St«y. 233 V Trsta, v nedeljo 24. avgusta 1919 letnik Xi!17 Izhaja vsak u Ji ob nedelji ia praznikih, zjutraj. — Uredništvo: unca sv a ■ Žiška As!5keqa štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredniku. _ Nefrankirana pis-na se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — l?d*i.telj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina zn.?§a na mesec L 3 —, pol leta L !&-— in celo leto L 35 —, — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — O'iasi se računajo t širokosti ene kelone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi den .r tih zavodov mm po £0 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L 1*—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprava in in^eiatni oddelek se nahajata v Trstu, ui. sv. FrauC.ška Ai 2dt Mirovna Konferenca. Ententa zahteva odstop nadvojvode Josipa. PARIZ, 22. (S.) Vrhovni zavezniški svet se je bavil v današnji seji o položaju na Madžarskem; sklenil je poslati naslednjo brzojavko mc-dzavezniški komisiji na Madžarskem, ki »poroči vsebino madžarskim oblastim: »Zatezne in pridružene vlade so ponovno proučile informacije, ki so jih dobile iz drugih virov o zadnjih dogodkih v Budimpešti. Njihov sklep je takle: zavezne in pridružene države zelo žele ,da bi sklenile trajen mir z madžarskim nrrodom, smatrajo pa, da to ni mogoče, doker ostane sedanja madžarska vlada na svojem mestu. Ta vlada je bila ustanovljena ne po volji naroda, temveč potom državnega orei.-^rata, ki ga je izvršila majhna skupina policistov pod zaščito tuje vojske. Tej vladi je na čelu član Habsburžanov, katerih politika in prevzetnost ima velik del odgovornosti za nesrečo, radi kaiere svet trpi in bo še dolgo trpel. Zavezne in pridružene države ne morejo dovoliti tej vladi gospodarske pomoči, katere je Madžarska tako zelo potrebna. Nadvojvoda Josip nam sporoča, da je pripravljen, preden stopi v stik z zaveznimi in pridruženimi državami, da se podvrže narodnemu glasovanju. Odgovarjamo mu, da nas to ne more zadovoljiti, ker bi se volitve vršile pod vodstvom uprave, kateri na čelu je isti nadvojvoda. Nastale bi nepremagljive težave, če bi se volitve vršile pod nadzorstvom Habsburžanov. Četudi bi bila v skupščini, izvoljeni v takih razmerah, zastopana v resnici vsa država, bi tega nihče ne hotel priznati. V interesu evropskega miru je torej, če zahtevajo zavezne in pridružene vlade, da poda sedanii kandidat za najvišje mesto madžarske države svojo demisijo, in da razpiše volitve na Madžarskem vlada, v kateri so zastopane vse stranke. Zavezne in pridružene vlade bi bile pripravljene, da se pogajajo z bodisikak-ino vlado, uživajočo zaupanje naroda, ki bi bila na ta način izvoljena. Naprošeni ste, da date razglasiti to poslanico v vseh okrajih. Prihod nemških tehničnih izvedencev v Versailles. VERSAILLES, 22. (S.) Prispeli so nekateri nemški tehnični izvedenci, člani raznih komisij. Luteur je imel popoldne z Lesnerjem dogovor v svrho priprave prihodnjega dela za komisije. Šlezijsko vprašanje. PARIZ, 22. Vrhovni svet se je sešel pod predsedstvom Clemenceaua. Hoover je nadaljeval svoje poročilo o položaju v Zgornji Sleziji in je potrdil vest o dogovoru med poljsko hi nemško delegacijo v Beroiinu giede nujnosti, da se pošlje preiskovalna komisija na lice mesta. Danes zjutraj sta odšla Hoover in Loncheur v Versailles, kjer sta se dogovarjala z Lesnerjem o primernih sredstvih za odpravo krize, ki je nastala v izkopavanju premoga v Zgornji Šlezifi. Wilsonova politika. PARIZ, 22. Protest, ki ga je sestavil minister Tittoni v vrhovnem svetu, je gotovo izboljšal francosko in angleško razpoloženje za razpravljanje jadranskega vprašanja; sicer pa ne pomenja to izboljšanje končnoveljavnega napredka, ker kaže Amerika vedno pasivno resistenco. Zdi se, da se je poprijel Wiison zavlačevalne taktike, ker se dobivajo na ponovne. odločne kablograme le netočni, zavla-čevalni in izvijahu odgovori. V Franciji prevladuje mnenje, da hočejo močni amerikanski finančni interesi, v škodo vsem drugim, obkladati jadranski položaj. Povrnitev načrta gostivarskega(?) rudnika državi SHS. PARIZ, 22. (S.) Vrhovni svet je ponovno zaslišal odbor za ureditev' mirovne pogodbe z A\ strijo. Sklenil je, da pošlje nemški delegaciji dve noti. V prvi se zahteva, naj se povrne državi SHS načrt gostivarskega rudnika, ki so ga odnesli nemški častniki, ki so izkoriščali rudnik med vojno. V drugi noti se jemlje na znanje namen nemš1 e vlade, da pošlje zaveznm in pridruženim državam sezname o škodah in re-kvrzioijah v zasedenem ozemlju. Vkljub temu so zavezne vlade sporočile nemški vladi, da ne morejo stopiti v tozadevno razpravljanje z nemškimi zastopniki, ker mirovna pogodba ne dovoljuje Nemčiji pravice do razpravljanja. Avstrijsko posredovanje na zapadnem Madžarskem. P/jRIZ, 23. »Frankfurter Zerhmg« poroča, da je ententa rpoobiastia Avstrijo, da »posreduje za vzdrževanje reia na zcpcdnerft Madžarskem. P O D LI S T EK Ilijevn oporoRtL (27) Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—i, — Koliko ste rekla? — Najmanje tri tisoč. — Tritisoč, to je veliko, zelo veliko. — To ni nič. Odprite skrinjo, ki,niče imate vi. — Da, doma... enega, drugega pa hrani stari Petričević. Težavna stvar, zelo težavna stvarf Pomislite, katkšna odgovornost.... moja vest, ia Bog ve, ali bo hotel stari Petričević? — On? Ha, ha, ha, — se je zasmejala vdova obupno; — ta napravi za steklenico žganja vse. Toda vi... vif — je ošinila odvetnika s plam te čim očesom, — Vi ste kačaf — Kača? Priporočam se, »luga pokoren« gfMtpodinja J aga! Grem domov sestavljat vaše' Padec nadvojvode Josipa. PARIZ, 23. Nocoj ie prišla ves* o padcu nadvojvode Josipch DUNAJ, 23. Naznanja se -padec nadvojvode Josipa in ustanovitev Friedrichovega mmi-strstva* PARIZ. 23. »Temps« pi&e, da je povzročilo novo madžarsko 'krizo delovanje madžarskih politikov, katerim se je oosrečiio prepričata nadvojvodo Josipa, da ©e ne more vzdržati sed1 itično delovanje PARIZ, 21. Danes zvečer je priSla iz Budimpešte vest o padcu nadvojvode Josipa in konservativne ter namenoma reakcijonarne vlade, ki je stopala ob državnem preobratu na mesto vlade, kateri je bil na čelu črkostavec Peidl, Ta vlada, ki je prevzela državno krmilo takoj po padcu Kuhnove vlade, dne 1. avgusta, je morala že dne 6. avgusta odstopiti po ukazu nadvojvodinih zaupnikov, ki so prišli v ministrski svet, da zahtevajo v imenu naroda od nove vlade, naj se vda, češ da ne more biti narod zastopan po izključno socialističnih zastopnikih. Nadvojvoda je takoj imenoval Friedricha, bivšega državnega tajnika v vojnem ministrstvu stare vladavine, za ministrskega predsednika. Življenje nad vojvodine vlade — kratko, še ne 2(kinevno življenje — je bilo polno Čudnih izprememb in bojev, bodisi vsled masprotstev, ki so vladala proti tej vladi v državi sami, bodisi vsled nestalnih in večkrat si nasprotujočih določeb mirovne konference. Ion zdi se, da pada sedaj nadvojvodina vlada vsled pojava iste sooijalistične koalicije« k! jo je ona pred 20 dnevi potlačila, toda ne popolnoma premagala. PARIZ, 22. Padec nadvojvode Josipa, ki je odstopil še prej, nego mu je poslal vrhovni svet ultimaitum, bo morda poenostavil položaj na Madžarskem in omogočil mirovna pogajanja z vlado, ki stopi na mesto nadvojvodiaie vlade. Za sedaj mankajo podrobnosti o dogodkih v Budimpešti, toda zdi se, da so socijalisti, ki so bili povabljeni na vstop v nadvojvodni koalicijski kabinet, izjavili, da ne bodo sodelovali pri nobenemu ministrstvu, ki bi bilo sestavljeno pod vodstvom nadvojvode Josipa. Ker so Garamy, Peidel in Payer pristaM na vstop v kabinet pod predsedstvom Lova-szyja, se mora iz tega zaključiti, da je nadvojvoda priznal, da nima njegova vlada sploh ni-kakšne opore v državi, in je sklenil, da se umakne, vkjub obnašanju nekaterih oseb, katerih vedenje je kazalo na to, da ententa podpira Habsburžane in katerih delovanje je obsojal tudi sam Garamy, kakor je izjavil poročevalcu »Tempsa«. Padec nadvojvode Josipa bo ustavil drzne intrige nekaterih kancelerij za vzpostavitev Habsburžanov. Herbert Hoover, voditelj medzavezniških akcij za prehrano in pomoč, ki se je povrnil iz Čehoslovaške, Avstrije in Madžarske, je izjavil, da so Amerikanci priili v Evropo, da odpravijo razmere, ki so jih zastopali Habs-buržani. Bila bi torej sramota, če bi ameriš?.a vlada dovolila, da .pride do podobnih dogodkov, kakor jih je vprizorila peščica budimpeštanskih reakcijonarcev tekom tuje zasedbe madžarskega glavnega mesta. Žalostno je, da se sedaj pripravlja tudi na Dunaja podoben komplot, kakor v Budimpešti. Če bi konferenca energično posredovala, bi bili podobni škandali nemogoči. Mislim, da je čas, je zaključil Hoover, da se konča s temi intrigami. Vmešavanje v notranje razmere zmaganih narodov pomenja igranje z dinamitom. Če se konferenca ne upa odločno nastopiti, mislim, da je dolžnost Amerike, da iz pregovori odkrito besedo, Ce bi tudi morala sama govoriti. Samuel i je v samomor. GURIH, 23 Dunaitska »ArbeMer Zeitrmg« poroča o samo mor u načeinitoa ma-džars-kih komunistov Sam u etra naslednje: Samueli in njegov tovariš sta odšia iz Schonbrunna proti večeru in prispela r>roM hrtru k Litvi. Reko sta prebsredka. Kmarn nato pa so ju ustavili neki orožniki, ki so ju odvedi* na oroiuifeko poster o v L5ctoenworthu, da }u zais&Srjo, kakor se to zs:od* vsem, ki hočejo skriva.} prekoračiU avstrijsko m tro. Medtem ko so oreiskoviaii Samue^Vcveea tovariša, je stal komunist na sfcranr. Po preiskan tovariša >e potegnil Samueli iz žepa robec m *e obori nekoliko v st-ran. kakor bi si hertd obrisat* pot e obraba. -Nenadnem se .)e stešaJ strci in madžarski konrcust •e padel smrtno ranjen vznak na tia an udaril z davo ob železno posteljo. Iz listin -se je razvideio, da je bil samomorilec ■komuns-st Sam-ueH. N:esov potni tovarrš >e izriv-', ,Ja f'e dobU nalog prepevati ga črez meio. ni pa vedel ki:'« da je ia oseba. V Ou«Tais+?eTn Novem mestu so spoznate truplo mnoge osebe, ta" so že prej poznale krvoločnega komunista'. Smrt >e nastopna taikoj. ker mu >e krogca prebila srce. računa. Vse dobite do zadnjega novčiča... to je, kar je vašega, vaš ahči pa sveje. Upam, da bo v treh mesecih vse končano, dotlej pa se niti živa duša niti s prstom ne dotakne skrinje. Priporočam sel — Vrag! — je vzkriiknila razburjena Žena in kakor besna planila s skrčenimi pestmi na odvetnika. Jelušič je stal mirno, kakor bi bil iz kamna. Vdova se je zdrznila in pritisnivši roke na oči zajokala na vso moč. — Usmilite se, rotim vas pri živem Bogu I Pomagajte, — je ječala kreče pred odvetnikom in objemajoč mu kolena. — Koliko mi daste? — je vpraial Jelušič hladno. — Saj sem vam rekla.... tritisoč! — To so drugi računi, to je zaradi Marine dedščine, toda za stotnika.... — Dam vam še tisoč goldinarjev.... —Priporočam se, imam druge opravke.... — Dva___ — četrtino vsega, kar je v skrinji. — je od- Iz Jugosfav'fe. Angleška preiskavanja v CrnigorL SPLIT, 19. Angfeški poslanik grof SaJis se je včeraj na potovanju iz Crne gore muda v Kotoru. Poslanik je tri mesece prebival v Crni gori, kjer je vodii preiskavo o mišljenju črnogonskesa naroda. Končni -rezukait, do katerega je prišla ta angleška misija, Je za nas ugoden. Taktična enota. BELGRAD, 22. Tu se govori, da si hočejo manjše stranke, namreč Jugoslovanski klub. Narodni kiub in radikahii disidenti, združiti v taktično ,par-4amentarno enoto, le b; ne hotela M nit! z demokrati niti as radikala pa tudi ne stala izključno na principu opozicije, marveč bi tvorila iez-iček na tehtnici... Ideja izvira baje od dr. Korošca. Vladni program SHS. BELORAD, 21. Kaikor javljajo beđgrajskJ listi, ■predloži nova vlada svoj program na prvi seji. ki se vrši v soboto. Nekt*tere točk« viadnoga programa se daoo rebzbrati ie danes rt be3 grajskih listov, zlasti vz oniti, ki za«stopago Demokratsko zajednico. Tako a. pr. poudarja »Demokracija«, glavno belgrajsko glasšio Demokratske zajednice, da bode treba najprej tevrštti likvidacijo mednarodnega poioiaja, dalje organizirati produktivne narodne sile, dovesti promet v normalnt tir, povečati industrijsko proizvajanje, demobStzira-ti vojsko, rešiti vprašanje invaiidov, prostovoljcev, vojne odškodnine, uredKi valuto in odstraniti krone rz prometa. Dalie je •potrebna v zvezi ® reSit-vijo valutnega vprašanja ureditev emisbske banke naše kraljevine, vpeljava zakona na voine dobičke, ureditev agrarne reforme in zavarovanje delavcev in uzakonitev osemurnega delavnika. — V istem smisfai piše tudi »Pravda«. Uvoz nemških strokovnih In znanstvenih listov. Ministrstvo notranjih iiadev je z ukazom od 21. jufcja 1919, 5t. 23243-P idovoKlo splošni uvoz vseh nemških strokovnih in strogo znanstvenih lisrtov v kraljestvo Srbov, Hrvatov n Slovencev. Priprave za občinske volitve na Sekt REKA, 23. »Era Nuova* poroča, da se nameravajo v kratkem izvršiti volitve občinskesa sveta, ker vmfcsii župan Vio odstopili. Po dolgem, truda-polnem delovanju v ttadičanskem narodnem svetu, pravijo, da je utrujen in da odločno zahteva, naj se mu dovoii, da se odpočije. Skorajšnjo vzpostavitev občinskega sveta zahtevajo razne upravne raz.mere in vzroki poetičnega reda. Ko se de še tUKulo — pravi list — da ne zapusti Italija mesta, je izročil narodni ®vet vse obha«sti italijanskemu zastopniku. Toda to se nt sprejeto. Itattja le ea-pustia Reko z mnogimi obljubami, ki se niso izpolnile in se ne izpolni e?'o. To ie bri<&a resnica, toda resnica je. Odbor »narodnega sveta (italijanskega) je skleni, da se črni prej pripravijo vožitaki imenik! za votkev občinskega sveta. Ameriška živila _ Ha Reko je do Slo is Amerike okott 900 ton živil ---- *— podjetniki in trgovski od- nosaS z /umr*/ ao pokazali mnogo uspehov. Država. Jkakor tud* ra-r^s* podietniki so napravili veliko sklepov v blagovoliti in trgovskih poslih. Do sedaj so doSle vaHJee množine sladkorja, moto in bencfeia U vos sladkorja. Ministrstvo za prehrano ie Kfovctfo uvoz 500 vagonov sladkorja zasebnim trgovcem, ki so »e obvezah da bodo sladkor razpečavalt pod kontrolo ministrstva za prehrano 4n njegovih pokrajinskih odsekov za prehrano. Mladika In Dijaikl dom v Ptuju. Mladika Je interna« za (tekfece. ki nudi gojenkam stanovanje in hrano, vestno nadzorstvo in raznovrstno izobrazbo. Gcrentoe lahko obiskujejo ebn-nazfto. meščansko Šo4o, gospodinjsko šoio in višjo dekliško švio (letom 1 razred) učijo se gfetsbe. modemih jezikov, zdravstva, vzgoiesiovsiva itd. Izjemoma se sprejemajo tudi učenke slovenske ali nerrKke ljudske šoie. Fniflcve sprejema ia vsa po)aLh telesni In šolski napredek. Spre-r-emajo se dijaki za gimnazijo, deško tneSčensko ioio. (Jetos i in event. 2. razred) in izjemoma tudi 4. m 5. razred fcadske ftoJe. Prijave sprejema in natančnejša pojasnila dasje vodstvo dijaškega doma v Psuju. Slovenija. Velika Praga. PRAGA, 22. Odsek za VeKko Prago se je posvetoval popoldne pod predsedstvom #ana čehoslovaške narodne skupščiine Spatnega o priklopi t vi sosedujh občin Veliki Pragi. Odsek Je končal posvetovanja o onganizacijl In delovanju zastopstva prestažarice in lokalnih odsekov in če do-vrfiS zakonski načrt giede prLkflopltve sosednjih občin Veliki Pragi . V prihodnji soji aisek a, kJ se vrši začetkom decembra, pridejo na razgovor volitve ea Veliko Prago. Iz Kemč ja. Prisega predsednika Eberta- BERN. 22. (S.) Iz Berolina poročajo: Predsednik Ebert je prisegel pred narodno skupščino. V odgovoru na Ferenbachov govor je izrazil, da je njegova volja oatati zvest ustavi, ki pomer ja zanj svobodo. Rekel je, da mu bo dalo zaupanje v narodno skupščino moč, da se zopet povrne k obrambi svobode in pravice. Pozval je ministre, naj delaijo, da dvi- govoril odvetnik hladnolcrvno, — niti groša več, niti groša manj, pri čemer pa ni vračunano, kar boste morala dati Pet riče vi ću- — Ali za božjo voljo, — je strme odgovorila vdova; — sa jje to vendar moj denar. — Vzemite gaf — se je nasmehnil odvetnik. Vdova je uprla komolec na koleno in sklenila glavo na roko. Končno je dejala: — Hočem, .pijavka, samo da njega rešim. — Dobro. Nocoj pridem. Pripravite dobro večerjo. Ko vse zaspi, odpremo skrinjo. Joso naj gre z doma. Daste mu kak goldinarček. Grem, da poiščem pijanega Petričevića. Prisoten mora biti tudi on, da se stvar napravi commissionaliter in da se sestavi zapisnik o vsem, kar najdemo v skrinji... jn česar ne najdemo. Z Bogom! Odvetnik je odšel, vdova pa se je vrgla na posteljo. Stresla jo je mrzlica in pred očmi p. je stal stotnik z napeto pištolo. (Dalje.) gnejo državo in da ji zagotove mirno bodočnost. Ferenbach je pozival v svojem govoru nemški narod, naj intenzivno dela in naj ostane zvest novemu socijalnemu redu. Končno je Ebert ponovil prisego pred celim narodom iz terase narodnega gledališča. Množica je navdušeno odobravala in je ob spremstvu godbe zapela »Deutschland fiber alles«. BERN, 22. (S.) Iz Weimarja poročajo: Velika množica se je zbrala pred sedežem narodne skupščine. Kmalu po 17 je prišel Ebent Sprejeli so ga podpredsednik Hoff-mann, Lobe in Fehrenbach, ki so ga spremljali k ministrski tribuni. Poslanci so bili vsi na nogah; prazni so bili samo sedeži članov narodne stranke in neodvisnih socijalistov. Febrenbach je izročil Ebertu list, na katerem je bilo pisano besedilo prisege, in ga pozval, naj priseže. Ebert je prisegel z močnim in go-ttovim glasom, nakar je začel Fehrenbach govor, v katerem je opozarjal Eberta, da ga je poklical ves nemški narod na čelo nemški in badenski republiki, svoji skupni domovini. Svoj govor je zaključil z željo, naj bi se Ebertu posrečilo, da prinese slogo med nemški narod, da preporodi njegov patrijotični duh in da mu koačno pokaže pot, ki ga pripelje z mirnim delom k vstajenju. Ebert je v svojem odgovoru izražal trdno voljo, da ostane zvest konstituciji, ki je zanj simbol svobode in pravice. Po prisegi so stopili ministri k njemu. Ebert jim je izjavil, da hoče kot prvi državni funkci-jonar priseči zvestobo tudi konstituciji. Pozival je nato v svojem govoru ministre na delo, da povzdignejo državo m da ji pripravijo mirno bodočnost. Fehrembach .je imel nato zaključni govor pred odgoditvijo narodne skupščine, v katerem je naglašal dokončano delo. »Sedaj jc dolžnost nemškega naroda,« je rekel, da dobi voljo za življenje v miru« redu, neumornem delu in zvestobi novemu socijalnemu redu Nemški narod ima svojo usodo v lastnih rokah. On mora odločiti, ali hoče povsem izginiti, ali pa srečno živeti. Narodna skupščina zaupa nemškemu narodu. Ebert je nato izpregovoril s terase narodnega gledališča nekoliko besedi množici, ki je navdušeno odobravala. Godba, ki je opravljala častno službo, je intonirala »Deutschland iiber alles«, pesem, ki jo je množica v zboru ponavljala. Vstala v pokrajini Gharb. CASABLANCA, 23. (S.) V pokrajini Crfrarb so se uprla proti špaarskemu gospo-'srtvu vsa plemena na posestvih v Gori e tu in v AhlsherHu. Napadla so že špansko »luko, kl je bila obkoljena. Posadka iz E1 Kaara le dobite povelje, da odide na ponjoč. Špartsko topništvo strelja bretz prenehanja Splošna stavka v AtzacUL MUHLHAUSEN, 22. Švicarska brzojavna agentura javlja, da Je delavska uniia 17 t. m. progla-■sifca po vse*' Gorenji Aizactji splošno stavko. V Miihlhausnu je cestna ž- ' lica ustavljena. Od davi tudi električna luč ne 4»ri več. Javni obrati ne deiajo. Posebnih pripetljajev ni bilo. AmeriSki poslanik v Rimu odstopil. WASHINGTON, 22. (S.) Državni urad naznanja, da je Nelson Page, ameriški poslanik v Rimu, predložil svojo demisijo. Zavzetje Odese. LONDONr22. (S.) Reuterjeva agencija po roča, da so ukrajinske čete zavzele Odeso po hudem boju z boljševiki pri postaji Raz-dyjelnaji v severnem delu mesta. Eksplozija na krovu italijanskega pa mika »Nettura«. LONDON, 21. (S.) (Zakasnelo). Lloydu poročajo iz Galvestona, da je nastala dne 20. t m. v Port Arturu na italijanskem parniki »Nettura« velikanska eksplozija, vsled katere je bilo veliko vojakov mrtvih in ranjenih. Velika nesreča pri Ne a p ki. NEAPEL, 23. (S.) Danes.se je nenadoma udri hrib nad vhodom v sta-ri predor. Pod kamen:tvn k ostaio 8 delavcev. Na txe mesta so iprMi*teJe vse obtesth stotarra vojakov in ogn'egascev. Doslej ni imelo re&evenje nobenega uspeha. Rašlenlamo! »Odprimo oči, premotrivajmo, preudarjaj-mo, pretehtavajmo, pomenimo se pametno!« — tako pravi prijatelj Passi^i, glavni urednik socijalnodemokrcrlskerga »Lavoratora« kolegom pri »Eri Nuovi«, katera je zlasti v zadnjih časih, posebno pa po znanih »tržaških dogodkih« čim dalje tem silneje jela napadati socijalnodemokratsko »delovno zbornico«, njenega tajnika Passiglija, Hst »Lavoratore« in sploh vse, kar je socijalnodemokratskega, in obsipati z očitki — »avstrijakantstva« in »jugoslavofilstva«. Nas bi drugače ne zanimalo to medsebojno robkanje obeh italijanskih socijalnodemokratskih struj, »pravoverne« z »Lavoratorom« na čelu, in »razkolne« z »Ero Nuovo« — »oficijelne« in »reformistič-ne« — toda stvar sama poseda tudi globoko v naše narodno življenje, vsled česar ni le u-mestno, da se pobavimo žnjo, temveč tudi naravnost nujno potrebno. Ragioniamof Odprimo oči, premotris ijmo, preudarjajmo, f-retehtavajmo. pomenimo se pametno! Odprimo oči in premotrimo, ali je socijalna demokracija v Trstu, z »Lavoratorom« in vsemi njegovimi ljutimi na čelu, stranka, v kateri je mesta za pripadnike našega naroda, ne da bi zato bila oškodovana stvar istega našega naroda; preudarimo in pretehtajmo izjave, ki prihajajo iz ust voditeljev socijalnodemokratske stranke, ki se z vsen* poudarkom, v obrambo proti napadom z drugih strani, v dokaz pristnosti nazorov, čustev in načel, ki vladajo v stranki, objavljajo v stranknem .glasilu; pomenimo se pametno, in izvajajmo, izvedimo potem tudi neobhodno potrebne posledice. Mi sami nismo nikoli niti najmanje dvomili o prisinosti italijanstva tržaške socijalne demokracije, saj nam jo je vse ravnanje proti nam in našim narodnim potrebam in zahtevam v vseh naših dolgoletnih bojih zanje dokazovalo dejanski tako jasno, da bi vsako nasprotno mnenje postavljalo resnico naravnost na glavo. Edino če je kedaj morda kak posameznik trenutno pokazal nekolitko prijaznejše lice kaki naši kulturni potrebi; toda tudi to je bilo, kalior rečeno, le trenutno in pač z očividnim namenom, da se je tem laže upravičila strankna naklonjenost laškim nacijonal-nim zahtevami ki naj bi bile žebelj v krsto našim. Opozorimo naj tu edino le na naše šolsko vprašanje v Trstu in glasovanje socijalnih demokratov za — Lego Nazionale. Tistim, ki so se le količkaj zanimali za politično življenje v Trstu pred vojno, pač ni treba klicati v spomin vseh onih ljutih bojev, ki smo jih bili in prebili s socijalno demokracijo, v kateri so se kot najhujši naši nasprotniki kazali ravno sinovi našega naroda. Dočim je bila laška socijalna demokracija v vsem svojem dejanju in nehanju vedno — laška, so jugoslovanski socijalni demokratje, ozko spojeni s svojimi laškimi sodrugi, vedno izpovedovati tako silno (togo, okorelo mednarodnost, da je v polni meri prehajala ali v breznarodnost ali pa, da se še tem izraziteje označi nasprotnost proti slovenskemu naroinjaštvu, v italijanstvo laških sodrugov. Tako je bilo, in se »tudi ni dosti izpremenilo. Evo dokaza: Passigli navaja v svojem odgovoru »Eri Nuovi« naslednje: vDelovna zbornica sprejema tudi delavce slovenskega jezika, toda zahteva od teh delavcev spoštovanje italijanskega naroda, kakor hočemo od italijanskega delavstva spoštovanja slovenskega naroda. Delovna zbornica, sprejemajoč manjšino slovenskega delavstva, ki živi v Trstu, odpoteguje te delavce vplfvn sovražnikov naroda (italijanskega) ? >1 agom a pretvarja ▼ prijatelje našega italijanskega), ker se polagoma vž> , -iašimi italijanskimi delavci ▼ italijans .v. ^ijalno in politično življenje in žive v istih stiskah in istih stremljenjih z vse-tsI delavci Italije in se čutijo bratje tega delavstva. Delovna zbornica torej zasleduje politiko prijateljstva napram delavstvu, ki je v veliko podporo delavstvu našega naroda in našemu narodu (italijanskemu). Nam je vse na tem, da nimamo sovražnikov v hiši; nam je na tem, da seznanimo delavca drugega rodu z našo deželo, našimi nazori, našimi razmerami, našimi nameni. Ko se nain je posrečilo, da smo pritegnili v splošno delovno zvezo (italijansko) vse delavstvo Julijske Benečije, smo izvršili čin izredne nacijonalne (italijanske) politike, kaderega tisti, ki bi ga bili moraLi, niso cenili dovolj visoko. S pritegnitvijo v sploš-n^ delovno zvezo — pa naj se reče o njenih namenih karkoli — smo pritegnili v politično in socijalno nacijcnalno (italijansko) življenje vse delavstvo tega ozemlja in je od'egnili vplivu sovražnikov našega naroda (italijanskega). Naša delovna zbornica, po svojih namenih mednarodna, izvršuje v .tem ozemlju, kjer živita in morata skupaj živeti dva naroda, izredno nacijonalno (italijansko) delo, ki bi se drugače ne moglo izvrševati tako učinkovito in tako razborito. Ni zastonj naša delovna zbornica slovenskemu nacijonalizmu trn v peti; slovenski nacionalizem ne poizkuša zastonj odvračc'.i slovenskega delavstva od pristopa k delovni zbornici! Vsak slovenski delavcc, ki ga pridobi- IVAN BALOH: Slepec. Prejel sem pismo: Prejel sem pismo — in želel sem, da bi takega nikdar več ne iz nobenih drugih rok. Pismo je bilo pisano z velikimi črkami in vse črke so bile prebodene s Šivanko. Pisarno je bilo samo na eni strani, ker na obeh sploh ni bilo mogoče. Pismo je bilo kratko. Poleg cbičajnega uvoda in konca se je približno glasilo takole: Usmiljena sestra mi je čitala iz nekega časopisa in čitala Vaše ime. Spomnil sem se svojega učitelja. Jaz sem slep. Rajii bi imel, da bi bil mrtev. Spomnite se nas v domovini. Vai F. S. Odložil sem pismo nem in tih. Sel sem v zgodovino svojih spominov nazaj za par let. Nisem mogel takoj nafti dopisnika, tem manj, ker je 'bilo mojih učencev s takim imenom več. Tedaj sen se pa opomnil razglednice, Id mi jo je poslal vojak od soške fronte, ki se je odlikovala po svoji krasni pisavi, tedaj sem se spomnil Franceta, enega najbolj nadarjenih učencev, kar sem jih imel v življenju. Bil je Pravi- Sedel je v prvi klopi v šoli in bil po soglasni sodbi učiteljstva najboljši učenec. Koj prvi dan, ko sem prestopil praig šole in ga zagledal pred seboj v klopi, je name napravil močan vtis. Roke je knel lepo na klopi, sedel je nepremično in gledal vame s svojimi velikimi očmi in takbrekoč požiral, kar je slišal iz mojih ust. Ampak tiste veuae, crne od mi ms o h otele iz spomina. Videl sem Že cigana iz ogrske puste, videl vojake iz Sicilije in Kalabrije —- in zdelo se mi je, da se tiste njihove črne oči prilagajo njihovi rasi, njihovemu tenu in njihovemu podnebju. Pri Francetu ni bilo tako. Njegove črne oči. Stran tL »EDINOST« Mer. 230. eno mi za delovno zbornico, pomeaia gotovo enega sovražnika mani za naš (Italijanski) narod. Ta politika mirnega vkupnega življenja, lojalnega bratstva je politika, ki najbolj prija našemu (delavskemu) razreda in našemu (italijanskemu) narodu; našemu razredu* ker prepreča krumirsivo slovenskega delavstva, vsled katerega smo v prošlosti toliko morali trpeti; našemu naroda, ker prepreča, da bi se tlcvensko delavstvo pritegovalo ▼ Narodni dom v svrfco politike proti našemil (italijan-ekemn) naroda, če bi pa imela naša delovna zbornica narodnjački (italijanski) značaj, bi Irl neposredni učinek, da bi ne mogel nitt eien slovenski delavec (pristopiti k delovni ebomici, pač pa bi ga celo morali vreči iz p;e, in bi se tako navajalo to delavstvo, da si rstanovi svojo lastno delovno zbornico v Iv aro d t: eni domu in podpira slovensko narod-njaštvo.« V nadaljnem navaja Passigli sebi in svoji stranki v prilog Barzilajeve besede, Id jih je izpregovoril ob zasedbi Trsta po ItalijaniE in sicer: »......Če ostanejo med nami ljudje, ki govore jezik, različen od našega, bodo morali misliti, da je Italija dežela svobode. Za tiste, ki pošteno priznavajo barve njene zastave, za tiste, ki ne nameravajo tlačiti njenih pravic sli se jim upirati, bo Italija vedno de-f:'e!<*h i pravičnosti, ne da bi poizvedovala, ▼ k-k^m jeziku se zahtevajo.« Poiem pa pravi nadalje zopet Passigli sam, ves Italijan od nog do glave: »....Če je kdo, ki kriči »Abbasso 1'Italia* f-Doli z Italijo ), ni za nas (socijalne demokrate) nič manjši lopov kot za nacijonalce (italijanske)....« In nadalje socijalnodemokratsko delavstvo — navdušen boritelj proti jugoslovanski nemarnosti: »....Poglejmo, kako je 4a delavski razred znal vstati, ko je v resnici grozila jugoslovanska nevarnost, ko je v resnici pretila nevarnost, da nam odvzamejo vse parobrode!.,..« Trst je v Italiji: *....Med vsemi mesti Italije je Trst mesto, k:er se je stavkalo najmanj —Trst je edino Italijansko mesto, ki ni sodelovalo v zadnjih f*b?.nj'h proti draginji, namreč navalih na prodaj alnice in pienitvah....« Socijalni deinokraije nočejo bRi »avstrija-karti« (ta očitek je bil v resnici bedast) in ne Jugoslovani {to jim verjamemo prav radi): -:....naš delavski razred, ki se zaveda svojega razreda in naroda (italijanskega), noče, La bi se imenoval avstrijakantski, noče, da bi se imenoval jugoslovanski, noče, da bi ga e:natraii za -tako aboinej^a in fcebastega, da bi *e dal zavesti pG protii talijanskih stru- Ne vemo, ali je Fassigli prepričal s temi svojimi tehtnimi, gotovo vsega uvaževanja vrednimi dokazi o pristnosti svoiega in trža-Ike socijalne demokracije italijanskega mišljenja, snovanja in delovanja, ne, tega ne vemo; nasprotno pa izjavljamo, da za nas takega dokazovanja in prepričavanja sploh ne fci bilo treba, ker smo že od vsega začetka kar rajtrdneje prepričani, da je bila socijalna demokracija v Trstu v svojem bistvu vedno in vselej italijanski nacijonalna, da je bila njena navidezna mednarodnost le vaba za vse tiste velike mase jugoslovanskega delavstva, ki bi se drugače ne bile dale zavesti iz jugoslovanskega narodnega tabora in povesti tjakaj, kamor so sebe in nje želeli italijanski (sodrugi. Mi nismo nikdar dvomili o teh nespo-fcitnih dejstvih, in prijatelj Passigli nas je edino le še potrdil v tem našem uverjenju. Zato pa tudi ponovno pravimo vsem tistim, katerim se še doslej niso odprle oči, da bi bili spoznali bistvo tržaške socijalne demokracije in njenih resničnih načel in strem-! eni, ter jim njena dozdevna mednarodna pravičnost še vedno v toliki meri zasleplja ja-SOOSt pogleda, da od nje pričakujejo celo za ras narod ugodne rešitve našega narodnega vTJr-išanja. zato jim pravimo ponovno: Odporno oči, premotrimo. preudarimo, pretehtamo, pomenimo se pošteno! Ragioniamo! r' zlat o Kočeojii. s ■!ska Župa Ljublj&na I. le priredba v nedeljo 17. t. m. po »prestanku 6 tet zspet svoj V. župiH ■zle; in takrat v Kočevje. To priliko je -pcrabil-o čudi pevsko društvo »ljubljanski Zvon-, da prirod" v tem deiu slovenske zemlje, kjer doslej še r.i r-'o čuti slovenske pe?rni na tako Izbranem kcv.eriu, da priro_i svoj veliki kcocert ter pokaže ro :n. ki so prisiKem živeti v najožjih stikih z v K levifli naseljenim Nemci, milino jugoslovanske siasbe. /e v soboto 16. m. poe bil nastop 81 gojenk šolskega nara&Čaia, ki so izvajale štiri proste vaje pod vodstvom brata Siapničarja. Sledile so župne proste vaje članov za leto 1919. Lzvajak) je 120 bratov 4 iproste vaje pod vodstvom župnega načelnika brarta Stane Vidmarra. 19 članic Sokola I. je izvajalo proste vaje za Jeto 1919 pod vodstvom brata Slap-mčarja. Končno je nastopilo 18 članic in 12 članov Sokoia II. z uvema kombiniranima prostima vajama pod vodstvom načelnika brata Paulina. S tem je bil popoldanski spored izčrpan. Razvil se je na to obhod, na Čeiu nru konjenica, za njo pa »ljubljanska Zvon« z (zastavo, vojaška godba, zastava ljubljanskega Sokola, Sokola v Ribnici in Sokoia na Vrhniki. Tem zastavam so sledi'le deputacije zunanjih društev m sicer deputacija Saveza jugoslovanskega sokdsrn, Slovenske Sokolske Zveze, Ljubljanskega Sokola, \Th-niskega in šišenskega Sokoia, na to pa vsa (društva, včlanjena v žtrš Ljubljana I. in kcct: Sokol I, Sokol II., Sokol Stepanja vas, Sokol Moste. Sokol Šff. Ved, Sokol Liti;a-Šmartno, Sokoli Kamnik, Sokol Ribnica, Sok<4 Sodražšca, Sokol Velike Lašče. Sokol D. M. v Polju, SokoJ 'Kočevje m bratre iz V5§nje gore. Poleg članov m članic teh društev se je udeležilo tega dmpozarlnega obhoda tudi nebroj -gojencev in gojenk, bodisi šolskega, bodisi obrtnega naraščaja teh društev. Veličastna obhod se L"ie pomskad ob zvokih vojaike godbe po iriicah nekiia} tako »agrizenega nemškega Kočevja, ne da bi se upal kateri izmed teh bivših junakov motiti mir in red. Na glavnem trgu se je izpreved ustavil, n.tkar je mgovoril zbrano obč;n^tvo in Sokols^vo starosta- koče\~skega Sokola brat dr. Raih. Pocdravil je izletnike, pcudaijačcč važnost sokolske šdeje, ki je strta stari avstrijski režim, ter privedla narod v okrilje enotne svobodne Jugoslavije. Zahvalil se te župnemu proisedništvu za dobr-o uspeli iz-et, ki bo -Jtodevskrmu Sakoi u v zgled in v izpodfrudo. Obenem se je zahvali pa tuda »Ljubljanskemu Zvonu« za r-oset in nameravano prireditev. V imenu »Ljubljanskega Zvona« se je odzval pozdravu predsednik dr. Svi gel j, po-uJar^arJČ skupne kulturne teinje SokcLtva in pevskih društev. Obl^ubd je, da bo v bodoče društvo •-Ljubiiaaiski Zven« sodelovalo roko v roki s Sokolskom v procv-ir in prc?i>eh mile domoAine. V imenu žu^e Ljubljana I, se je ocizvai pozdravu starosta dr Pestmnik. OmentaJ je važnost sokolske vzjjc;e za nnrod ter se obenem sponi m jal -uidd -nstanoviieija Sokofetva, Tyrša. Pe\-ci ■»LKiMjan-skoua Zvona« so za$>di nato še »Lepo naio c'omo-vino«, katero je poslušala zbrana večtisočglava množica o^rith glav. V imenu narodnega ženstva kočevskega jc pozdravila zbrane brate in sestre ter vse, kž so pohiteli v metropolo kočevskega okTaCa, ga. Ogrinova. Vsem izvajanjem govornikov, kakor tudi pesmi »Ljubljanskega Zvona« je sledijo velikansko navdušenje, izprevod se je ^ to razSel. Ob pol 15 ie priredii Ljubljanski koncert v dvorani hotela »Trst«, ki je ned vse sijajno uspel. Predsednik Ljubi; a nekega Zvoca dr. Švigeij je imel nato na zbrano občinstvo kratek ns-govor. kateremu je slediia himna »Bože pravd«'. V ::nenu poslušaJstva se je v ginjenih besedah zabvaiii za prekrasno prire^tev kočevski ro?aJt dr. Maurer, poudarK ioč, da je to prva prireditev v Kočevju, pri kateri se će čula iepa jugoslovanska pe-ern in •ki bo ostala kočevskemu prebivalstvu v trajnem spominu. Ob 16. se je pričela na telovadišču javna telovadba po naslednjem redu: Proste vaje šolskega naraščaja, proste vaje članic, skupine obrtnega narašoaja, proste vaje getenk in kombl:iirane proste vaje članov in članic, Sokoia II. z istim številom in pod istim vodstvom kakor dopoidne. Sie«di!a je orodna telovadba in sicer je nastopHo članstvo s 6 vrstami: na bradlji, drogu, konju, kozlu, s skokom v daljino, metanjem ždezne krogke in dviganjem ročk. Na to so nastopile gojenke s prostimi vajami za leto 1919. Vsa telovadna izvajanja so žela obilo priznanša, posebno pi or<*!na telovadba hi mr^opi fro;-e«k. — fetid tek-em re bil sijajen bi se zan;tire žtrpi Lhibijenc L k: &*štitati. Po razglasitvi uspeha tcJuite je imel na Plwaao občinstvo in Canstv«o še kratek naaovor str.rosta ž«>e br. P Pesto^iik, nakar je bil oficijelni del zaključen. iNa prostoru za Itudsko šolo se je razvfla nato živahna, ljudska veselica, kjer se je niidHo občin-st\-u ^e, kar si STce pcžeK. Zlasti mnogo priznanja so žele pevske točke Ljubljanskega Zvena. Živahnost vrvenja je povzdignila še vojaška rke ro^e n1^-- Tedaj sem se spomnil Franceta v oddaljeni ▼asi. Vprašal sem, če se je že vrnil iz bolnišnice, in izvedel sem, da je dema pri svoji materi, da jc s! .-p in da k< še plete. jinidc« io u .ai je. Živila aprovlzatfjske kombije. B teden od 25. do 30. avfnsta 1919. GVeŠčipne »e št 9 živilske izkaznice.) Bela moka: 50 dkg po 52 stot. kg. _ Testenine: 50 dkg po 1'30 lir kg- X \ Rii: 1 kg po 1'15 Hr kg. ' Leča: 30 dkg po 2'— bri kz. Jajca: 2 jajci na odmerek po 48 stot. ; Sir : 5 dkg po 8.80 lir k«. Kava: 10 dkff po 11*80 k z. Sladkor: 15 dkg po 470 lir kr Cikorija: 30 dkg po 2*— liri k«. Ekstrakt holandske kave marka Italla: 1 zavoj (60 gramov) na osebo po 50 stotink zavoj. Cisto oljčno olje po 5*50 lir liter poljubno. Kis: četrt litra po 1*40 liter. Slanina: 15 dkg po 8'20 lir kg. Losos: v posodah po okofi pol kg po 2'25 lir posoda na izkaznico. Jezik: V škadjah po 45 dkg po 4 lire, 1 ikatlja na izkaznico. Živila ki se razdele posestnikom ubožniških izkaznic: sladkor, kava, cikorija, ekstrakt h o lanjske kave marka Italia in kis. Kondenzirano mleko, sladko: 1 posodica na odmerek živilske izkaznice in sicer: prvovrstno sladko kondenzirano mleko (marka Mercurio in marka Nutrice) po 2.90 ijri posodica; kondenzira-no. nesSadko mleko Cnrarka Colombo) v posodah po 1 kg po 4.70 lir posoda. s Mik>: na vrake tri odfticrke živiJoke iz^zaznice poi kosa po 150 gramov po 80 6>tot kos. Po z-iitevi, z ozirom na množino, ki se nahaja v iilattišču, se dob?: ali 1 zavoj lepljivega peciva, po 60 srtotink zavoj, 1 zavoj sladnih biškotov, po 85 stot. zavoj, 1 zavoj riževega zdroba, po 80 stot zavoj, 1 zavoj žitne moke, po 80 stotink zavoj, 1 zavoj hranjive moke, po 90 stotink zavoj, — ali pa 1 zavoj meki na ste moke, po 90 stot zavoj. V ribji tržnici: Namočena polenovka po 2'52 lir. kg. Nasoljene prvovrstne velike sardele po 10 Hr. stotink ena. Nasoljene majhne sardele po 5 lir. stotink ena. m m m Prodala kruha na začasne Izkaznice. Tisti, ki nimajo v Trstu stalnega bivališča in ki imajo začasne izkaznice za kruh (izkaznice za tujce), ne bedo mogli kupovati svojega očteerka kruha v vseh pekarnah, ampak samo pri pekih, ki eajrri pečejo kruh. S tem se opozarjajo tudi vsi razprodajalci krnba, da se odvzame pravica do nadaljne razprodaje krulta onim, ki bi se ne držali teii določii. • • Mo^asie proda^nic. OJijc-malci. M bi žeJdš menj«tr prodajalne, bedisi (proda-jnlne komisije ali zadružne prodajalne kakor tudi prodajalne trgovcev, ki razprodajajo ži-vSa apr ovi zaci jske komisije, se morajo obrniti direktno na oeni-ralni urad za izkaznice v uHci della VaHe It 3. Cemrdni urad razprodajalnic aprovi-a^acljske ko^n-isije, ravnateljstva posameznih za-idrug in trgovski konsorcij nimajo pravice, da bi izvrševaii apremembe. • • • Razdeljevanje petroleja. V tem tednu se razdelijo izkaznice št. 47 za nakup poi litra petroleja samo posestnikom srvo-vijoicaste petroHejske fzkazrrce (istano\-anja brez pfin-ske in električne rcesvetljave) in z natiskano pefcrciejko. Pre§či7>ne se St. 3, ki se nahaja na levi štrcati nove petročejske izkaznice, kjer ie natisnjena petrolejka. Pri nakupu petroleja preščip-riejo razprodajeki odgo^Tjajočo Št 3, ki je "'na de^na strani no\-e 8>etrdejske izkazrrice. Petrolej se bo prodajal od 25. avgusta do 1. septembra, kikaznioe se bodo kontrolirale v triid Cassa d i Ris-^-mtio št. 13, II. na»dstr. do 2. septembra. Raz-prodajeJcem petroleia, ki bi iz kakrinega-koli vzroka ne prinesii izkaznic na kontrolni urad do 2. septembra, se knatkomalo odv-zame pravica do nadaline razprodaje petroleja. Razprodajami se opoz.arjek>, naj nt npoštevajo izkaznic št 47 c žigom Kadruce državnih nradnikov, ker dobivajo člani te zaoru.5?e petrolej neposredno iz a!torc« objavila odlok generalnega o\-ilne-komisarii ia za Julrjsko Benečijo, s katerim se v svrfro presoje prošenj za uvozna in izvozna dovoljenja za slučaje v smislu veljavnih dcločeb, ustana\Jjja pri generautein civilnem k omi serijsku posvetovalni odbor, kateremu bo predsedoval namestnik generalnega civilnega komisarja cli njegov namestnik ter mu bodo dani načelirk komisarjato-\ tga izvoznega urada, odposlanec carinskega urada in Izvedenec, ki ga uoioči tržaška trgovinska zbornica. Ta odbor bo mogel predlagati -razv^eijiav- bližal koči. Bal sem se skoraj svidenja. Pri takih prilikah imam najrajši, da je malo ljudi pričujočih — in tega sem si bil gotov, ker se je nagibal dan in so bili vsi ljudje na polju. Ko pridem v vas, vidim, da je skoraj prazna. In tega sem bil vesel. Približam se s tihimi koraki Francetovi koči. Čudno se mi zdi, da sem se tega svidenja tako bal, kot še nikdar nobenega v življenju. Ko stopim za vogalom sosednje hiše — za- slišim citre, glas. Vedel sem takoj: France je doma in na citre igra. Čudno je, da se mi ni mudilo; počakal sem, da so strune utihnil« in da je pesem izvenela. Takrat mi je bilo tako čudno pri srcu, da enakega trenutka ne pomnim v življenju. Vzel sem si poguma, korakal naprej — m stopil preden). Odložil je ravno citr« in prižgal cigareto. »France. Bog te živil« — taJc je bil moj pozdrav. bodtel 9p£ušuib prepovedi ta nekatero Mago, bodisi prepovedi za določeno skupno koKči»o. Zamenjava kron. Uradni lOsservatare« jav$a: Osrednji urad za nove pokrajine je sporazumno z zakladnim ministrstvom določil 31. t ro. kot zaLm zamorejo posiati potrebne tiskovine. Zvišanje stanarine v hotcj&. Ker ie bila navada v hoteJUi, da so se enim gostom, ki so samo prenočevali v hotelu, :ie da bi bili vsaj enkrat -na dan ■ttKl-i ali obedovali ali večerjali v hotelski restavraciji, sobe računale sz 25% dražje, in e to dejstvo n; upoštevalo pri oblastveni uredb: cen. določa sedal chritm komisar, d u se odslej ta povišek ne sme več zaračunavati in veljajo torej za vse hotelske goste enake cene, četudi samo stanujero v hotelu, ue da bi oi>edovali ali večerjali v hotelski restavraciji. Furian Ivan Iz Zaboršta se obvešča tem potom, da se njegova hranilna knjižica nahaja pri poštnem uradu na Borznem trgu, kamor naj se obrne osebne. Me&iardno Izobraževalno društvo v Skednju priredi danes, 24. t m, pri Sv. Am, gostilna ex Subieia, veselico, na kateri codedujeOo: nutiidoii-nistično dntštvo, škedenjska godba in pevsko tjm-štvo iz Sv. M. Madg. Sjj. Šaljiva pošto, igrdov, sreča v žakiju, jiles v dvorani. Začetek ob 16, konec opolnoči. Danes v Trebče! Pevsko društvo = Jadro« ozir. njegov dramatični odsek vprizori danes v nedeljo, 24. t. m., na krasnem senčnatem dvorišču »Gospodarskega društva« itfro »Meč uniforme«. Na sporedu so tudi tri pesm-f. Med pavvami igra tamburaški -zbor iz Bazovice. Ker ee obeta nekad lepega in zabavnega, si 'dovoljujemo vabiti občinstvo na mnogob rojen obisk. Danes se bo vršfl pevski večer ^Šentjakobskega pevskega zbora«. Začetek ob 18. Kraj: Dvorana Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu (nr.'sproti cerkve). Spored obsega zbore in sc:no speve. Sodelujeta tudi mandol. skupina »V. Parma« ter g. Vi. Prinčič (klavir). Peli se bodo naslednji zbori: 1. moški: J. Proch&sikov Meč ljts-bezni*, dr. Schwabov »Vinska- in Hudovernikov »V celici« (poslednji z basovskim samof.pevem hi klavirjem); 2. ženski: Adamičev ^Poj. gete4 n, ©cto mi nzznani«, tudi s klavirjem, ser 3. mešani: B. Ipavčev: »Pozdrav«, Aljažev »Zaostal ptič« in Mirkov i Kozaško slovo«, ki je fefcladba veči<*n obsega, spisana za zbor in orkester. oziToirt klavir. Basist g. Klun zapoje Adamičevo skk'dbo »Kot iz tihe, zabijene kapele« in Gerl-ičevo »Kam?« — Kakor razvidno, je pregibni zelo raznovrsten, In pevski večer, ki ga priredi mladi pevski zbor združenih Sentjakobčanov, bo gotovo vn-■'>-bivajo pri b'agajni pred dvorano proti odškodnini 20 stat. Z o'/irom na velike stroške, ki jih ima pevski zbor s to -prireditvijo, in na njegovo resno in smotreno delovanje se j>replači!i hvaležno sprejemajo. Gdborova seja uGlasbene Matice« se bo vršila v društvenih prostorih v torek ob 16. Vabljeni so tudi gg. zastopniki pevskega zbora in orkestra. — Ivanks S., stam 20 let ki stanuje v ulici MoMno a ve«rt» 18, H Izpila včeraj dozo karbolne kiselice. Poklicalt so zdravnik® rešilne postaje, ki ji je »rrvai žekxlec. Nesrečnioa se sedaj nahaja v mestni boiaiinici. Nieno stanje ni nevarno. Vzrok njenemu činu je bil baje obup. Nesreča na delu. Včenaj ob 19'30 so kJicaii zdravnika rešiine postaje na angie.ški paral k »»Imlorft«, ki je zasidran v prosti luki. Zdravnik je takoj prihitci in našeJ na krovu delavca Gina Sve-^Cfiča, starega 45 let, kateremu je padel kos premoga na hrbet in ga težko poškodoval. Zdravnik mu je dal prvo pomoč in et* nato poslal v mestna bolnišnico, kjer so ga sprejeli v 4. odd. Nesrečneži. Včeraj so klicali Trevesa v Kašte-lir, kjer se je trgovcu Marku S. zmešalo. Revež je dirjal po vasi in počenjal vse mogoče neumnosti. Treves ga je z veliko težavo zmumil v kočijo, kjer ga je pokril s prisilnim jopičem ::i ga pripeljal v Trst. Ubogi trgovec se nahaja v opazovalnici. — Po Trstu bodarie. Fran Ancin *e nakupil pred par dnevi obilo živil in drugih reči v mestu. Da pa ne nosi tako težkega bremenc na Skorkljo, je mislil, da >e boljše, če ga pusti v kakšni prodajalni in pošlje potem kakšnega moža, da mu ga prinese na dom. Vstopi) je zato v Ste-pančičevo trgovino v ulici CornmerciaJe in ea-hteval par Ktrov oija in nekaj kave. »Sai smem pustiti prr Vas to blago?« je vpra-ŠC-! g. St-apančiča. »Izročite ga, prosim, možu, ki Vam poreče, da prihaja <«1 mene!« »Najboljše je, če izročite možu listek, da lahko dvigne blago< je pripomnil 33. Stepančič. »O ne bojte se; jaz pošljem takega moža, ki mu lahko zaupam.-- In g. Ancin je odšel. Nesreča je pa hotela, da je bil g. Ancin pri nekaterih T-možeh« zelo priljubljen. Tako se je zgcdMo, da so se mu kar vsiljevali možije. kr bi bili radi nosili njegovo blago. Včeraj je pr-išed v Stepančič evo trgovino niož, ki je rek^l. da- prihaja po Ancinovo bla^o. »Imate listek« ga je vprašal g. Stepančič. sO prosim Vas! pri Aucinovih nismo tako natančni. Kakšen listek? Saj vendar vem, &aj Je moj gospoJcr pustil pri Vas: odje, kavo, riž, — in mož je našt<3 kes po kosu; Jri se je v številnih izavoijHi in zavojčkih. Mi bilo dvoma: mož je res poštenjaki G. Stepančič mu je izročil blago, tmkar jc leta vljudno pozdravil, zahvalil in odšel. Kmalu potem pa so se zopet vrata odpria, in vstopS če zopet mož, kr je rekel, da prihaja od C-Auc-ina. >Sai sem blago ravnokar izročili« je fctjiavil g. Stepančič. »Ni mogoče! Morda je ar, ker ga ni cn ;irutiraj temveč nskr idrugi vojaki. Ko pa prića še vednr> vztraja p:i svoji trditvi, mu obtoženec zakriči »Laizete! Jaz nisem krid: il rvčesar. Zakaj me 0'1-tožuete? Zakaj n>e hccete uničiti?!« VojaLk! obtožiteJj, poročnik BoJcgnn, trdi, d. je botožn!._ utemeljena, in zahteva, se obiu žemc obsodi. Sodr.ijski branitelj, poročnik Giord ni, zahteva, naj se cbto2cnec oprosti. „Tr2sfKa krneti sta družba" vabi na sv j obini sbor ki bo danes, 24. t. m., ob 9.30 predn. v prostorih „Nar. domaw v Trstj ODBOR. Pa mi je odgovoril: »Zakaj bi se ne? Hribčka ne bom nikoli kupil in trte ne bom sadil, saj se je še domača posušila.« Molčal sem, »France, še eno zaigraj!- »Bom.« Strune so zapele: Lepa naša domovina. . Ko sem začul prve akorde, sem dejal: »France, vsaj to mi zapoj, saj jo znaš.« In začel je: »Lepa naša domovina----- Prsti njegovi so se tresli in glas. Komaj je končal prve besede, je počila struna. France je prenehal, položil je svoji roki na citre in glavo na roke. Nastal je trenutek, ki ga ne pozabim. Njegov obraz je bil bled in glava kot mrtvaška z globokimi luknjami. Nebo \e, kaj je takrat čutilo njegovo srce. Smatral sem, da je najboljše, da »irejn. Hotel sem mu še podati reko in se od njega posl.i-viti, pa me ni pustil — še nekaj težkega je ležalo na njegovi duši. V Tftftt, dn# 14 iTtfvtU 1*1*. •ftUMOST« Hm S* Uni m SođfSče nbsodi Brusna na 3 mesece zapora. Ivan Schillaii in ivan Mielavez sta obtožena, da sta ukazala gospodarju gostilne »AJ cacciato- re«„ naj zapre svo'-o gostilno in da sta ob tej priliki kričaJa: »Tržačani, ven iz gostilne! Naretiimo že m: red; je že čas. da se stvar enkrat dokonča!« 01>a obtoženca taj rta, Miklavec trdi cefc>, da v cmMi dneh spioh ni rz hiše, ker je bii boian. Sodiiče obsodi SkrhiHana na 3 mesece najpora, a Miklavez je oproščen. Trsrovec Franc Bladi, bivši tržni nadzornik v Ftorenoi, je obtožen, da je terekeJ besetle: »V Ljubljani se žrvi boljše. nego v Italiji.« hia prošnjo vojaškega obtožitdia K optičen. Un&ffinis*"' irSfliB BaiMi v Ljurjinl, Djinižnlca v Trsln. Poziv k vpisovanju novih delnic. Redni občni zbor je 5. majnrka t. 1. zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico od K 15.000.0c0.— na K 20,000.000___ z izdajo 12.5G0 novih delnic v nora. znesku K 5,000.000.— in je pooblastil upravni svet, da določi po svojem preudarku rok in način izdaje novih delnic. Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, razpisati subskripcijo pod sledečimi pogoji: 1) Vpisovanje se vrši od 1. do 31. avgusta t i a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu« Saraievem, Gorici, Celju in Mariboru. b) Zivnostenski banki v Pragi in vseh nje-»iili podružnicah; c) Hrvatski trgovinski banki t Zagrebu in sjeni podružnici v Osjeku; d) Hrvatski zemaljski banki ▼ Osjeku, in vseh njenih podružnicah. 2) od 12.500 novih delnic a K 400.— nom. v skupnem znesku* K 5,000.000.— se prepusti dosedanjim delničarjem 9.375 komadov in sicer v razmerju na 4 stare 1 nova po K 650.—, plačljivih naenkrat najpozneje do 31. avgusta t. L, več 5% obresti od nom. K 400.— od 30/6/19 do dne plačila. Ostalih 3125 delnic se ponudi drugim re-flektantom po K 800.— za komad, več 5% tekoče obresti od nom. zneska K 400.— od '0 6/19 do dne plačila, proti takoj&njem plačilu. 3) Nove delnice bodo opremljene s kuponom za IL semester 1919 in bodo deležne pdovice čistega dobička za 1. 1919. 4) Pri vpisovanju se morajo predložiti v nav'edenm roku plašči starih delnic sub-skrpcLjskira mest«m v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja ,'s!od tehničnih zaprek še ni bila mogoča, travico do opcije v določenem subskripevj-skem roku na podlagi tozadevnih pismenih pri glasnic in začasnih potrdil o plačanih del- 5) Azijski kurzni dobiček od novih delnic sc po odbitku stroškov in kolkovne pristojbini uporabi za ažijski rezervni fond banke. (,) Proti vrnitvi začasnih potrdi! se nove detrice tekom meseca januarja 1920. izroče subskribentom. (Za okupirana ozemlja po možnosti). ... 7) Reparticijo delnic za nedelničane si pridržuje upravni svet, toda v prvi vrsti se bono - rrštevali oni subskribenti, katerim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega Števila vpisanih deklic. Upravni svet ljubljanske kreditne banke. Ljubljana, 21. julija 1919. TF2ASKA KMETIJSKA DRUŽBA. Se nekoliko tednov in bo treba rti na polje, ob-IcM zeml:o in >zase?ati oziir-ino. Naš trud ra se -i -n bc le tedaj azp*2Čai ako bomo poseiaii res uonro seir»e. k>ktno pa mora bit. seme? Sema mora titi v rrv: vrsti čisto vsake primesi, ki bi mosrfa škodin tfi semenu samenm ali bodoči rastlini. Seme mora biti z dna v o, pcLno. svetle barve in svežega vonja. rvuga važna lastnost semena je kHiavost Ako hočemo pose i a ti seme. moramo znati, koliko od sto »rrc bo vzklilo, da bomo modi odrediti potrebno množino semena za površino, ki jo hočemo zase- Ali re seme kilavo aH ne. se lahko vsakdo prepriča, tako. da vzame kos sušnega papirja, ga iitakrat prepogne in položi na krožnik. Potem vzame 100 zjrtv: semena ter jih položi na papir po 10 v vrstah in viije na -krožnik toliko vode, kolikor ga sušnik vprje. Namesto suštinska je dober košček «knpe Seme pokrije z drugim koščkom sušln.ke aJi krpe ki mora biti tudi namočen v vodu Skrbeti tiraa. da bo sušHiBk vedno vlažen, in po potrebi dobivati vode. Krožnik fcrefca postaviti v topio f Vj v 6—S dneh začne seme k+i«ti, a po 10 dneh se r/rešteie koKko od teh sto zrnc je v-zkMo. Pri Va'jenju se namoči semensko zrno in v rnočnatem -odru (v ka!>) se raztopi vse redilne snovi, ki ra-* kot brana miadi kaii, ki « zoCne ratznajati m -astL Dobro seme mora torej imeti v močnatem (v kali) čim več redilnih snovi, to fle. mora trti težko. Ako nočemo semena sami preizkušati, le A h ko pošljemo na semensko preizkusno postajo, ki ima za kajenj« sposobne priprave. Kdor želi delati take poizkuse, dobi v to svrho vsakovrstnega jesenskega semena zastonj. Poleg sei.iena ie važno, da imamo za setev tudi tJc Vo oeirijo, v katero bomo seme zaseiaH. Za k r^tova-kra je Jako važno, da zna. v kakem raz- merju se nabadajo v nje*ori caoi tli pcatsvttne hranrkie snovi: dušik, fosfor ki kalit oziroma kateri teh treh manka ali ga je premalo. Iz dušika, kalija m fosfora sc na«pravi}a rastlinska t var i na. Ce manka eden teh treh, rasiSino ne more rasti. Iz moke, vode in soli se tudi napravi j a knA. Ce manka eno teh treh, ne bo kruba. Včasih ima gospodinja dosti moke, a malo vode In soli v trii. Tu bo pač tudi malo kruha, in sicer Ve toliko, iza kolikor moke bo zadostovalo vode in soli, a ostalo bo dosti meke neporabljene^ Treba bo torej preskrbeti še nekaj vode in soli, da se porabi preostala moka, da ne gre po zlu. Včasih ima zemfcja dosti dušika, a le malo kaliia in fosfora. Zrasclo bo torej ie toliko rastlinske tvarine. za kolikor dušika bo zadostovalo kalija in iosiora, a ostalo bo še dosti dušika neporabljenega. Treba bo toret kupiti še kalija in foriora, da se porabi ta ostali sušik. da ne «re po nepotrebnem v izgubo. - Rekil smo, da se za eno leho, ki je 10 metrov f^at fcn kalij, 3 superfosfat, kali} in čilski so'flter, 4 sam ka*H Tii. En kos ipa jAjs^mo nepogjnojen. Lahko vzamemo kos dveh ieh in kombi-niramo po volji napre?. — Kier seme boJje vzkiije fei raste, ie fceh hranilnih snov< mankalo zemlii- _ HKTATSd-SRBSKI Jeafk ponSm učenik viSe rebetčke ikoie. Nactov pove ios. odd. Edinosti. 3989 BREJA krava, vettke pasme, posebno pripravna ea vprego, se proda takoj. Vila Schadtze, Orijan (Hi Trstu št 299. 3992 PISALNE mize in pisarniška oprava ee proda. Naslov pove ios. odd. »Edinosti*. P 132 Borzna poročila. Trst, dne 23. avgusta 1919. Tečaji: Jadranska banka Cosuiich (Austroaanericana) Dalmatia (Parob. dr.) Oerolitnich LJoyd Lussino Martin olich Na^gazšone Libera Triettitia Oceania Premuda Tripcovich Asstcurazioni GeneraH Riunione Adriatica Ampelea Cement Dasmana Cement Spalato Ca«tilnka petroleja (Raff. OWL Min.) Čistilnica rita (PilatuTa rise-) Krka Laijedeinioa v Tržača veiinja, rtrprodukcije vsake vri le. Ele.ur. riisvetljavj. FOTOGRAF A. JERKIC. Trst. nL delle Poste št. 10. Gorica. Corso št 36 na dvorišču. P 1233 KROJAČ PAVEL PESTOTNIK. nI. Gatteri 44, se prfroroča slavnemu občinstvu iz mesta ln okolice. 3983 KUPUJEM cunje in železnino. Mobno Grande 20, Babič. 3968 250— 2-5 605— 615 300— 310 j J500— 1550 980— 1000! i500— 1560 ■ 440— 460! 1710— 1750! 450— 465 640— 655 575— 595 16500—16750 3050— 3125 430— 440 240— 255 330— 345 1700— 1750 350— 360 3^3— 405 250— 280 220— 230 950— loč«; Izgubil sem v Rojanu, uL Roiano v hiši št 2 usnjato mošnjo, v kateri so se nahajale pobotnice zavarovalnice za življenje In nekaj denaija v avstr. kronah. — Dotičnik, ki najde, naj prinese proti veliki nagradi v uL Piccardi št 53, III., Bekar. Selma Sersić Proi dr. Hubert Maver vjenčsni. Trst, 23. kolovoza 1919. Javen ples prirfdl mladina v Gropadi danes 24. t. m. K oblini uddežtri vabi mladina. Ferdo KleinmayrJeva Italijanskega Jo?ika zelo pri očna in pr.-tktlč-na z vajami, razgovori, pismi* beseCOVir2 & FI3IH) Vel'Va izbera srebrnih in xl«tib ai, ohinov, veriflc iti. R5 S EE Straj za šivu ja ii vezanja jrari bsu: i tiiarJ rt Mil Seidel & Neumann in ^Inger4 Oast & Gasser B« U al , vi«b trebšaa. Tvrdta a^a^ivljsi l. 1^79 M npm>lo 1«J priredi biIihIHh v šiomaču sa Krasu danes, 24. t. m. — k obilni udeležbi vaMjo prireditelji. JD933 ples s totrbJla se ho vršil 3t. t. m. Sv. Križu pri Trstu. Tombola 200 L, činkvžna 100 L. Vršilo se bo na glavnem trgu. — Svira god beno društvo „Liraa. Josipina Negode Štefan Stančič krojač danes poročena. Trst-Sv. Ivan, 24. avgusta 1919. vabi vse Člane na ki se bo vršil t fea duže i mučne bo^stt sa JcrSćaa* skom ustrpiilvosti, opskrl>t|en sa vjerskim hacna, iza živl>ett>a posvećeno« sasvim o obitelji, preminuo ie blago n Gospodinu Anfrija Eostlsnif trgovac Ražaiošoeni potpisani, ^o«tih ptoSJai za grobn* spomenik« Itd. N«1«i!fie koatureofae cane. Lep Izlet u Bollunec! / V nedeljo 24.. Is 25. ?. m. se bo vrSii n n ples sv. ni. Za obilno udeležbo se priporočajo domaČi fantje. rj se bo vršila danes, 24. t ra. 1919 v ČiffilČfiH pri Gorici na senčnatem prostora tik gostilno g. P&fMKa. Dobitki: tinkvina 209 L, tombola 500 1. Pred tombolo in po tomboli PLES. — Začetek točno ob 15. K obilni udeležbi vljudno vabijo PRIREDITELJI. Torej danes vsi v ČmiSe! _ m I i ValiHi p^Jralitna i ujUJ prTPrsseki tvrdke if rmn, ul. ViJ4ifi»> IL 23, taltffai 29-75, naziaija sv ti-na^oSii^o ii. da je n eai z^oji dobro preslcrb^ena z najrazličnejšimi vili, b:' m! ia ri^čini. iginr nt, mxrsaft> in verrart-tom po kon nireača h cenah. Ž1VNOSTENSKA BANKA PODRUŽNICA v TRSTU Ulita Mum vogal n!. Item. - Lartsa n\ili Dclnlikm glavnica ln reierml zaklad K Izvršeje kolaps ?ss baičae ii majataitsa tnasa'idii Uradna uro od 9 dop. do t popoldno z nekoliko prakse ter stenografa ali gospodično sprejme na pismeno ponudbo jf. t. Mm advokat v Mm Napcslad \e prišlo na dan: »Nekaj bi vas prosil.« »Kaj pa?« * Nastal je moFs. Ce bi bil kralj, ne vem, če fei bil prosil, da bi mu odrekel polovico kraljestva — takrat sem se spomnil svetopisemskih besed. Mislil sem, da bo prosil podpore, pomoči za vojo mater ali bog ve kaj. Rekel je pa takole: »Sooči so bili pri meni fantje, pa so me prosili naj jim kaj zacitram. Jaz sem citral, oni so peli. Citral sem pa tako močno, da sta se utrgali dve strani, danes pa še tretja, kot ste sVif li sami. Zdaj še skoro igrati ne morem več. Če le lega veselja ne bom imel, rajši več ne živim. Vi greste v mesto, prosim, prinesite mi tele strune. Bom plačal, saj imam pokoj-aino.« -Nič ne boš pfočal, prinesem aH pošljem. Kedar ti še kaka struna poči, obrni se name bi ustregel ti bom, saj si bil vedr.o priden in erili-en.« (Konec Jutri.) HALI OGLASI se računalo po 10 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—* Debele Črke 20 stot. beseda. Najmanji* pris» i4blna L 2*—. PRODA se popcJnoana nova oprema aa prodajalno i jest vin, to je mize Jo predali ozir. police, vse s prodati, več miz za c&e s posodami. Bark ovije 5L 475 pri Fr. Ščuki, mizarju. P 133 BABICA, diskretna, se prtporoCsu Nasloviti: Luca, Rojan VernieJlis 459, Trst 3993 DVA BEDNJA prodam aM namenjam zrn drug ie*. Bark ovije, Kontoveljska oesrta 769. 3994 PRODAJA se iganje vsake vrste m vermut trn kolodvorski cesta ŠT. 233, Postojna. 3995 ISCEJO se kolarski delavci s precej dobro plača UL Cteozza 43. Kovač. 3996 GOSPODIČNA, ki le .popolnoma vešča pisanja francoščine na stroj, se sprejme taitoi NasJov »pove ltr$. odd. Edinosti. 3997 1SCEM sobo pri pošteni družini, i« sicer v bližini trga Garibakli (bivša Barriera). Pooudl>e aa ins. odd. Edinosti pod »Oorica«. »84 Riunione Adriatica dlSlcmlilo Trsta. (Lastna palač« [. Ustanovljena leta 1836. Zavarov. proti Ikodl, povzročeni po osnjo, streli •a eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti Utvinl % vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in po suhem. Življenjska zavarovanj? v najrazličnejših kombinacijah. Delniška Klavnica In rezerve dne 31. decembra 1915 k 199,625.9*2*40. Stanje zavarovalne glavnice na Življenje (31. 12. 1915) K 516.405.849—. Cdkar obstoja družba. Je bik) v vseh branžah izplačano na ikodah K £72.*53.443*85. Zastopstva v vseh deželnih Klavnih mestih ia važnejših krajih. Tvrdka za difožben predajo. (Časa di vendita a!l' asta) E. Viinsllo & R. de I- Tr.-t, ulica Chiosza 7. Telefon 34-92 Zadnji teden tega meseca >a gJB Sprejmem trsovsko pomočnico manufakturne stroke. Prednost imajo one z dežele. Ivan Fulinsa, Vipava. IV" ves dan od 9-12 In od 16-19. Postelje Iz orcmoešo lesa.......L 50.— Poročne sobe Iz orehovem lesa s Kristali in mranorii L 1.809 Sprelemnlte najrazlMflli sto^n od , L 330 — naprej. Spalna soba in spreje/nnica v starem bsnefanskem slogu, umetniSko delo, redkost iz 18 stohtja. Popolne sobe, posamezni deli in fini in naVidii predmeti, umetnike slike, mrarmrji itd. itd. Fin gramofon z 80 ploščami, aparat za kinematografsko projekcijo „ka", no J. Zadnji m odd. trata pllilal — Vela mm tinp Mm a Bf NaSnižje cene. ^fm Sfran IV. ^ssmćšf« Kf.m "V Trsiti, dne 24. a^*tisfa 1919. razne vesti. T= Madžarski prehranjevalni minister. Sedanji madžarski minister za prehrano Evgen Polnaz je židovskega pokoljenja in se je imenoval preje Poiaček. Izvršil je trgovsko akademijo v Budimpešti. Osnoval je bil parobi'odno društvo »Atleti ti ca«. V inozemstvu ima vse polno izbornih zvez. Demante si očitalo. »Eerliner Tageblatt« -avrača trditev iMatina«, da je v Nemčiji nakupit .na velika množina demantov, ter pravi, da j ebilo zbiranje iti kopičenje demantov v navadi v vseh driavah, ka so se udeležile vojne. Do 60 % vseh demanrtov da je odšlo v Ameriko samo iz Belgije, dežele, kjer se zek) goji brušenje demantov. Dalje pravi berolin-eki list, da se more podobno trdifti tudi o Angliji, kjer se je vsled okupacije Belgije po Nemcih naselilo najmanj 5000 belgijskih bru-sačev demantov. Rešitev delavskih razmer t Angliji. V razpravi o zakonskem predlogu glede delavnega časa (43 ur na teden) in mezde ter pogodeb med delodajalci in delojemalci jc rekel Lk>yd George, da se mora vse storiti, da bodo delavski pogoji v industrijah bolj čkrvek$ vredni. Pri tem pa bi morali delavci sami sodelovati. Vladi se bo morda posrečilo, vprašanje razdelitve dobička pravilno oceniti in varovati delavce proti brezdelju. Vlada si bo nadalje pridobila prav?co kopanja vseh rud, posebno premoga. Iz V.cpne vrednosti se bo napravil fond za zboljšanje življenjsVh pogojev jamskih delavcev, vendar pa vlada ne more sprejeti S an k eyj e v a načrta, da bi premgovsaike prevzela v lastno režijo. Vlada je samo za centralizacijo in reorganizacijo in se bo kolikor mogoče izogibala posegati v delavsko kontrolo posameznih rudnikov. Dežela se bo razdelila na posamezne okoliše, ki se bodo potem upravljali enotno. Pravi čudež usmiljenja in človekoljubja navaja »Gaulois«. Ko so začeli prihajati nekaj mesecev po premirju prvi oddelki ameri^ke^a rdečega križa na Poljsko, so lahko konsta--tirali, da ni bilo tam ne zdravnikov ne kerur-gov, ne zobozdravnikov. Vendar se je našla v Slonirm majhna vojaška bolnišnica, ki je o- • pravlpla -sebno francoski, rorajo, a »Fantasio« je prinese* duiKjvrti satirični ojdas. v katerem logično zaklju-£u:e vse one, kar ti farizeji govore v svoHb člankih in gpvou-ih. ».Proglas« so izdali bojjatinl-knjrf-ž-evn ki A».-to4e France, Boncour n Barbusse in konča tako: »...in danes naprej ho'em (govori Ana-tcle France) po z.g!edu starega Tofetoja iti ro KI: :K:h in cestah zz svmim vazom, poinrm lupu s- in repe. Skromen iprcletarec hočem biti. Mao rento od svetovnega prava bom dal siroma-krm. doh^k od »Thaln-a* kamnosekom, dohodek od - Bogovi i^jajo i deSavcem v vinogradih !td. Moje Imetje gre za otroško zavetišče, a moja kružnica najj bo odprta vsem c/rim, ka ne r>iak> črtatf. Temu mojemu zjdedu sledro vsi mi-I 'o -rarji-pro!etarci. P^vel Boncotrr daruje svoie v —:st boln-m delavcem, a Fknrik Bar-birsse rffcje tristotlsoč frankov, to je dohodek od romala »Ogenj«, vsem onim. ki so s>trada«li v okopih. Toda to še m konec. 2i vel narod!« 10 nviiiard na morskem dnu. »Le Matta« je priobčil nekaj pode tkov o zaiiadih. ki leže na morskem dnu ai ki so bili ined vojsko tja pogreznjeni. Do avgusta leta 15*18. so potopili torpeiii in pa md-n:e najmanj 15 mHiionov možno obraniti vevko večino t©ca, kar Je h 'a ravaotako moderna tehnika — uničiti. 15 "ij^nov družin brez dela. Hoovers le v £stu »Tir .s« -priobčil spcjrenico o gospodarskem po-!ož u Evrope. Tu ug otavija da prejema 1 ini ^ki so ga povzročiie vojne razmere. Ned.ljsko ĆHo v promogovniklh. Mhru- lo nL».eijo se je vršilo v Pragi posvetovanj rudarskih zastopnikov in zastopnikov premogovnikov :er mec-oda^nih oMasti. Predmet posvetovanja }e bili dobava 4o00 ton premoga Italiji ki ga !e ta v«ld štrajka ajigJeSkih rudarjev nujno potrebuje. Za iiremoz ponira Itaiija riž. kavo, konzerve, ušn^e in ..m Na kctife^enci so ugotovili, da željene nm-^ine premoga ne hd hHo mosooe dobaviti drugače naego s podaljšanjem deda\tvega časa. Predlog, da bi se delo rjačasno podaJjfeJo za 1 uro Arevno. so zastopniki rudarjev odbiH. Končno so »kicirlR nal delavstvo samo odloča o predlogu, da ©e za dobo 8 tednov uvede nedoijsko Woti»«-mogo vnikih. Največja tvrdka v Julijski Benečiji dobavlja vsakovrstno blago. TRST, CORSO V. E. I1L ŠTEV. 16. TELEFON ŠTEV. 24 24. Na debelo. Na drobno. in Hccji ustom. Za hišne gospodinje, za lastnike In vodifeSIe hstslov In r pjes blitve našega oddelka kuhin:s!im polraSš 0ssr v ponedeljek, toraEt § velika likvidacija naslednjih predme Sov s Garniture iz porcelana za kavo, namizne, za čaj. Porcelanaste posode za juho, porcelanaste čaše za kavo in potrebščine za domačo uporabo, kakor, krožniki, skodeli majolike za kavo, itd. Stekleni predmeti za vsakdanjo rabo in za darila. Kuhinjske potrebščine iz emajliranega železa, aluminija, lesa, ščet*, metle, kuhinjske in sobne luči, kakor tudi vsi predmeti za domačo uporabo. — Pregled predmeiov je prost. — Nikaka obveza za nakup. i Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našeja inseratnega oddelka pošljejo denar, naj tta^ovole napisati na odrezek poštne nakaznice, — Številko dotičnega računa. — KiiJ as SB ca 533 GJ PRIPOROČLJIVE TURDKE iŠl 55 ■a I MEHANTCNA DELAVNICA. Odintovana livarnica Obvaidella. Via Medla 26. Izdelovanje in poprava strok v in motorjev. Pto« računi. knjigoveznica. Pletro Pippan. Trst ollca Valdirivo 19. Artistična vezava. Žepni koledar« lastncea izdelka. Vpisniki (reitistri) posebnega sistema. 201 MAJOUCNE peci in štedilniki. M. Zeppar. ul. S. Glovaoni 6 In 12. Naiboliffa izdelovanja in najpopolnejša vrsta. Cene zmerne. 202 PAPIR. . Velika zaloga papirja ja ovitke, papirnatih vrečic lastne tovarne. Valčki rezn'h barv in velikostL Cene zmerne. Gastone Doiiinar. Trst. Via del Gelsi 16. 256 DAMSKA KROJAČNICA A. Rieeer. Trst ulica Commerclale 3. Izdekrie vsakovrstne obleke po aru:Ieikem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za sleda-lišče itd. Cene zmerne. Postrežba točnx 337 se bo vršil danes, v nedeljo, 24. t. m., in ponedeljek, 25. L m., pri „Tirolcu", Sv. M. M. Zgornja 76. K oblini udeležbi vabi mladiua. M nova, s 5 sobami in kuh njo, z dobro idočo trgovino jestvin, vse priprave za pod etje, napeljava plinskih cevi, s plinom in vodo in lcO kvadratnimi sežnji vrta je radi selitve na prodaj. Kje, pove inseratni odd. Edinosti. R UMETNI ZOBJE x tn brez čel;tisti, zlate krone in tudi obrobkf VILJEM TUSCHERSffl TKST. ul 30. oktobra (ex Caser:na> i3r il. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. B Hknimii Dein. giav. K 3), >) ).0 K), Reserva K S,5i)J.0o0 Cantralit T^ST na Ciin i\ aiipirjflj 5-m j. Mn P)Jružni:e: Dubrovnik, DuaaJv Kotar, Ljubljana, Metković, Opiti) t Sp it, Šlbsai* Zadar Ekspozn ura: Kra n j. Obavlja vse v bmčao stro to spadijaia posla Spraja?n3 vlaga na hranilne knjižice prjtl 31/'j59 ietalTi obre-stim v daneogiro-prometu proti 3<»/o letni n o-bresUm. lia odpoved navezale zneske sprejema po najugodneje h pogojih, k! se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. Sij« v aajsa nmitii praiiii CSirjs iijiiifjj). Blagajna posluje od 9 do 13 «8»s ZOBOZDRAVNIK GSu D\ MRHCEK TRST Corso 24, I. nadstropja Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 poo. Ersz&olastso Mmn zoS. plaoliiFaiilž ia mM zo'ii2 IRSGViHA KLE BOKOV IC. Cvenkel v Vrstu naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se z dnem 24. avgusta t. I. preseli s Korza V. E. III. št. 28 za dve številk! naprej, namreč na št 24. dosc se r r on i vci \ J>C-C mne-na'x r.Lke Torrc fiSanca 19, Telefon 11-56 ISče se 01. So. Frančiška fls!šKe$a 20, L ALOSA DR 13 ZLflTAHME = veliko izbero »e vdobi pri A. POVH V Trstu TRO GARIBALDI (BARRiERA) 3. z- naznanja cenj. odjemalcem,da vedno v zalogi ima Eipsmpfrli, fižola, ovca, kislasa zcla, rr eSei i^tf. itd. Oglase te osmrtnice Edinosti. uUca Sv. FraMdika fttv. •ddclefc Dr- FRA^iSO m m^ Z JBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachiio Rcssini §tev. 12. vogii ul delle Post-T. hniSki vodji A. Johnscher, dol^olatnl asistent Dr. J č rmaka - Izdiranje z > j orez oolećin. Plombiranja. UrnetiM zojje. LluMlanskaMinuMn! Podružnica v Trstu. Cenirala v Ljubljani. Podružnice: Celje, Celorsc. Oor ca, Sarajevo, Split. Delniška glavn ea i K 15.090.903« . Rezervni zakladi: K 3,600.000.—. Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vHge v lirah ni hranilne knjižice proti 3 /t•/. shHffl««!! na ži o-rajune proii 3 7. »C«2iIUIdJJi Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. IzvrSuj-* borzne nalcge in da,e v najem varnostne celice. |Tel. št 5 18w Blagaj a je odprta od 9-13. Klsova kiselina fn^laiks soda blkarbonat Sidar.nske svače Rlinati škrobni kla{ Lim, Cai n, Plavilo # Arabski gu^ii f7Xordo?an" Pristno svinesno rdafilo Lubl. naftalinj luihi.iisi Pristno ku.lano lanena ol^a Vo^iSo za čevlja v lesenih škatSjicch Kristalna soda Modra francoska ka- loforcija Zelena galica Žveplo dvakrat čilčeno Paradiž kr^a konje va v veliki m^oiini pri HOLLAMDIA COLSHIAL druli:! z o n. J. v Yrj(j V. Pie? iuigi da PaJasir-na 2 (vogal ul. Corones) Te:a;on ini, 24-03. OHnoJ^nja in prfftojanja uiaKou. Centralna postaja (Južna.) Odhodi: 0'15 D. v Belsrad in BukareSt (Čez Ljubljano fa Zasreb). 2'— D. na Dunaj (čez Videni in Trbiž) % lak ponedeljek, sredo in petek. 5*30 O. v Tržič in Cervlnjan (čez Bivlo). 6*30 D. v Reko (čez št Peter na Krasa). 6'55 H. r BemUce (čez Bivlo) Tržič-Vicem. 8— R. v Milan, Pariz, London in Bordeait*. 8*30 O. v Logatec (zveza z Reko) v LJubljano. 11— D. v Benetke (čez Blvio-Cervlnjaa). 14*30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). 14'50 O. v Loff&tec (čez St. Peter na. Krasu). Reka. 15" 15 O. v Logatec v LJubljano In Reko. 17*35 B. Čez Cervirtan v Benetke, Rim. Milan. 18*20 O. v Reko čw7. št. Peter na Kraja. 20*15 D. na DuoaJ čez Loeatec. Dohodi: 2*55 D. Z Dimaja (čez Trbiž in VVJem) vsako sredo, petek in nedeljo. T— D. Iz Bukarešta, BeJcrada (čez Ljubljano in Zagreb). 8'25 O. Iz Ljubljane, čez Logatec In iz Rek« 9'20 O. Iz Vidma (čez Oorico, Tržič, Nabrežino). 9'55 O. Iz Ljubljane, RcJte (čez Peter ua Krasu) 10'50 D. Z Dunaja (čez Logatec). 13*50 D. Iz Rim^ (čez Botogno, Padovo, Benetk^ Cer\nnjan). 16*30 D. Iz l^gatca in z Reke. 16*50 D. Iz Benetek (čez Videm, Tržič). 18*30 O. Iz Cervtniana in Tržiča (čez Bivlo). 19*15 H. Ir Benetek. Cerviiijana (čez Bl\-io). 20*55 O. Iz Ljubljane, Logatca (zveza z Reko). 23*— H. Iz Benetek (čez Videm, Oorico, Tržič Ifl Bivio). 23*20 D. Iz jLogatca in z Reke. 23*45 R. Iz Londona, Pariza. Bor 'taujta, Milana, Benetek. Postaja pri Sv. Andrejo. Odhodi: 5*40 O. čez Herpelje v Rovinj. Kanfanar, Pulo. 5*46 .VL v Koper, 3uje. Poreč. 7*30 O. čez Opčino v AjidovSćino, Ocmico in Pod-brdo. 8*30 M. v Buje čez Koper. 12*50 O. čez Herpetle v Kanfa-nar. Rc/inj in Puio. 15*32 O. čez Opčine v Ajdovščino, Oorico m Pod-brdo. 17'— O. čez Hcrpelje v Kanfan&r, Rovinj, Pulo. 17*16 M. čez Koper v Buje. Dohodi: 8*25 M. iz Buj, Kopra itd. 10*05 O. iz Ptile in med postaj. 10*55 O. iz Podbrda, Oorice, čoz Opčfne. 16*25 O. iz Pule, Rovinja, Kajifanara, Herpell, Divače. 16*30 Iz Buj, 6ez Poreč In Koger. 19*20 M. iz Pcdbrda, Oorice čez Opčino. 21.45 M. iz Poreča. Buj (čez Koper). 22*35 O. iz Pule. Herpclj, D'vače Itd. t PELLEGRINO CIMCELLI Trst - ulica Malcanton štv. 9 - Trst (HiSa ustanovljena leta 1828.) KOŽE in USNJE za ženske in moške. Bo? in Chevreaujc, lak, podlage In vsjkrvrstni predmeti za tevlj* Itd. Vse po ugodnih cenah. Postrežba točna. hSŽI Vsled naredbe generalnega tajnika za civilne zadeve, M stopi v ve!|tvo 1. septembra 1919, se morate preskrbeti r računskimi listki, obsegajoč mi tvrdko in naslov gostilne. Ti računski listki služijo za račune gostom, ki morajo plačati pri znesku čez 1 liro 5 ali 10 stotink pristojbine. — Listki morajo biti kolkov ni od finančne oblasti. Računske listke v bi kih. kakor tudi predpisane tabele izdeluje takoj in po najnižjih cenah