,' Poehper Je pri snsl, da je bil tudi on v svtsl i sarotuiki, toda odstopil Je, ko mu Kahr nI hotel poveriti poveljitva nad četami, kl ao imele korskati v Berlin. Kahr mo Je bil obljubil le komiearstvo Saksonske in Turin-Kije. Drugo priča je bil Weber, pred* sednik vojaške organizacijo "OberlemT. Dejal J«, 4a sts Ludendorf la Hittlsr ssčsls puft ssle potem, ko bila sagotavlje na od dr. Kahra ia generala Loseowa o uspehu, ali v skrajnem hipu se Kahr in Loeaow i sne ve-rils. Sodna ilvoumkjs daavoa aatk> ie^rtadov^Pr^® PoJlelja jo aelo itroga ia preišče vsakega prilleoa. Sodnik Niebardt, kl predeedo-je aodllču, pravi ,da je prejel žc 50 grozilnih pisem, odksr ss vrši proees. Državni pravdnih Rokrbardt je pa prejel 880 pisem. V pismih, ki naravno niao podpisana, šl jims grosl s smrtjo, če bodo obtoženci obsojeni. XUgIJA ZAPRLA LUKI 0AIOM, BOL- KOVA K1MXÖNA IZNAJDBA. PAPSŽ DKKOKIRAL OMSEA - LA WOODA Manila. Wood Ja v Plttpini. — General Jo prejel od rimakega pe peša Pija mirovno medaljo v pri po-zaanja svojih "zealug ze človeštva." na Kvoto poljskih faolgraatov polnjena sa dve leti. Varšava, Poljeke, 28. febr. — 60,000 Poljskov in Židov Js vzelo potne liste se Ameriko ia sdsj čakajo aa vidlraaje v aa^rilkem konzulatu v Varšavi. Kvota Poljake Je a tem številom aepolajena se prihodnji dve ktl, eko oetan* stari ameriški zakon v veljavi} v slučaju pa, da Je aprejet Jokaao-nov zekon, ki bo reduciral poljak^ kvoto za 50 odstotkov, tedaj Je pripravljenih dovolj imigrantov za štiri leta. , 28. februsrjs. — V laboratoriju za preiskavsnjo duši-ks v Wsshingtonu so prišli do no vega razkritja, ki bo eoo nsjvsž nejših v dvsjsetem stoletju, ks-kor pravi profsaor Artbur U. Umb s bsrvardske univerze. Rszkritje sloni ns rszkrojitvl, kl ho dals trajno spojitev vodikovih in dašikevih atomov v 14-odstotni amonijak, je rekel pro feaor. Iz te nove kemičue Korbe bo izvirala dvojna korist — Združene drževs bodo imele razstrelivo, ki bo dvskrat tsko učinkovito ks kor ono, kl so gs iznašli Nemei par mesecev pred zečetkom avs-(ovne vojn*, In ameriški kmet ko imetje razpolago umetno gnojilo, II bo »noge eenejše fn izdatnejše od vseh, ksr mu jih Je ardaj pri reksk. ▼etttvs Berlin. 28. febr. t Xeolonel« stičoo streak* zaktevsjo, de se predsednik nemške republike voli isti «as ke pdslenci perlemenU. OH, KAKO BI PEILJÜBUIIÍA, Loa Anaaka. Cel. — Tukajšnji sodnik Peal J. MeCornlek J« se \rg»-l tn obtoiatf*e v zadevi krš" ajs pr^ibišnega zakone, ko"au porotniki oékm» izjavUI, da je fckode časa la denarja za obro v-nsvo, ker bode itak vae olHoženee tili Udje, Id obilšejo bolgarsko o-kralje, nimajo vstopa r ruska pristanišča. * / Moskvs, 28, fsbr. — Sovjoteks vlada je dsiics poslala elrkularno noto vae m pomorskim sllsm, vštevši Združene drŽave, s obvestilom, «la je zaprla svoje luks ob Črnrai morju Holgsrski, Novjet. aks vlails svari pomorsko sile, ds njihove ladje, ki obiščejo bolgar-ake luke, ne bodo imele vstopa v ruska pristanišča. Rusija je atorile ta ko/sk radi tegs, ker bolgarske¿oblssti silijo kspitniK ladij, da morajo odvs-šatl v Rusijo osebe, ki so isgasne iz Holgsrsk*. , HliTEElJA V KALIPOimJI POMIKAVA. Kun ka, Cel. — (Kad. Press ) — Porota, ki se'j« poavetovels M ur o usodi devetih "kriminslnih sin dlkalistov", s« nI mogls aedlaltl in Mía ja rapuzeos, aplošno mne nje je, ds i\ruga obrsvnsve n« bo Obtoženei, ki ao v zeporu od zed-njoga oktobra, ao /leni I. W. W — fn to je vea njikov zločin. PREDLOGA IA ITIIILIIIRA V JI ELOCIWOEV ODILO »JIMA Tree ton, * J. — Renatos zl>or. nira v Mew Ji raeyu Je odklonila predlogo o aterlliziranjo eov , Mazne lav In slaboumnih eatb. DUHOVNOM NI VllO POROD-NA KONTROLA. Now Tork, N. V. — byraouškl duhovni ae nikakor ne strinjajo a 'neeramnsšem/ ki trdi, ds js po-trsbna porodu* kontrola. Ko ja bilo pred kratkim uasnaajeno, da ae snidejo zagovorniki in segovor-nloe porodim kontrole ns sboro-vanju v 8yraeuso, so se usglo zbrali vsi duhovni ter sahteval! od mestnegs svete, naj a posebno mestno odredbo prepove razprav» ljatl o porodni kontroli na jav* nem preetoru. Občinski očetje se sevsds sares »prej« 11 tako odredbo. Ali župan Wslrsth jo je-vstl-ral. Poizkus, ds bi prrglasovsli župsnov velo, se jim je iijalovll Msnjkslo Jim js dv«h'glssov sa to. $ked so bo torej vršil, kakor je bilo sklenjeno, Duhovni se M' dsj lahko jaze, kolikor le hočejo. Hhod poro s. n. r. t— *».- * n »—«. - nt fiitiMjif n nvvHi -ZwSTCTSTteínr***** mtmt t rosveta" f*»"*' •• ™ f w^ é pnifnp * /f t %)url uflU» i » ni DVE PREDLOGI. m l&flKV JL¿ te i' r i h Mellon je izdelal svoj načrt sa znižanje dohodninskega davka. Zanj se je zavzela stara garda v republikanski stranki in veliki dnevniki so ga priporočili kot najn ženijalnejii načrt za zntfanje dohodninskega davka, ki se mora izvesti v sedanjih časih, ako se hoče obdržati prosperiteta v deželi. Ljudje ie zdavnej ne verjamejo, da koristi ameriškemu ljudstvu, kar priporočijo veliki dnevniki in stara garda republikanske stranke. Kongresnik Garner menda tudi pripada med te neverjetne Tomaže in izdelal je načrt za znižanje davka po svoje, ne da bi iel preje vprašat saldadniškega tajnika Mellona, ako mu je njegov načrt po volji. Stara garda je sprejela Garnerjev načrt z vihanjem nosa, češ saj ne bo sprejet, stara garda še žifl in odločila bo, na katero stran se nagne večina. Znamenja so se pričela kmalu prikazovati, staro gardo je pa pričela preletavati zona, ker so se celo v njenih vrstah našli uskoki. In zakaj? Ko so pričeli progresivni republikanci primerjati Garnerjevo predlogo z Mellonovo, so se vprašali: "Ako je Mellonova predloga dobra za deželo, zakaj naj bi bila Garnerjeva nesreča zanjo? Garnerjeva predloga določa ravnotako visoko razbremenitev davkoplačevalcev kot Mellonova. Razlika je le v tem, da se po Garner jevi pred-logt veliko bolj znižajo davki onim, ki imajo manj kot petdeset tisoč dolarjev dohodkov na leto, po Mellonovi se pa za veliko znižajo davki onim, ki imajo več dohodkov kot petdeset tisoč dolarjev na leto. Mellon je hotel znižati davke ljudem, ki imajo izredno visoke dohodke, Garner jih hoče onim, ki imajo manjše ln zmernejše dohodke. Z gospodarskega stališča je Garnerjeva predloga tudi bolj priporočljiva, ker ljudje z zmernimi dohodki ostanejo v deželi ln denar, ki jim ostaja prlk njih potreb, vlože zopet v novih podjetjih doma. ljudje z velikimi dohodki pa sami ali njih družine odhajajo pozimi na Kubo, poleti pa v Evropo in trošijo denar, ki prihaja iz profka, katerega so ustvarile pridne roke in bister um ameriških delaveev. Gotovi interesi se trudijo, da se porazi Garnerjeva predloga in sprejme Mellonova. Ravnotako se nekateri veliki dnevniki trudijo nasuti peeka v oči'ameriškemu ljudstvu, da je Mellonova predloga boljša od Gamerjeve. Mellon je izredno bogat človek. Njegovi dohodki najbrž presegajo petdeeet tisoč dolarjev na leto. Kaj je z drugimi interesi, ki se zdaj poganjajo za njegovo predlogo? Ali tako priporočanje Mellonove predloge ne obuja eumnje, da se aa Meltaovo predlogo poganjajo ljudje, ki imajo več ko petdeset tisoč dolarjev letnih dohodkov? Tak sum je večalimanj upravičen. Ljudstva naj posebno pašno zasleduje dogodke v kongresu. Zapomni n«j si dobro, kako se glasuje pri važnih predlogah. Jesen bo kmalu tukaj in volilna kampanja bo v polnem tiru. Takrat bodo prihajali pred ljudstvo tudi taki ljudje, ki eo glaaovali v kongresu proti njegovim interesom, ln se mu bodo dobrlkali kot njegovi najboljši prijatelji. To ee je sgodllo v preteklosti, sa to se lahko pripeti tudi v letošnji volilni borbi. Ljudstvo nima drugega orožja kot volilni listek in nekaj svojega časopisja, da brani svoje intereee v poeta, vodajnih zborih. Zato je važno, da se zanima za delo zakonodajalcev in po Hm delu uravna tudi svoje sadr-žanje napram onim, ki prihajajo predenj moledovat za njegove gikaove. Ljudstvo je bilo že dostikrat speljano led, zato je čas, da opazuje in na podlagi teh opaaovanj dela svoje aak-ljučke. Ako ljudstvo tega ne bo izvršilo, bo mogoče zadišalo po kom drugem mee^o po olju v prihodnjem letu. Poeebno letos naj bo ljudstvo na straži, da ga zopet ne premotijo profesljonalnl poliUčarjl starih strank. b j*. - Rojaki, évite flu if Ječe! — Tu mm propalfmlevsoei, ne več vaši rojaki, rojaki dokler nicmo padli, do potrebi! silni vrtinec t ^Mi uih valovib življenja foltnil ni dno. Pi, prav na Življenja en|o, med stenami jiče, kamor nas J« pahnilo življenje Propaliee smo, ker saw v jeëi. Vi pe le vlivate Iivljenje, Ia ee borite e njegovimi valovi, a vsaj ne kolike svetjtale ie imate, ker niste le pedU na dno. Ne bom vam raiUfsl življenja v naši jsči, nekaj drugega bi potoiil, ako me hočete sluieti. letniki so tu ii vssk neredov, s vseh strani eveta, vsi enaki, ki se padli. Pi oni drugih naridneeti io mnogo bogstejši — svojo knjige imajo, h ksteriiu se zatešejo, da v njih dobijo posebljenje ia razve-drilo. Jugoelovenl pa smo sapé* Š6eni, sa asa ni knjige, sa naa Je ssmo rakija, da rakije, ti Je nss, ki nss vadi is prepada v le globlji prepad. Knjigs, ki bi aam bili rveste tovsrilice in u$telji# k znanosti, teh sa nas ni Ko Idif na dnu v ječi pa vidiš svojsga tovariša, ravno tako pro psdlega kot ii ti sam, ki Ima knjl* go v svojem jesiku, se ti sdl, di Je on mnogo bogstejli od tebe, da njega sploh ni pri tsbi, ksr jo in daleč proč s svojimi mislimi pri dogodkih, ki jih bere v kajigt. Tvoje misli ps so priklenjeno v ječo. Nsksteri imajo knjige o zenrije-pisju v angleščini, ksr jih vsekakor pride prsv, ker v njih dobijo svoj pouk. Tudi mi bi potrebovsli tekih knjig, ne toliko asi v Jeti, pač pa člani Slovenske nerodne podporne jsdnote, ki vsm knjige lshko pomegejo k širšsmu objor-ju. Tsks knjigs bi ns bile v korist ssmo mlajšim pač pa tudi od* reelim. Sestsviti nsj bl dali take knjige kakemu učnemu zsvodu t stsri domovini in člani bi prispe-vsli vssk po svoji moči. Slovenci ss radi hvalimo, ds smo civilisirsni, a v resničnem Šiv-ljenju človek spozna, da smo le zelo dsleč za mnogimi drugimi ns rodi. Yap premalo demo Še zs kfljige; ki bl nem morile biti pred vsem drugim r tovsrišice ln učiteljice. V tej ječi nss js pet Slovenec*, ki bl bili zelo hvslclnl člsnstvti B. N. P. J., ds nsm pošlje kefce knjigs. Knjiga Js jstnikU edini tolelnik iu prijatslj. Ako imate stsre knjige, vss prosimo, pošljite Jih ns nselov t Bon A 11068 Ril) 3, BeUefonte, Pa. Po našem odhodu is jsls, jih bomo puetUi v jçt-uiški knjigami, da bodo morda še komu izmed vss, ki sts še svobodni in se še upirate krutemu šiv. ljsnju, prišle prav, če padete. želimo, di ss to ns zgodi nikomur. Mords tudi kdo mizli, da mu je nsmogoče, da bi prišel v ječo. Tako smo mislili tudi mi. Nikdsr ni* smo slutili, da bomo psdli v ječo. —Jetnik It. 110SS. Johnston Oitjr, Ci — Po govorjenju in pisinju v listih vidim, ils ss nsksterlm rudsrjem čudno sdl, kako je izpadlo ne prolli konvenciji U. M. W. of A. Neketcri členi so bili prepričani, kakor sem bil tudi Jss, di bo Lewiseva msiina strta. Ali šel je ostslo kakor prej. Reči pa moram, da Lewis ne bi bU uspel s svojo malino, če bl m ne bil poelnlll rdeče bervs. Pred déle-gete je princesi napredne knijge s rdečim obrobkom na vsako m slini škodljivo vprsšanjs, kadlrkoU js bilo trebi odgovoriti. Udarjajoč po ruski vlsdi in po trstji interni-elonsli ter aazivsjoč napredne de* legste kot Škodljivce za nspredsk U. M. W., Js preelepll mnoge dele-gsts ,ksterl nimajo ret misli k* kor -govoreči stroj. Zekej * sms t ram nekatere dele* gsts zs govoreče strojs ali gramofone, se bo čudno sdslo neksterim čitsteljem. Govoreči stroj ali gre* mofon ponavlja tiste, kar Js kdo ••rugi v nJega govoril, taka Je tudi s delegstl, ki so stali sa Lewlsom in sa njegovo melino. Niao It udi-rail na resolucije)», ki Jih Jo spre* vil pred konvencijo napredni element. ali kskor ga Lewis imenuje holševiki. Ti delegstjs niso štndl* mil. da so vprašanja v reenM ikodljivs orgsniaaelji. ali sa da* bra. Knostsvao se pcalušali, kar je govoril Lewi« alt kak drugI njegov prUtaŠ In ene S9 pote navijati, kot dobre aevHi fonl. Vssk dclegst, ki Je bil peelsa na koavaneijo, Js vsdd da es liri govorice, ds Imsmo 200,000 pre> mogarjev preveč. Te Je tudi sam Lewie ne enkra ponovil temveč ceetekret. Te Je boUzeu proti ke-teri Js treba sdrsvite v premogsr skih vreUh. Nspredni element Jc predlolil Sumi delavnik ia ft dal dela na teden, ki aaj bi bilo odpo moč oni bolezni. Dalje so naprod* a Jaki predlagali srulenje Lewieo-ve »naiinf, 8 tem bi imeli členi u-nlje priliko, da eemi izberejo ljudi, ki bi v resnici delali ns tam, ds se orgenisirsjo tndl nsorgsnizira-nl. Današnji Lewisovi organizatorji ne delajo aa tem, da organi tirajo neonijako meeo, nego dela Jo zato, da odvričijo napade pro- timaNai. , - ' • '.....^ i Leta 1932 Je bil Fsrriagtoa, predsednik illinoilkih rudarjev, velik Lewieov sovralnik. Takrat Je Lewis imel po iUiuoleu 90 orga* nizstorjev, di širijo propagendo proti rarringtenn med UliaoUki* ml rndirjl. Ziridi te dvojice smo pličevsli dnevno po #7300,00 or-gsnizstorjsm, da ss spor pomiri, rud s rak a organizacija pa je izgubila 30400 členov, ali celi di-strikt in ld,000 v 17. distrlktu, 45 tisoč pa v Peunsjlvsniji. Tudi Je izgubile ergealsaciia 10,000 članov v Washlngtonu. Kdo Je vsemu temu kriv t Ali niso krivi členi sa- škem rnarofu sc Ks KepUelj Je pri esnkinju priprti|s učenki trgovttke šole Ha- riji Kokelj velika fesgoda. Ko Ja drvela i veliko naglico navzdol, se Jc sadsls v sani nekega g im. aiiijoi, ki je vlačil ssni na vel amtrov dolgi vrvlei, in si prebila desno nogo do kosti. Prepeljali so Jo v fcoinum. o. — Cmrls je r šeaeki bolnišnici Zofija Ksstelic, roj. Vidie, mati trgovec E. Kssta. lies in klavirske učiteljice Msgde Ksstelic. Pokopali so jo v fraihe-iu. — V Ksudiji je umrl snanl posestnik. Josip Košič*. Bolehal Js Is dolgo m grlu. Nsmeravsl se js prsssliti v Miribor in Je pro-dil zidnji čsh tn vsa svoj s krasna poesstva. prehitela pa ga jc bela lene. Zapušča le lene. Razne nssgods. Weber Josip, ključavničar« k i vajenec »tovarni 4,TUan" v KamnUnrei je pri delu poškodoval levo oko. — Ko* liwits Pavel, nadstrojnik v Delniški tiekarni, Je čistil samokres in pri tem pozabil, da Je nabit. Bs mo k res se mu Je sprolil, krogli __ _ __ga Je sadsls v levo roko, ter mu mi, ki"dipiilčaji ajifec nes^aoitiJ razbija koet. - Vevken Jerneja, in verujejo Levieovlm govorom. liisHl sem, da so lamo stoodstotni AmsriČiai tisti, ki jik Jc mogoče preslepiti s radikalizmom in s rdsčo barvo, a videl sem celo slovenske delegaU, katere Je u-strašila rdeča barva na konvenciji in so pod vplivom strshu pred rdele bervo glssovsli v prid. Le-wise. Ke atorem vedeti, koliko Časa si bo |e lahko nid4Jivila go-rostaeaa politika v naših vrstah, a rečem pa, da ne bomo našli prej zdravila preti temu, dokler ne bo-do pričeli deUvci drugače misUtt Po mojem mnenj« bi bilo treba delavcem iti vse bolj skupsj. Čimbolj Jim kdo kale kot strsh rdelo barvo, toliko bolj bi m morili drulitl in* se oeemosvojiti v mislih. Vsi etremimo a snem in istem — sa oevobojenjem izpod kspitallstičnegi Jarma, aamo rs-zumeti ns morsmo drug drugsgs, ker najvsčkrst Is sami sebs ne rssumsmo. • Deveti dlstrikt s polja trdegi premoga r Penni Je prinesel naprej več resolucij, da ss sruli Le-wisova malina. Pa ko Je prltto do glaeovanja, eo vsi delegatje tega distrikta glsaovali proti resoluei. Jam. To Js dokas, da ti dslsgatt niso rssumsli sami sebe . Illinois ima danes največ naprednih ru-derjev, na njih torej stoji, da sami vodijo borbo ia postavijo svojo orgsnisacijo do tiste stopnje, kjer bilmorsla biti. Tleti rudarji, ki le danee live v prepričanju, da prigresivci v njih brgaaisaeiji delajo na tem bik bpulčene pod pretvezo, da io uči. teljice. Kake "učiteljice", ten nihfcs ne vpjrsss. Istočasno pa jc bila poslana saj v Evropo lena a petimi otroa ker jc prekoračila kvoto. Mati p« tero otrok ne more biti «i. učitelji ca" in ne "umetnica", nazaj j bregov Svobode, daai ji nudila Ameriki pet novih diiav Ijenov. Ampak pet jslovih nun, k ns nudijo Ameriki nsjmaujie ko risti ln ki bodo lc breme dragi«, sms oslcperiti luknjičav z« k o« takoj na praga Amerike. Ej, reskcijz, grdo al postUju! • e e tmmm Tu in tam. Zadnjič ec je drlsva Ne vida poeta vila s nove vrste eksekeeij«. Usmrtila je sločines s plinom. Zdaj pa ¿itamo v listih is »ts-re domovine, da Je Veliks «rbija (to jc Jngoslavijs v resnici) a-smrtile dva pijano^ z mrazom. Zaprta sta bila v ječo, v kateri Ml čez noč zmrznila. Pozor, Nevads! To je ceneje kot plin. Nsjbolj ekonomična eksek* ■■I V>~, *fTf|A0iPT> ei-VSiai Oljne kapljice. Neki senator v \Vsahingtonu j t rekel, da niti desetina oljnefa škandala le ni znsns javnosti. Svet bi strmel, če. bi prišla .v^ reanica na dsn. Gotovo 1 Ampak 1 potem ne bi bilo nikogsr ,kl bi .vodil preialu-vol Olleijclni Wsahington'bi bil najbrl prazen h» zaprt.., j» a • • Nekdaj Ia dane«. Baroa t prejšnjih čaaih: Pojdi k viteškim igrsm, moj sin, in h-vojuj si nevesto. Baron danes: Pojdi v Amerik», moj sin, poroči se s čekom ia miljon dolsrjev in zs doto vsi« miljonsrjevo hčer. ¿,r.M. M » • , a • • »• V slušbi roperjev. Frančiškanski loftgler pravi da socialisti bi rsdi ^kradli imetja drugih. To Js le stsr kapitalistični argument", ksteregs pa kap-tslisti lc vedno redi plsfrjep- Kapitalisti lshko kradejo« ropajo. To Je business. Cc pa iglavci govore o eocisliiiranju in«-atrij ,tedsj Je to "tatvina tujega Imetja" *' ••'b ■ .J Zavedni delavci ae zmejajj. ^ bl bile danes "ukrsdena va esslrilkc industrije, smerilkid* Uvel ns bodo nič ns škodi. Wr Jih nimajo. Česar ni.tegs na mor* vzeti niti Polmere A ** cislisti. ie eno vprelanja Kaj Js katolilki shod ? Govorniki ln .večina udcW« sev is frenčilkenaks lesjjl Chicegu. • • • Paši eno Ali Je morda "frosvm"^ rabila tistega giepoda lup«»«* Pittsburghu, ki js natrld «HP kuharice? ^ f t ▼ TÏÏMDVVÏÏTV Ole Kazi mir ss i»^ sebi ssstsvUs vptilsnja is *J odgovsrjs. Koncem odg'-*'" svoje listne ljudi zmerja.1 D značajaeši. Res veUks gU^» Kssi-mirJa.peprasasJeprs^V sste pokond stoji kot pr«"ftW* POROTNf OOatKi h. Mm »mnu ne vira 232SB™ r. (red. r#eM.) "¿^«-Garrett, ki trdi, Äri baron, m i Isdstki za izdelovanje jekla so se svilalt s I) ns 18 od tone. Jeklarsko podjstjs The United Ststas (Keel corporation in 70 odstotkov ueodvianih jeklaren je le akoro popolnoma Izvedlo načrt o-semurpega delavnika. NtijMprtgniihiiipri* " selKiikm «ttkl. »TBOWBTIOVA «POTKA PO. ZBKUiA KAEVBLJAVITI HJB-OOVO OPOBOKO K, T. — Odons. Klara Steinmetz, ki/bo polskuslla rssveljsviti oporoko svojega pokojnega brata drja. Charlesa Stei^metta, Jc dejsls, da je njegovo premoženje mnogo večje, kskor pa js bilo poročsno. <4Vse, ksr mi js zapustil brat, je II;. Laboriti aa popolno snakoprav- : ' nost Ima v Angliji. London, 28. febr. — W. A. A-damson, delsvski poslanec, je danes predlagal v parlamentu, da ae Šonem podelijo vae tlate politične pravil^ kakršne imajo moški. Voliti smejo po 21. Istu, dočlm danes tolijo šele, ko dosdejo 30 WtHBHHHHfl Parobrodna drulbs pobirajo do- nar r naprej ad nasslnikov. New Yerk. — Amsrilkcyiaselni Ike oblasti pravijo ,da ao fotovo prekoatlanUke parobrodna drui bs, ki prevažajo imigrante v Zdru žene drŽave, pobrale v naprej da. nar u vožnjo t>d približno 300,000 oaeb v raznih evropeklh državah, ki čakajo na odhod v Ameriko. Skupni ta,v naprej plašne vožnje znaša več ko $40,000,000. Hondnraški vstali mmwjajo. San Salvador, 28. febr. — Sem je prilla vest, ds vstsll v Hondu-rssu napadajo glavno mesto Tegu-cigslpo. Mesto psds vsak čas. DAUOKBBTV VB BB SA OOOUDOBV KAKZG. (Nadaljevanje s prve strani.) prej mogočs. Medtem bom poeve-čal avojo pozornost vacm vladnim zadevam. Pravoeodni department posluje s polno paro. "Čeprav sačsšno odsoten bom kljnbtsmu v neprestanem stiku s depsrtmcntom. Več valnih sadev kMokaj drugih nujnih poslov, ki zahtevajo mojo osebno posornost, bo pregledanih Saeno z mano, da jih bo potem lalc rdi t i." Departmentovi uradniki niso hoteli povedati, po kaj gre Dau-ghcrtjr r Chieago. Več sadev, ki sa tičejo pravoaodliega depert-m^nta, Je tamkaj na dnevnem re> du. Mod njimi je tudi zadeva ve-toranakega urada. Basvidnost v tej aadevi ja aedaj pred velcporo-to, in morda hoče justilni tsjnlk osebno eodelovstl v dotičnlh ob. ravnavak. Spremlja ga brlgadnl generel 8awyer, ki je bil osebni sdrsvnik pokojnega prsdsednika Hardin- Zavlačevanje te sadeve jc med obdolUtvaml, omenjenimi v rezo-Ta resolueija pride v nar najkraj-lueiji, ki jc asdaj pred senatom, lem čssu ns vrsto. In kakor napovedujejo politični preroki, bo sprsjeta brez blstvencgs upirenjs in Bsvlslcvanje. Daughcrt/ je potienjen k zidu. V hudih Ikripeih js. V Beli hiši je bilo skleujsno, da mora odstopiti v štiriindvajsetih urab. Wil-Uam Butler mu je, kakor gre glae, sporočil, da bi predeednik selo rsd videl, le bi odetopil. Ns vask nscin je Čudno, saksj ni doslej Dsugkert/ Is odstopil. Pritisk jsvnosti je silen. Malone vsi rspnbliksaski senatorji eo proti njemu. Predeednik Cootfdgo mu je dal ftkmigniti, da ga nW po-aebno rad ne vidi v kabinetu. Navzlic veemu temu pa Io nI gpdel a vaje oauvke. Nekaj mora biti odzadaj za tem. £a katerim grmom till saje«, doslej le ni maso. Ali to utegne isvedetl Jevnoet morda le pre v kamin (Jugoslov. oddelek F. L. 1.1.) Dne 31. januarja je predsednik Coolidge naprosil kongres, nai nujnim potom devoU isvenrodai strošek od $326,000, ki n^j M is-plača priseljeniški postaji na {tills Islandu pred konocm tekočega fiskalnega leta, t. j. pred 30. junijem liti. V kako svrho se nsptnrire potrošiti ta sneeels, bo ssnlmiU čl-tsteljc .ki so bili kdaj sa¿r!eui na Kills islandu. In one, ki pričakujejo sorodnika 1s starega kraja. Čim ee odpre nova kvota začetkom julija. Kdorkoli se je mudil na Kills Islandu, se gotove spominja na dolge savita etopujice, po kntprlk je moral priseljeneo stopiti s-prt* ljago vred, da pride v nsdfoml* Ško dvorano. Za odprava tak stopnic In za remodeliranja pritličja glavnega poalopja potroli naj ae $75.000. Pregled inoecmeev teUko s at rani sdravnikov, kolikor strani priasljsnilklh nadzornikov ae bo fttem vršil v pritUčju in pripuičeal inozemee ko od tam ne-poeredno stopil v sobano, kjer as prodajajo vosnl listki ka leHsnleo, ali pa v čakalnico aa pamlk v New York, ne da bi ee mu bilo treba mučiti po viaoklh stopnicah gor in dol, kakor jc to sedaj. Kdo «c no spominja proetrane dvorane s obočenim stropom, kjer nadzorniki, sedeči na vlaoklli sto lih, pričakujejo dolge vrsts zbega nih priseljencev, da odgovorijo ns mnogs vprašanja in dok alejo avojo pismenoatt Cez trideset let je U svetli, zračni proctor alulll sa prehod neprcstsnsga navala ino-zemeev, trkajočih na vrata nove-ga sveta. Kdor je uspelno prebil sprejemni izpit, se jc po4al ? "le* lezniško sobo44 all pa v New York. Oni neerečneži pa, kt so bili sadr-lani v svrho daljna preiskave, so iz svetle dvorsns šli v mračne no. trenje prostore v detencljo. Sto-tlaoč dolarjev bi ee potrošilo ss preuredbo ti1 velike dvorane, ki bi ae potem rabila za začaano deten cijo In za one, ki zo pridržani i avrho posebne preiskave. Name ra vena je tudi zgradba prostrsne sosedne verande s stopniesmi, vodenimi v velik prostor pod milim nebom, kjer hi čalajočl inosemA mogli uŽivsti sveži morski zrsk In solnce. Pregrsdbe v drugem nsd-strop ju bi omo|očile bližino spsl-nlc in obednlc sa sadržsne Inozemee k sobam, kjer ae vršijo ssslila-nje odborov za pozebne preUkave. To bi prihranilo sedsnjo dolgo hojo po stopnicah in neskončnih hodnikih. $15,000 ae potroši u preuredbo ueke stare epalnioe v postranskem poslopju, ki nsj potem služi ss sprejemsnjs obiskovalcev pridržanih inozemosv. Prijatelji in ao-rodnikl izključenih inotemeuv imajo sedsj na respolsgo Is osek natrpau hodnik, kjer lahko vidijo cvojce. Mol in Žena se moreta vi* deti le ss malo časa vsak dan, in to v prisotnosti sijajoče množice. Taki sprejemna sobs pa bi nudila nskoliko vel Intimitete. Obleko-valci, prišedll na otok, b|ss pods-U v spccjemnico, ne da jim je tre. ba iti škod komplicirani Informa eijskl oddelek. PrleeUenilki komiear Corran, ki je na eclu otoka, je sklenil, ds starodavna Železna ležišča s mre šsmi morsjo izginiti, postsvll js le 310 dvonadstropnih belo emaj-lirenih postelj s žimnieami lu are* žimi rjuhami ca rabo lenek in o* trok. Njegov namen je, da bi vssk inozemee spal v enako dobri po-atelji. V to avrko je sahtsvsl isd» tek od $76.000. Med drugimi poetavkami je strošek od $25,0QQ za raskulerel nico. Ob navalu ljudi, prOiajsj ./ a> iz vsejt krsjev avsts, imspd katerih je mnogo beguncev Is opu«t< Še nih pokrejin in otrok, utrujenih od dolge volnje, jc nevsrnolt oku-ženja vedno priaotna. Zato je moderna razkulevalnica silno potrebna. Skupni fc trole k od $311,000 m zahteva od kongresa kot iareden izdatek, ki naj ae izplača takoj v celoti, Po mnenja komisarja Cúr rana je ta vsota najmanj, kar je potrebno, da er Ellis Mndr,preuredi vsaj ss silo v doslojen prostor zi dobrodošlico prihajajočim inozeiicem /Za p-.poJooma primerno preureditev otoka, tako de poeten« % zorna sprejemna poeta, ja, e ketero nsj se Zdrulens držs. ve lakko ponašajo en predlaga dodaten strošek od dvoh miljsmov. ki na/-ga MnglVs doVoli v"Mb čnn flekelnhri Vi* glaail: V Ta vsot* od $326,000, ako ju » »ngresi dd\ oli/H prvi obro «Vtemiljonskefc izdatka, Vstcreg sem zlhtsval In Palači j« nu^t potreben, ako ee hoče izvesti pro tam dostojne in primerne po Ulave Bills Islands. Srečen oto, da je prvi obrok le na poti, i p upam, da pivdoOlte svojim p? nstorjem in kongresaikom nujnost izdatka, ki gs prodlsge prej. sednik." KSpfUe Jedoita CLAVNI ITANi sasr-se SO. LA WHO AL K AVt^ CHtCAQO> ILLmOII. ' Izvrtevalni odbor urpaAvm oDiu. S polja vede. Kova oepila proti davki. Pariš. _ Doktorja Juies Renault in Picrre Uvy aU odkrile novo oepUo sa prsprečsnja device (difterlje). Medicinaka akademija t Psrisu js odobrila cepUo B kot 4obro. Štiristo slučajev device je btto uspešno osdravljsnih s tem novim sredstvom. Akademija je bila obveščena tudi o drugih odkritjih. Neki adravnik je dognal, lll Še nedavno na Primorskem <4Herrenvolk" in povsod zatirali Slovence v koriat Italija, nov, ae nakajajo dane« v istem -pololsju s svojimi nekdsnjlmi tlačeni. Nsd obema vihti svoj bič fašistovsks Italija in sdrušiU sts se proti akupnemu aovrašnlku, ki jc selo reacn in nevaren. Glasov nleo jl lipovo vsjico in plsniko po* vedo o današnjem pološaju narodnih msnjšin vsi, nego bi mo gls povedsti debela knjiga. Pot ¿¿.tega snaka ja bila,dolga ,fn trnjevs zs Jugoslovane in le večje jo bilo nensdno ponižanje ne< kdaj ponoanih Nemcev. Tods sku pna usoda je združila oba no-sprotniks in tirolski Nemec bo no*el ns volllče lipovo vejloo, .primorski Jugoslovan pa bo agi tiral s plsniko. fesom hrepenenja Oorioe in Benetk. Nek beneški liat ss ogre. ve ss direktno šclesnlško zvezo med Benetksmi in Ljubljsno. ,ZgrsdiU bi ao morala proga Gt-riea-Moaaa-Čcrvlnjan ter podalj šati proga Goriea-Ajilovšcina pre ko Cola do Logatca. Na ta način bi se prihrsnilo 70 km proge. Liat alcer dvomi, da bi to dopustili Tršačani in ss psš rsdi tegs po služujo srguments, ki Je dsnes < Italiji najbolj merodajen — "asi milseije slovenskega Življa. Tods Tržsčsnom so vendsr ljubši Slo venci kot prazen lep iu želodec. Brigadir Java samopašnost. — V M are žigah, ki js listo slovlusks vss na Koprlčinl« js prepovodsl btigsdir (brigsdir Je istoveten z orožnilklml postsjenačclniki, na rednlk) slovensko petje in pridig« v cerkvi. Obenem jc sporočil šte refilnom, da ee lahko pritožijo do 6. marca. Ker jc brigadir gotovo prepričan, da nima te pravica, la* hko pričakujemo, da bo pritožbe brezpredmetne. Tržaška "Edinost" jo Ob tej priliki nesloviU psr besed na trlalki ordlnarljst, In ga oposorila na njegovo versko in cerkveno dolžnost. PBBOKUiKJA KOVBOA SB. BOHA. ^ IU. — V Chioegu, New Vorku, Bostonu in Plttaburghu preisknlajo nov serum, s katerim mislijo odprsvtti nevarnost pljučne kolesni, ki js Še sedaj ene nsjkujMk eovrašnh» čiovelkaga adrar je. Ce ae obneeo te preiaknš-nje. bo pljnčoies manj nevarna kakor šk riet lea. Preizkušnje so se pričele leni v meeoeu decembra, kakor je jav-nost ta sasnsls sadnji torek. Nadaljevale ae bodo leto le potem ee bo dalo je tisti cornas sa roe dober, I patri)srb Tlhon OMEPNIB OKBOSJEt VZHODNO OKftOtJE. CAPAONO OKBOMi Nndsorni odbori Sj»mrüL Mir Prosees Ave^ CUvolanà O. WUlista 9¡tl«r, Ml?»,a..« Ii, ZdraiitTwl «Am « ^^^ Alrfe íl W So» CfBVfof^ CMi0§0| Ilâ% j^îÂTïeoî^fc»cí! ÄTvÄÄ^iS* VRHOVNI SMAVtflE« Bv.P.|.Kor^lIM gft.de«» Av^CWvde«*Ok I K»«>e»aš«aee a gl. s^sralbl, bi delajo v gUvaem »nkt», VSA MASSA. M as babaIAW ftA dL u B&jigMi pr^^itirïTi. p. 7. hVfôSGUL KTcBSU «T™ Vgl IAOCVE nOLNISKK PODPORE SE NASLOVE« ••(•Uho ftai* •«•v g. XTlê^TTuSu^X ciK^R DENARNE POIIUATVK IN JTVABt, U eo fttlaje «iL Mevelnega odWo la Jedyfte voy ee aeslevsi TtjaUftvo », N. P, A* Nif ü lo. U«m* í v. ^ ÄtSir '¿L-JÄrcTÄ"- mlAflm M^lnnnnlA v šmBH^HMmmlnam ^^ ail I iMi SffJZ^Siil? Xkw k iL Mf^nl ig ^ml A^UIIalg aa JaIü| I n nsr* P'T" ' *Tá •• oof*^ " M Wit w^UrnñVXXtt «i V«l šofM Ig dsMl spM« nanaMiat aglasl, eevelnlae In «piek vee ker ki «««I a glyBemjsdnafte,MyaJ ee pošllje ne oostovi ••frwveu^ MVS Psvsst stsrsgs nmfëjSt iyj&yjj (Pils Anton Bochar.) ! » M o* k vs. ». febr — fihon, V «vijem nedavArm govore <>.trijarh make ormdokene oer-New Vorku je komleer Curren na-fkvf, umire vsl'd neke erčne kibe (Daljs.) Ns Isdji sem slišal silno rez-strelbo, ogromno telo ss jl je postavilo skoraj nevplk, sprednji del v morje, ssdnjl pa pokonel in tako so je pogresnilo ns duo, puščajoč sa seboj silsn vrtinec, ki je pogra-bil sa seboj vse plsvajočs in kil* eajoče na pomoč^-V našem šolnn sem bil rasun mornarjev aamo jas moški, vse dhige so bile lenako v lepih avilenth oblekah. Btlakali so so m skupaj na čolnu re bolnišnico av. Frančiška." tfkrbne nege, ki eo jo nudili re šencem, šo niso toliko potrabovelt rsdi kske obolelosti, pač pa da to-Uko Isžje pozsbijo strsšos doaod-kc ns morju. Ptsdno neksm frleeti o tsm, morsm ps šs povedsti, da je neereše zahtevala 1113 ljudi. Vaeh potnikov 1. razreda ss jc rs* lilo 202, 2. razreds 171 in tfetjegs 115 j mornarjev ie bilo relenih 200 iu pa 4 častniki. Avetro-ogrsk! konsul v New Yorku Jc ugotovil, da ja bilo na ladji vseh avstrijskih podanikov 63, od ksterlk ss Je relilo ssmo 27, med temi tudi imsnovsni Blovcnec s svojo pet-letno kčorko, Rojak Karun je pripovedoval, kako je po okrevanju in odkodu is New Yorks prejel dva para spodnje obleke Ur dva .para lev. Ijev, Kavno tako ao oblekli tad! njegovo hčer, kt je pa zdaj le 1* letna deklice. Prilla ste nssaj v Gsleaburg, UI., kstercgs kraja, je rekel, de ni imel upanje, io kdaj videti redi hude katastrofe, ki ee ie pripetila II. aprila 1U3. Ker «mo še ališali laloetno do. godbo, bi bilo dobro priklicati v spomin še kaj veselejšoga. Od leta do lete grem dalje po dogodkik in tako e*m prišel tudi do zedere, ki ee prod r aem tiče naše zdaj lepe In nepradn« slovenske naeelbinc Zepiael sem bil, da nee je pri prihodu Is atarega kraja sprejel atari mM. On Je bil dome is Dole pri Mvotess Jakobu nekje lilisu Hrsetnika na Rpodnjem fctejer-«krm. Njegova Iona pe je bila Nemka s Ogrskega L*po ate bila eprejela naa nevedne v nepoanene kraje in nem po dolgem potova u ja potrebnim počil ks dsls preuo-čllčs ter naa nadvse lepe pojoctl-le. Dobri duši ps !c obe poAvsta od lets 1*0* v ameriški semlji. Ko amo bili v največji potrebi, sts nsm izkazala dobrodušno«! in šoto smo Ju v»l, ki smo bili še Bled, bvaieštn spremili k zadnjemu po Dtks. Mladi gospodični, ki eem j* bil om*fil1, ds je priltc t nemi. jc ma Jo la hvaležnosti dala poeUvitl lop nagrobni enomsnlk, pod kats* rim oba skupaj polivata. No spo-menlku js sapisano takole: Tukaj počivata Jakob in Barbara Marino. Ravno na tistem mlredroru po-Čivajo le mnogi drugI alovenakt rojaki, ki so umrli nsrsvne smrti sil so se pa poaesraČUi pri delu y rudniku. do nekoliko nasaj morsm pose* čj. Leta 1199 me je pobilo mosoca msros. Psdls js nsme velika muo> lina kamenja In premoga, ds ml js slomilo dssno nogo in dve rebri. As mo nieo rešilet Izvlokti izpod veliko težo, že sem se spomnil ns društvo, ksterega smo bUt usts-neviil Ista 1894. in so imenujs Kranken und Btcrbekaaae fuer dio Vereinigten filtaateft. Kaj bi bilo a menoj, Če bi ne bil spadal k temu društvu, ker eem imel še male o-trake In pa sem lili na lilŠo le po* lovieo dolžan. Izkopali ao mo izpod rnaee in me pololili na vos, v kstercgs so bile vprelene štiri mule, in me odps* Ijsli ven. Nprevili so me v privatno hišo brez kske odeje na trdo* IsŠIŠČe, kjer pa je Uilo mrss. Po* tem pa ao me pedali pred mojo bilo, kekor kakega grofa v «Ur«m kraju a Štirimi mulami vprege. (Dalje prihodnjič.) BAD BI IXVBDBL zl naalov John Muha, ki ae na* haje nekje v Plttaburghu, Pa. Bo. jake proelm, če je kateremu snan, da mi to javi, ali naj se sam prijavi na naalov i Nikolaj lšamula, 17 Iron Btrect, Johnetourn, Pa. (Adv.) Močeijje postelje, je le ilaba navada. H4N»tM «M* M«U. U' «*r«li » «..TM «u?«,' UUi Uy & Miami VI M ZA KUHANJE PIVA DOMA tsmmo v aelogt «tai. hmelj, sladkor m v», dr.i f« fNHrekšAla«. t*'. k«*»Mo te ae prepHée/te, sa io lesna sa«, šil. talno v vee krajo, j <*rufrij»h>. »u«l#i#iirjem te v pre- Msesmeeve ae i FRANK OGLAR. MM tmfl- A............O. Java. v novem dvlu Weiu*red-V ¿IWi vie; ¡u jib v aovijalnom onru eel« ne biilnji višini. Tu je tekom de- znatno dvignili« ker ee jih oevobo Jave, biser Indonezije, je bile ■PB ie grškemu pisatelju Pt o ionu ju. ki jo je v svojih spialk imenoval Jabedin (v »anekritu: Jeve dvips). Med Um veUkhn in krae-nim otokom ter indijeko celino eo obetojele ie t divnih eterik časih «tel ne livabne zveze in religije ter knlture Jeve ete eteli vedno pod vplivom religije in kulturo Indije. Iz Indije so sprejeli Je veni v davnih tisočletjih budlustično vero In B njo budbieti<"no kulturo, o kste-ri pričajo ie danes razvaline veličastnih svetili v raznih krejik. let ot a ko pe je Java tudi iz Indijo prejela svojo današnjo vero -r-mohemedenetvo. Tudi pridelave tiU in kresni sistem rllevih polj eo eprejeli Jevenci od Indov. Prvi rlerji Jeve so bili istoteko Indi. v petnajstem stoletju sta se nfhajeli na tem velikem ototu dve mogočni d ris vi, Modjepehit na vzhoda in Padjsdjsren na **< padu- Pa sprejemu ialome sta ee obe državi zrušili in na Javi je nastalo več menjših sultanov, med katerimi je bilo najmogočnejše cesarstvo Mat areno. LetaT755. eo tudi to djrlavo osvojili Holandel b rezdellle se je ne dve enltenaU, ni Surekerto ln Djokjeknrto, kr pa ata danes samo dve uprevnl o-zemlji kolendeke posesti. ^olendei eo po oevojitvi Jave oatauovili tik ob morju v močvirnati severni nižini, ob izlivu neke male reke, mesto Betevi je, ki je le daUes glavno mesto otoke, te mogočne, kresne ln bogete koloalje. Izbrali pa ep nesrščen proetor za ovoje meeto, kejti v nillni je doma otralna tropičns melerlje in tieečl in tisoči Evropejcev so ta nsŠli smrt. Treba je bilo obselnega dela, mnogo napore la trude. dokler o4 je končno poerečllo močvirnato niiino kolikor toliko oaušiti In sa-treti malarijo, tako. da je danea Batavlja le preeej zdrevo meeto. Vender pe Holandei In drugi Bv-ropejei, ki delujejo v Bateviji, ne atanujejo v samem mestu, stapak tleti j naetalo veliko meeto vil, ki ea eeašijo ppd kronami varin-govih dreves (fieue rellgioaa), ko-koepvik palm in drugega tropiš-nege drevja in rastlinstva. Vile so pritlične in zgrejene v posebnem stilu, ki odgoverje rszmerem tro-plčnega podnebja. V teh vilah prebirajo Batavčeui in njihove družine; v Betavijo hodijo eamo preko dneve na poeel. Tn ee ,nahe-¿0 tudi veliki moderni hoteli, zabavišče, gledališča itd. Holandei so na Javi in v drugih svojtik indijskih kolonijah prilagodili svoje šivljentke obišoje rezmereai in ii; ve ne ¿lato svoj poseben način, ki ae v marsičem rezlikuje od življenja v Evropi. Tudi oblačijo se navadno, doma na poeeben način: molki in Ženske nosijo pisano ba-tikirene bslje in preko teh erejee brez ovratnikov, prevezane čez pee. Le koder gredo v družbo ali sprejemajo 'oblake, se oblečejo v be|a tropična oblačile ali v evropske obleke in salonske suknjo. V t« m se zelo rezlikujejo od Angle že v in Francozov, ki fo tudi v svojih kolonijah ohranili vsp stare domste' evropejske nevede in obl-6aje. Sicer pa eo aelo ccremonijel-ni in se strogo drle gotove etike in gotovega rede v družabnem občevanju, ki onega tujca, ki ga ne poane, lahko apravi v zadrego in mu nakoplje zamero. Tudi, kabin jo se prilagodili svojj novi domovini V splolnem pe imajo dober apetK In veliko jedo. Ker je eloiinšad počen** ima vsak količkaj bolje ekniran evropejeki Je-venec cdo tropo slog. ^ ' Domače preblveletvo na Javt, kekor v etH Indoneziji, je aialej-sko. Holandei eo to preblveletvo sprva tffeer e eilo podjarmili, toda i svojo spretno polit iko' ao al ga tnali v tfcku desetletij teko pridobiti, da deaee prav nič ne mieli na kak odpor ali oeemosvoJKev, ampak je celo erečno, da ga vodijo epretni Holendci. Ti so puetlll melejcem vse njihove rellgijoznc, kaeljonalna ln druge podobna pre- dill netduosti in dcopotiama prej šujih knezov in eultanov. Lepo aložnost Holandccv in doasašžnov dokazujejo tudi številni njihovi zakoni s Malejkami. Na Javi nam reč primanjkuje Erropejk 1A tako eo ie od nekdaj bili mnogi holand aki kolonisti prisiljeni, poiekati si druiieo med doasačinlumL Otro ci, ki se rodc iz tekih zakonov, se po .zakonu smatrajo za Evropejec, in tudi to je lepa in pametna poteza. Ti mešanci eo nevedno Metre-ga duha in boljo uspooobljenl za Življenje v tropičnem podnebju, kakor pa Čistokrvni Evropejci in ravno redi tega tudi zavzemajo veČino odličnejših upravnih in drugih takih meat. Holandei za-vzamejo na Javi največ mesta u-radnikov, podjetnikov, trgovcev, zdravnikov, inženirjev, učiteljev in profeapr jev itd., ao pa tndi odlični fermerji in obrtniki. Domače melsjsko prebivaletvo ae peča v prvi vrati s poljedelstvom, ribolo vom in delom v tovipnak, obratih, gospodinjstvu in gospodarstvu Največ Evropejcev je v treh vali Juh mestih, v Bateviji, ........... in 6 ura bajt i t.*t > t- Java je denoe med vsemi kplo-nijami cveta najbolj kultivirana Ko so jo zasedli Holendci,' so vis-dele ni njej Šc precej primitivne In divje rszmcre. Po večjem delu eo jo pokriveli tekret še ogromni tropičnl pregozdi, po keterlh so preleti na svoj plen tigri, leopardi in podobni divji mački. Opice so imele tn previ raj in med drevjem prepletenim z mogočnimi 11» janami, so ae spreletevsli pieeni pepegaji in drugi ptiči. Prebivaletvo takrat ni bilo veliko, de v ea» četku prollega stoletje jo štela Jave kome j i milijone duš. Denes jfh iteje že okrog 30 milijonov. Tropičnl pragozdovi ao ee mofali umakniti velikim plantažam aled kornege trsa. keve, kinine, tone ka, kakave, čeja, raznih dišavnih zelišč in rastlin, palm in tropi&e ga oednege drevja. Skoro največ površine pa zavcemejo riževa po lja. Iti* je poleg banan glavna hrane ne samo doautinov, ampak tndi Evropejcev. Bilanca jevan ake Žetve ae presoja vedno po pridelku riža. Najbolj knltiviran je vzhodni, arednji, južni in eeverni del. Poeebno v vzhodnem, čred njem in eevernetn delu skoro ni veš gozdov. Prava prvotna kroao-ta t repičnih pragozdov je ohranjena le še v nekaterik goratih delih sapedne Jave. V teku let je dobila Java tudi izbomo in primeroma sešo gosto železniško omrežje, ki spaja vsa važnejša meete medsebojno, pe tudi severna pri-stanišča z južnimi in vzhodna a zapadnimi. Tudi očete ao v dobrem atanju. Pristanišč ima Jave več «najpomembnejše pa je ceveda betavijskp, - Java ima tudi znamenita zračna zdravilišča v Sukabnmi, Ban* dunga, ter v Bultenzorgu in Ga-rutu Vsa mesta leže ob eni in isti Železniški progi, precej vieoko nad morjem, med vrhovi ogromnih vulkanov, ki segajo do 3000 metrov visoko pod nebo. V Bultenzorgu je sedež generalnega guvernerje Jeve. Podnebje je v teh krajih milo in $a vsakega Evropejca mnogo bolj zdravo in primerno kakor V nižje ležečih pokrajinah, kjer kreljuje večna vl*£na vro&i ne. Jeve je eden glavnih virov Holsndske gospodarske, pa tudi politične moči. IZ SOVJETSKE RUSIJE 29. FEBRUARJA, 11 He* I ** HTy*1 • I -a r m* ZLATNIKI. e ■ a » 'i • \ ■ . \ 4 - » O* ' * (Koneo.) v** "Pa ae nI treba dreti! Potrkal bi bil ln povedal .. e takoj dobiš kruh!" je aeprl vrata. "In vode, vode tudi..je kriknil ze njim. Nspeto je poslušal na ¿jatih in eroe mn je krčevito utripalo, petel koprnef, H "Ore, le gre lr % je ratre- Vrata so so odpela. i , deri ae dnflplh kdo bi te "Tu imaš, pa ne yoMKtt" I * .Li'llvala, V.l hvala 1 Ne tO« UIOT pttrttal bom . . eo mu trepctelc roke, da Je rakMval vodo ln ee mu je kruh zakotelil po tleh. ' , "Kmelu pride kepetan," je dejel strešnik ia seobrnll ključ. S! "Ne bom več kfičel. eedej šc ne ... O. ne!" je lomil kruh in jedel, da eo ga beléle čeljusti. "Kšpetsn pridet Ne j lc pridal- -Povem, poase* • gelo ns bo niš. "Discipline." bo dejal, "dlsclpll-na'V Pozasm jlk; vsi ao caokl!" * 'J? * T Jedel je ln aamekel s vodo. Ko je pojedel, Îi vatel, ee veokuit ob tla ln ei obrise! usta s ro-avom. "Sedaj je pa dobrot" Kapetal lahko pride, ksder hočej kej ml mertVji , ; Pogled ae mk je oevežll la \i obreze mu je la aadovoljoôst. Čudna toplota'»s je omeiu-ile. da bi legel ln zaspal. "Toda kam t . Na tle /\f. Ah seveda! Sedsj vaaj vrm, <|e ecm je-, del; če zeapim In, ko ae preMim* bom lačen, kakor da nleem okusil ničessr." ** Tiho je polvlžgsl in se veselo orirsl "te-nah, četudi ga je bolelo v kosteh " . ".....''Kaj se neki vidi tem skozi?" jo .topil pod Upleo. poskočil, ae dvignil in se uprt s koleni ob et#no, "Ah, nič! Tvomies, črne in sajeste ka-£5f,vrag ..." Opustil se je uu tla in ec spontuil cekinov [ oklenil oe je ned šprenfo: "O, le Mite. le . . . HulKJkl vi šoltil" Hip ne te se jo rezardU in.te-polnil i nogo. "Vi hudiči!" Eopct ee je zegledel v etine in jih premeril: ••Cemtf neki je služIle prej ta luknje T Ze kokoši ■ajbrie ... Kako |o iznajdljivi in varčni!" 14 Pred vretmi ee Je zečule govorice iu ropot kaiakov ; prisluhnil je —tvenketala je sablja ... % "To je on . .," se je umeknll od vret. ' « Kepetan, dobro r«J«n in trdo spet, jt vstopil t i ostrim, semoae vest nim pogledom jc motril ujetnika, ki je ves etrgen in umazan stal pred njim ali narsvaoat oči. v "Bi ti tiati, kaj t" je zedonelo Iz kapeteae. -V "Kateri t lati, gospod "Tleti, kl jc pital svojega »isriega e »vlnjo lu z «a/bojnikom ln ee uptrol. ' • Kako to mlalitv. go»podf" "Kako to mitlimT Bi se tydi z menoj rad šaUlf Pesi, ti previmÎ4' j« potrkaval kapttan s sablje ok tla. l'jetnik se jc »t Um I in umeknll oči. • iekej si nsprevil ¿kandal ln to ker ne akci pred ljudmi, kej t" je vrt lo iz kapetana vedao srdite jšc. "iekaj j« ¿ahie> al denar t" je zakipevalo v ujetnika. 'De. de ... Denar! Pa tudi lo še al dogna-no ln če bi ae primerilo, kem la h koma je tvo-ie pot, te vpreiemt" je pokezal na kapeta* ' *-■- ¿' 'jl L-v' . * ' -J" • • . " 'i'1'.:«« Ujetnik je molčal, le v njegovih očeh jo plem-tel ponllen ogenj. "Keko ei neveden I Jea eem tisti, ki razsoja iat deli previeo med verni ; kdor pa ravna na evojo poet, ta ee netekne ne moje oetre zobe! Sedaj vešt" ".Vem in čutlp, gospod . . .7* js zstrepetelo v ujetniku. "Kako 'čutim', at", "Belcej so mc tu prstepli, čc je tako kakor , "Kdo je pretepal, prešerni" jc zerohnel ka-petan osupel ln užeUea. : ^Ta jale ¿don onih," novega opremljevalca. ~ "Takooo ..ÎO tem ae še pogovorim*!* jc zegrosil kepeten epremljcveleu, ki se je zre^-nal in utripal t očmi. "Ti pa dobiš to pot né-no petindvajset ..." "De, da..." eo ujetniku podrgctevalc ustne — iu oči njegove eo elpale mri njo in etqd. " ; . . eemo petindvejaet, pravim, za drugt najmanjši (je pouderll) prestopek dvojno mero!" '«De, de..." Kepetan je odšel in njetnikove oči so se ul^* gole v ognju mržnje in stnde. "De, de ... Le strojite nam kožo, de'bo ne* občutljive, ko uderi ura!" • ' Hodil je po celici kekor pijen ; nI čutil nog h) pred očrni mu je temnelo. Hladen mir Iv tež-ku tiškui je prežale med stenami; sempatja ao drsejoéi bOai koraki zsšumeli ostro in^bolcčc/^a se je zdrznil la obatel. Zečutil je vao divjo, p«? > m moto, ki Mobaiida Ghandi sto ■ vwi. «■< «»i jw ' r> m»ju, so jo izperlvelc mrke etenc, ln ee tajednla vanj, ki ee jc boril s mučnimi občutki, isv!re)p*imi )> >rl<< ogabne ietorije in metal divji ograj svojih oC-i in bosen gnev srce po stenah ln ilch. "Ve proklete stene, Čemu me zijete, Čemu ne kričite, čemu ne tesnite ,. .Ah, vc zerotnice proi", k lete I4* je uderil t pcetjo ob eUao in stisnil zobef 'Mn vi hudieki ¿ottt, cVmu ee etiskete v. špranji In ekrivate %ojo gaueno kraeotot O, lo emejtg se! Niti ogenj vee ne more zadaviti, vem; pro» klfte lolte zveri!" jc teptel a bosimi nogami po» šprenjl in prskllnjal. Oni pa ao eo amejeli i*« ozke Iprsnja bohouio in kričeče. "Oh, vi hudi<% ki vem aluli %*se od imrkavih otrok pa do gnilih vlešuf I" /!f Ia krope&e je zaplekel v stisnjene pesti., ;f Daleč pred vrgijU qs koncu bodaike je sa* donel hrup, ki se je lomil, loviL umirsl ia se oliv. ljel v zidov ju. Rkočil jo k vratom in prialuhnih daleč t% stenami je rohnel ušeljenl kepetan ia ro< po t al a aebljo; zmerjal je. "O, goepod k apele a lUzaejaš ia deliš pra< t vleot Ne doienfš, ti previm! Oaka ..« Smejel se je hrupao in divja od boleeti. ,« "Da. da . RasŠeni to evojet, pobij Ia saš^ — korenine oeteacjo ... Objel bi te rodi te tvoja pometi, ali prečbt si za te aioje smrljive cunje in prezdrav za le grešne koeti moje l Da ai mi ' zdrav!" Vrata so ae odprla ia vstopil je podčoataiki < okoli ustca in v očok mn je potivel nasmešek. Mir* no je gledal v ujetnike, ki ma je irl aarev noet v oči ia ai trenil. Podšoetniku je ušel rahel aasoki "Pojdi, da ti isplačaeao tvojih petindvajeet!" Ujetnik je etianil #eU ia namršil obrvi, ko je odšel, ee ga obdali štirje* Podčeetnik je otopel ee njimi la ai a mehkim nasmehom ogledoval go* r ječo . .. MacDonaldova vlade je poml-loatila, oziroma izpustila ia ječe indijskega voditelje ia revoluoi-jonarja Ghendije. Istočasno jo iz-dala vlada na Indijce proglas, v katerem jfh everi pred revolucl-jonarnim pokretom. Sicer je bil Ohendi začasno izpuščen z motivacijo, da eehteva njegovo sdrev-stveno stanje daljše bivenje ob morju, ker noj bi pomenilo, noj se Ohendi začasno ne postevlje proti engieški vladi, vendar pa jc dejetvo samo na sebi- povarošilo različne komenterje na račun nove engleške vlade. Zlazti v Franciji so pričeli piseti s velikim navdušenjem o voditelju indijske nekrveve revolucije. Mohenda Kavamlad Gbandi sc jc rodil 2. oktobra 1867. Njegov oče jc bil ministrski predsednik drževc Karhivar. Ohendi jc kor.. čel prevne študije in sc neseltl kot odvetnik v Bombejru, odko der pe je šel kmelu v južno Afrl-ko, kjer je prevzel vodetvo o pozi-cijooelnih Indijcev proti tokratni vladi, ki je bila sovražna azi-jatskemu prebivalstvu. Leta 1906 je progleali pasivno rcsistenco proti1 popisovanju Azijatov, pri Čsmur jc dobil na Angleškem pod. ooro. V. Lot^lonu so ge poznali že preje, ker je sodeloval v burski vojni. Juinoefriška vlada ge jo vedno pregsnjsls. Bilje ponovno v ječi. Pred svetovno vojno se mu je poerečilo, da je pregovoril generela Smutsa k spremembi vladne politike napram Indijcem. Med vojno je bil v Angliji, sp?-mledi 1. 1918 sc je po svojem po-vretku v Indijo udeležil konference v Bimli ki noj bi doeegle večje sodetovmij? Indijcev v vojni. Proti teihu se jrf Ohendi uprl najod-ločneje. Po vsej ^Indiji je zbira! podpise sa odpoved pokorščin« zakonu, ki je omejeval pravice domačinov. To je povzročilo ne-thire tn krvoprclitje. Vlada je s svojo politiko dovedla do aarit-»srake tragedije, ki jc našla odmev tudi v angleškem perlamcntu. Ohendi jc pričel z bojem "nošo-dolivanja", 1. 1020 pe je indij-4ki nerodni kongree postavil re-btevo evobode. Obandijev vpliv jc bil velik. .Ze Indijeko "home-rnlo." jc bilo v kratkem zbranih aad 606,000 funtov. Ljudatvo ga je častilo kot nerodnega človeke. Ghandi pa je tudi šolo sproten Žumalist. Pred štirimi leti je pri-šel izdajetl v Ahmedsbsdu čsao-pla "New India" na osmih stre-nch. Ohendi jc faktično pravi gospodar v Indiji. Svojim prietašem, ki jlk je ne milijone, je veepil nauk o nekrvavi revoluciji, kejti ladijsko revolucija je le splošne Stavke, ki jo izvajajo vsi sloji in razredi. Na vsak način je odlok engleš. ko vlede geto znečiien. MacDonald kaša nejbrše umiriti ia uaadovo-Uiti uporne Indijce, kekor sknša sploh pomiriti raane nemime ela meate v notranji politiki, —> tla bi ee mogel bolj posvetiti velikim problemom angleške zunanje po. Utike. Končno pa imajo laike prav oai. ki trdijo, da ko*c Mac Doaeld pripraviti cvet ne svobodo Indijcev, do česar mora itak priti preje ali posaeje. J^To ,Klopu 2/ zborovanja zavezniških eovjetov Rusije sestoji ruski državni zbor iz dveh zbornic. X» Iz zavoznega sovjeta a 114 člani, sorazmerno po številu prebivalstva zvez-republik. 2. Iz cveta Narodnosti, ki sestoji iz 100 članov, od katerih pripada polovica republi- t, polovica pa avtonomnim o-tem. Predsedstvo Vserushcga ccntralncga izpolaitelnega komite ta sestoji iz članov, od katerih voli vsake zbornica 7. plcnum obeh pa zopet 7. ^ ^ . s J, Stanje rdeče armade. Iz Har- kova poročajo, da je poročal na vzeukrajinskem zboru sovjetov, ki je bil zaključen pred nekaj dnevi, glavni poveljnik rdete vojake v Ukrajini, Frunceov, o današnjem stanju rdeče armade. Po tem poročilu ae jc oprema rdeče armade v zadnjih dveh letih znatno /boljšala.- Vendar pa nI šc zadostna. Politična slika vojske in morpsrioe jc v celoti zadovoljiva ; ohranjen jc prolctarfki značaj vojske, kajti med oficirji jo 37 odstotkov delavcev in 50 odsotkov kmetov. Zboljfialo se j« tudi gmotno stanje vojske. Tudi bojna oprema rdeče armade jc zadovoljiva, ker ime detiee Ruši* je vojsko, ki ne bi morela iti v boj z golimi rokami, kakor pred dvema letoma. Mornarica na Črnem morju je V stanu braniti o-bel pfod vsemi napadi, čeravno ec sicer ne more meriti r brodov-jem oetelih veleeil. o Zrekoplov-stve je doseglo svoj višek ▼ U-krajini. Zrakoplovno društvo v Ukrajini šteje okoli 150 tiaoi Članov. Pripravlja se reorganizacija rdeče frmade. Uvedle ee bodo vojaške veje že pred vetopojn v ar-medo. Tudi vojaškim^ šolam bo trebe posvetiti veš jo pozornost. tclji sami krivi ftališe* i .¡M stranke, ker eo zagovarjati nradnikov, katerim je Ul« ¡M jena vloga v knHurnem boji« Kako je Ula aUečena £nl Ravnatelj dunajske Ljubke 1 re jc angažiral mano dunj plesalko Zanik aa glavno ulsl svoji pantomini, ki vsebuj« j^J o Adamu in Evi. Skušnje šile v navadnih oblekah in j« I vse v redu. Ko pa se jc pri J predstsvi dvignil zaator, Je 1 občinstvo silno iznensdeno j salka se jc prikazala občinitJ ravnatelju v Evini obleki. I Ker sc je bal ravnatelj ¿kaj la, je ukazal puatiti zastor iaj prosil plesalko, nej se vsaj J obleče. Plesalka je odklonil« ?3 nateljevo prošnjo v imenu i J nosti in zgodovine. Ravnatelj] moral občinstvu vrniti denar ia vložil tožbo proti plesalki. ?red sodniki je prišlo do i kantnih ecen. . Pleealka jc izjavila: Igrala b« v obleki, |ai ae zdi prime« Ravnatelj^ Toda ne samo j fij vim peresom. 1 Plesalks: Zakain? v frakt»! j Sodišip je preložilo razsodbJ svrho proučevanja sv. pisma ¡¡¡J otovitve, kako je bila Eva obl Razna. i'StXÇ, Oerkvtni problem na Slovaškem. Angleški publicist Seton Weteon piše: Cerkveno-religljozni pro-blem ie Slovaškem ni enoetavnej-ši od administrativnega. Razlog tiči ne psihološkem polju, zlasti i izolaciji, v kateri jc živela Slove ška pred preobretom, deloma pa tudi radi geografskega položaja, ter kot politična kvareatena Budimpešte. Medtem ko je bila češke dostopna za velike duhovne etruje zednjih desetletij, jc ležala nad 8loveško senca madžeronetva in Slovaki ao se morali boriti aa najprimltivnejše posestno stanje. Slovaki niso videli velikega svet a. Pctstoletna tradicija jš" v mišljenju velikega dela Čehov identificl rela narodni preštli z določeno opozicijo proti Rimu. Roenica.o-stane, de je veliki del nižjega Češkega klere ohrenil nerodno šuv-stvovenje ter ai pridobil na tem polju nepobitnih saslug. Vse drugsčo je bilo na Slovaškem, kjer je bila temkkjšnje h* erarhija mnogo dostopnejši in etrument ze Budimpešto kot pe češke za Dunaj, toda ta epiekopat se jc bal kolizije e Slovaki, sato jih jc ščitil vssj v socialnem emi slu pred neeilno madlarizacijo. Ker eo bili Sloveki zelo pobožni, jc imele madžarska ljudska stranka v nji velfko opore. Tudi po preobratu ec ni nič spreeaenilo Cehi pa ao prineeli v Slovaško kul turno borbo. S tem pe so želili versko čuvstvdVenje teko ketoličenov kekor protestantov. Sedsj je te protiklerlkalifeem ž« nekoliko ponehal. Rehabilitaeija katolicizma je na pohodu. Velik del slovaške inteligence sc rckruttra Iz vret protoetantizme. Seton Wcteon previ h koncmfts so slovalki vodi- Hripavost ta kalalj sU zalo ospriktos éS ma. o« prepradits t«i.<« po«Ij«Om vzemits h StVCTR S Cough Balsam, s -J* ta piioafta »ialjano in NM^oroi. Imejte ga pri roki v hMt zs tiru» Cena 20 ta 00 centov. Vprakjtš po lekarnah. nstisnica. —•• Debe se po vaah Is-tool, ali pilita asu VV 1 SIVIMA CO c i n AH KAPIDS, IOWA NAMERAVATE L* POVESTI , SVOJCE V AMERIKO? | SmUJ ji Si. a h pHpr»vit, u m kvot«, k«ur« m bo pri««U • ». X»>4. Cunard Unije orsaaluet* valim roJ«koM. e« dob« »Mil lut. «M m yotMM pojarall» m M Mto. T« r mm »c 4Š*OUMJM» «4 JngMlovkniV« potniki M poèlJ#Jo n»r»vno,t M sod osebni« aMwnt«M «ul^Ha « «ru|bc hi to bm pooobilb teoék»». U lM C u nord IteUk. m« nI trrb. étà.U prooter. toCoiHko ptak Crmii pomik is Kvtoim. Cunordovl llitki m i M M Mjbltrtjao poroika •▼«ta. Zo podrobno«ti ao obrnit« de «»*««« katooco Matppnlka, aU aa nal urad. CUNARD LINE. 40 N. Doofbor« M CkioM^t". EMIL KISS, BANKIR, lSS^rgad Ar«.. New Yatk Cttf U.la.ortjana Iota 18N. izpw*vv goto? taerikanski dilir Pilite po eCnili. DmIJ» roj«k« i« k»* (offidooito). Potailkl mdUUk. Polil jam denar » atari fcrsj. EMIL KISS, BANKIR, tU—S»d A", Now York Cl* DOLGOČASNEGA ZIMSKEGA MAČKA ■ ko *ten«t« * kot. ako el ooroMto pravi glaaol oraotlraal VjO"OC «jajj fon ta prave slo*raabo ploMo. polke. *aJSbo ta petja tata V leto» ladolka. rmm »r kfiiphitil |fn||| gg IVAN PAJR, 94 Mala St^ Cm—mm«ch. Pa. O» t» rdi a I Slorroee o val Amertkl. U tara direktne svoao • Vletar terarpa I BO I Naš zavod, kojaga glavni posel Je pošiljetev denarja in prejewsf^ vlog na obreeti, ne bavf ae samo g tem poslom, ksaor «j mnogi mielill. ^ Pri naa isvršujomo vao javno-notarske poele, kakor. Afflddvita, pooblastila, dolina plame. pskoti**. "" tudi druge dokumenta v katerem jeziku telite, za j» n ««mn naia l.alne «trOŠBO. OdtiCmm». Vel taka dela računamo samo našo laotne stroške navodila dajemo vaakemu — BREZPLAČNO. V vaeh gori navedenih sadovah biti koče ze najbolje, ako ao poeluitte poznate FJtANK SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St fUw York, N»T GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE