Uredništvo m uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13;
Oglasi po tarifu	j
Oglase sprejem, tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, PreSemova ullefc «ž,4
W\&l a razun nedelje m praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poitnam ček. zav. v Ljubljani št. 11.4-09 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa12Din
Telefon;
Uredn.2440 Uprava 2455
Leto V. (XII.), štev. 101
Maribor, sreda 6. maja 1931
Reforma pravosodftva v Italiji
NOVI UKREPI FAŠISTIČNEGA REŽIMA PROTI NASPROTNIKOM FAŠIZMA _ PODALJŠANJE FUNKCIJSKE DOBE IZREDNEGA SODIŠČA.
U potrebi zdrave in jake Evrope
k povodom svojega nedavnega bivanja v Jugoslaviji na nekem predavanju v Zagrebu govoril ravnatelj mednarodnega urada dela, Albert Thomas-Misel evropskega edinstva — le izvaja' med drugim — ni popolnoma nova, athPak je le oživljenje zelo stare ideje. Evropa, ena in edinstvena, je obstojala v srednjem veku, vezalo jo je krščanstvo. Kasneje je prenehala in se umaknila v neprijateljske tabore razdeljenim državam. To se je zgodilo v dobi, ko so se rodile velike moderne države, ustanovljene na načelu narodnosti. To je vodilo do katastrofe iz 1. 1914. Vendar je tudi v dobi razcepljenosti dalje živela evropska misel. Saint Simon piše o njej v svojem- spisu »o zajednici evropskih držav«, Mazzini ustvarja društvo »mlada Evropa«, in tudi Lamartine ter Viktor Hugo se ogrevata za to misel.
Po vojni se pojavi mesto misli o evropskem edinstvu, misel Društva narodov. A že nekoliko let po vojni se zopet pojavlja misel o Evropi, morda deloma kot posledica razočaranj v politiki Društva narodov. Med motivi, ki so pripomogli k njeni obnovi in okrepitvi, je nedvomno tudi strah pred Ameriko.
Kako se naj ustvari evropska unija, o tem je nastalo tekom nekaj let več sprememb v pojmovanju. Ko je Briand razposlal svojo spomenico, je skoro gotovo že imel izdelan načrt za organizacijo Evrope. Ko so se pa pojavili znaki reak-cije, se je Briand spretno umaknil. In Prišlo je do sestave odbora za proučevanje, ki pa ne pomeni bogvekaj. Vendar so v nekaterih točkah razgovori napredovali in je upanje na praktične rezultate upravičeno. Bližamo se realizaciji načrta za placiranje žetvenih prebitkov nekaterih držav ter načrta o poljedelskem kreditu.
Stališče mednarodne organizacije dela napram misli evropske unije je jasno. Organizacija dela ima univerzalni značaj. Vendar so pa v njenem okrilju tudi vprašanja, ki ne zanimajo splošnosti, ampak le nekatere člane. Takšno je n. pr. vprašanje pomorske plovitbe V razpravah o tem vprašanju sodelujejo tudi države, ki nimajo ne morja in morske obale in ne pomorstva. Takšna posebna vprašanja lahko obstojajo tudi za posamezne svetovne dele. Mednarodna organizacija dela pa je dovolj prožna, da se lahko prilagodi posebnim potrebam, 'n razpravlja že sedaj o nekaterih vpra-Sanjih, ki v prvi vrsti zanimajo evrop-£ke države. Ni potrebno snovati za to *a'kšnega posebnega »evropskega urada dela«, marveč je že mednarodni urad de-J® dal mnogo pobud za potrebne akcije. Tako ste bili 1. 1922 in 1927 obe ekonomski konferenci sklicani na niegovo pobudo. Tudi sedaj opozarja stalno na potrebo akcije na gospodarskem polju. Predvsem je tu potrebna evropska borza dela, ker Evropa ne bo dejanski obstojala, dokler ne bo omogočeno svobodno kretanje delavstva. Druga nujna
RIM, 6. maja. Ministrski svet se je bavil včeraj s predlogom, da naj se veljavnost izrednega sodišča za zaščito države, ki poteče letos, podaljša. Fašistični krogi naglašajo, da je to sodišče potrebno sedaj bolj kot kedaj prej. Kajti ravno za najbližjo bodočnost so napovedani veliki procesi proti sovražnikom fašizma in proti komunistom. Ministrski svet je zato sklenil, da se funkcijska doba izrednega sodišča podaljša na nedoločen čas.
V zvezi s tem se bavi vlada tudi z raznimi reformami v pravosodstvu. Vlada je uvidela, da obstoječi zakoni fašističnemu režimu ne nudijo nobene možnosti, da bi javno vplival na razsodbe rednih sodišč, dočim so bile ravno v
zadnjem času v inozemstvu javno kritizirane razprave pred izrednim sodiščem.
Tako bo kaznencem po prestani kazni odkazan kak poklic ali delo. Režim hoče na ta način posebno politične nasprotnike po prestani kazni konfinirati, da se jih za vedno iznebi. Kaznencem se zaslužek za njihovo delo po prestani kazni ne bo izplačal, temveč se bo ta denar uporabil za kritje izdatkov za vzdrževanje kaznencev-
Inozemstvo posveča fašističnim reformam v pravosodstvu največjo pozornost. Splošno je mnenje, da mora fašizmu že zelo trda presti, ako posega po takih sredstvih, da se vzdrži na površju.
Briandov nairt In Anglija
ANGLEŽI V SKRBEH ZA RAZVOJ SVOJE INDUSTRIJE. - CARINSKE PO-GODNOSTI ZA AGRARNE INDUSTRIJSKE DRŽAVE.
LONDON, 6. maja. Angleško časopisje se obširno bavi z Briandovim načrtom za gospodarsko organizacijo Evrope. Po njihovem mnenju stremi Briandov načrt predvsem za tem, da se zaščiti gospodarska neodvisnost Avstrije in prepreči carinska priklopitev k Nemčiji, ker bi tej nedvomno sledila tudi politična združitev obeh držav. Briandov načrt vsebuje predvsem carinske pogodnosti za agrarne in industrijske države, zlasti za avstrijsko in češkoslovaško industrijo., kateri naj se preskrbe zadostna tržišča. Z dovoljitvijo kreditov po kaki mednarodni organizaciji pa naj se pomaga
agrarnim državam. Na podoben način bi se priskočilo na pomoč tudi avstrijski industriji.
Kar Anglijo posebno vznemirja, je okolnost da predvideva Briandov načrt indirektno tudi odškodovanje Nemčije, ako se odreče carinski uniji z Avstrijo. Nemčija bo gotovo drage volje pristala na to. Angleško časopisje na-glaša, da bi pomenilo uresničenje Brian-dovega načrta ogrožanje angleške industrije- Zato se pričakuje, da bo prišlo pri proučevanju Briandovega sanacijskega načrta do zelo živahne razprave.
Zaroka rumunske princese si. Škoda znaša več sto milijonov rub-lleane	ljev'
BUKAREŠT, 6. maja. Princesa lleana se je zaročila z bivšim avstrijskim nadvojvodo Antonom, ki biva sedaj v Barceloni na Španskem. Poroka se bo vršila meseca junija v Rumuniji. Kralj Karol in vlada sta že privolila v poroko. Mlada dvojica, se je seznanila na potovanju kraljice-vdove Marije po Španskem.
Žrtue potresa u Rrmemji
MOSKVA, 6. maja. Potres, ki je bil pretekle dni v pokrajini Sisian, je uničil 26 vasi, mnogo pa jih močno poškodoval. 219 oseb je zgubilo življenje, na stotine pa je bilo ranjenih. Poginilo ie dalje 5.5000 komadov živine. V pokrajini Garinsi je bilo ubitih 110 oseb, 225 ranjenih, v pokrajini Kafan 30 ubitih, 6 ranjenih. Rudniki so močno poškodovani. V pokrajini Melji je porušenih 50 va-
MACDONALD ODPOTUJE V INDIJO.
LONDON, 6. maja. V parlamentarnih krogih se govori, da namerava ministrski predsednik Macdonald v spremstvu več članov vlade za poletne počitnice odpotovati v Indijo-
CESARICA Z1TA V ITALIJI.
PARIZ, 6. maja. Bivša avstrijska cesarica Žita hoče prebiti de! letošnjega poletja v Italiji. Verjetno je, da jo bo pri tej priliki posetil italijanski kralj Viktor Emanuel.
IZ nizozemsko-jugoslovanske trgovske zbornice.
BEOGRAD, 6. maja. Nizozemsko-ju-goslovanska trgovska zbornica v Haagu je izvolila dr. Milorada Stražnicke-ga, poslanika Jugoslavije v Haagu, svojim častnim predsednikom.
Indijski maharadža — naj> bogatejši člauek na suetu
Pošteno se motijo oni, ki mislijo, da žive v Ameriki najbogatejši ljudje na svetu. Običajno se smatra kot .najbogatejše Morgana, Rockefellerja, Forda ali Mellona. Izkazalo pa se je, da to ne drži, ker ni najbogatejši človek sveta kakšen bankir ali industrijalec, ampak indijski knez: nizan iz Hajderabada. 541eten, mogoče ne najsrečnejši, ali vsekakor najbogatejši človek na svetu, vlada kot indijski knez nad 13,000.000 dušami v svoji prekrasni zemlji, ki leži v sredini sprednjega indijskega polotoka. Naravnost fantastično je imetje tega človeka:	v svoji privatni lastnini
ima samih zlatih paličic in novcev v vrednosti 500 milijonov dolarjev (okrog 30 milijard dinarjev). Vrednosti njegovega vladarskega in rodbinskega nakita vobče ni mogoče oceniti. Računa se, da znašajo njegovi privatni dohodki 40 milijonov dolarjev letno. Znano pa je obenem, da živi ta čudoviti knez, kljub svojemu bogastvu, silno skromno- Samo, če je treba postaviti kakšno novo zgradbo, tedaj ne štedi. V Novih Delhih je postavil pred nekaj meseci veliko palačo, ki je stalo 1,500.000 dolarjev. Baš tako pa je radodaren in razkošen tudi na svojih potovanjih. Kljub vsemu pa ni še bil v Evropi, nego potuje le po Indiji.
Zlata jama izginolega Holandca
V državi Arizoni je baje v neki gor*» ski skupini ena najbogatejših zlatih žil na svetu. Že dolga leta se trudijo iskalci zlata, da bi odkrili to jamo, ki jo imenujejo »Zlato jamo izginolega Holandca«. Vsfi iskalci zlata pripovedujejo, da se je v času, ko je bila Arizona še zelo malo raziskana, vrnil holandski kopač zlata iz Arizone z več vrečami, ki so bile polne zlatih grud. Radovedni konkurenti so ponovno poskušali vohuniti za starim Holandcem. Ti poskusi pa so se vedno izjalovili. Holandec se je znal vedno na zelo prebrisan način izogniti zasledovanju, a že čez nekaj časa se je vedno zopet pojavil z novimi vrečami zlata. Posamezne skupine kopačev zlata so nekaj časa tekmovale med seboj v iskanju rova izginolega Holandca. Nikomur pa se ni posrečilo razkriti izvor njegovega bogastva. Domacini-Indijanci so se branili spremljati belce v »Gore praznoverja«. Kmalu ie bila zgodba o izginolem Holandcu in njegovem zlatem zakladu pozabljena, pred kratkim pa se je zopet pojavila neka ekspedicija, ki ie z vsem potrebnim dobro opremljena in se bo podala iskat skrivnostno zlato jamo.
potreba je, da se izvrševanje javnih del prilagodi gospodarskemu stanju dotične države., V dobi gospodarskega procvita bi trebalo javna dela izvajati polagoma, v časih kriz pa v velikem obsegu. Med takšnimi javnimi deli pride za Jugoslavijo zlasti v poštev izgradnja avtomobilskih cest.
Predvsem pa — tako je končal Tho-
mas svoje zanimivo predavanje — je treba storiti vse, da se EVropejci najprej med seboj spoznajo. Evropa ima veliko poslanstvo, da ustvari demokracijo v njeni socijalni obliki. Nasproti ameriškemu materijalizmu treba vpostaviti spoštovanje človeške osebnosti, človeka kot edinice. To izvršiti, je pozvana zdrava in ia|ca Evropa.
Deficit v naši zunanji trgovini.
V prvem tromesečju letošnjega leta je znašal naš celotni izvoz 755.118 ton v vrednosti 1,159,067.213 dinarjev, za 420.167 ton ali za 35.75% po količini, odnosno za 836,917.916 Din ali 31.68% po vrednosti manj nego v isti dobi 1. 1930. Uvoz iz inozemstva pa je znašal v istem razdobju 243.976 ton v vrednosti 1,341,825.986 Din, za 54-384 ton (18.23%) ali 398,628.663 Din (22.90%) manj nego v isti dobi 1. 1930. Deficit naše trgovske bilance v prvem tromesečju 1931 znaša 182,758.773 Din.
Mariborski in dneoai drobiš
Sjurgjeu uranafc na Teznu
To je bil menda prvi Gjurgjev danak v Mariboru, ki se ga je v imponujočem številu udeležilo tudi domače prebivalstvo iz najvišjih, pa tudi najnižjih slojev; tem važnejše in pomembnejše dejstvo, ker na eni strani jasno izpričuje, kako tesne in prijateljske vezi vežejo našo vojsko in civilno prebivalstvo našega obmejnega mesta; na drugi strani pa razveseljivo zaradi tega, ker nas praznovanje takih specijelno srbskih narodno velevažnih, pa tudi velezanimivih praznikov duševno zbližuje z njihovim sedanjim življenjem in nekdanjim trpljenjem, ki je preko romantično-pomladan-skih hajduško-uskoških Gjurgjevih uran-kov in po edinstvenih vojnih uspehih baš srbske duše in srbskega orožja rodilo tudi našo samostojnost in svobodo.
Prijazno pomladansko solnce, kojega prvi žarki prihajajo preko zapadnih bre-žuljkov vzbujajočih se Slovenskih goric; svežezelene, žive in oživljajoče barve pohorskih gozdov, segajočih od Sv. Bolfenka, učitelja nemškega vladarja Henrika, doli do Betnave in starodavne »Poštele«; prostrane zelene in izravnane trate in tratice, s svojimi mehkimi blazinami vabeč tako ogorelega vojščaka kakor bledoličnega gimnazijčka, da sede, leže ali se zavrti v melodijozno-gracijoznem kolu; skrivnostno temni gaji in logi že brstečih smrek, hrastov in dobov; dolge, v ravnih črtah potegnjene vrste vitkih, visokih topolov in jag-njedov: to je bil zunanji okvir, ki ga je oko slehernega z dopadenjem in veseljem gledalo in ki je harmonično odgovarjal utripanju src in duš vseh onih, ki so se tega znamenitega Gjurgjevega uranka udeležili.
Ko hodiš od oddelka do oddelka teh suhih, črnih in koščenih viteških postav in si posameznike natančneje ogleduješ, se ti zdi, da skozi ognjevite oči marsikaterega izmed njih še sedaj po stoletjih gleda v naš novi svet njegov prednik, hajduk in uskok, neustrašeni borec za krst in slobodo zlato, brez puške, a s samokresom v roki in z nabrušenim nožem v ustih med zobmi. In ko se s tem ali onim izmed njih nekoliko pomenkuješ, se ti zopet zdi, da govori iz njega stari hajduk ali uskok, ki je pred sto in sto leti na ta Gjurgjev danak po zimskem počitku na novo začenjal svojo večno borbo za najsvetejšo zadevo svojega srca; kajti, držeč v levi roki skodelico z okusno dišečo Čorbo in njo zajemajoč na videz mehanično z veliko skrivljeno žlico, ti mirno pravi, kako se čudi in se načuditi ne more, da že deset godina ni bilo vojne. Ta duh, ta rit-mus in tempo utripajočega srca v prsih vseh, pa tudi v njihovi pesmi in v njihovem plesu, v njihovih pogledih, na njihovih licih in v njihovem govorjenju, pa njihovo skromno-nedolžno veselje in uživanje tega prostega dne: to je tisto, radi česar je pravilno in radi česar naj postane v našem obmejnem mestu stalna navada, da se Gjurgjevega uranka naše garnizije brez posebnih vabil — kakor je to v navadi drugod — udeleži tudi domače, civilno prebivalstvo, v prvi vrsti pa naša mladina. Nekaj onega ognjevitega duha in neustrašenega srca starih hajdukov in uskokov bo po takih zgodovinsko in kulturno važnih praznikih, kot je Gjurgjev uranak, v njo brez dvomno prešlo, v njeno dušo, v njeno srce in njeno voljo; in je dobro, prav, pa tudi potrebno. Dr. Fr. Mišic.
Radio u parku?!
Naš park bo letos brez godbe. Park-kavarna je zaprta in koncerti se vršijo samo ob nedeljah, tako, da nam bo edini glasbeni užitek trubadursko zavijanje kakega zaljubljenega študenta s kitaro ali pa kruljenje pijancev.
Vsak poletni večer je park nabito poln ljudi. Promenada se prestavi z Gospo' ske ulice, mnogo ljudi je prej privabila godba in je tudi poleti zvečer tu pravo zbirališče mariborske družbe.
Po vseh večjih mestih imajo po javnih nasadih nastavljene radio-zvočnike in prirejajo na ta zelo praktičen način radio-koncerte- Tako bi se lahko tudi pri nas rešil problem večernih ozir. popoldanskih koncertov.
V Park-kavarni naj bi bil aparat, k: bi bil zvezan z velikim zvočnikom v godbenem paviljonu, ali na strehi ka varne. Lahko bi pa tudi, kar bi bilo še umestnejše, postavili dva zvočnika na začetku in koncu drevoreda. Tako I i imeli vsak dan od 4. naprej lahko kom certe v našem lepem parku.
V Beogradu se začasa radio-koncerta pob:ra pristojbina od sedeža — 1 Din. To delo lahko opravi tukaj ena sama oseba. Otroci, stari 10 do 12 let, naj bi bili takse prosti, zlasti, če so v spremstvu odraslih.
Mnen;a smo, da bi se stvar na vsak način izplačala. Klopi bi še primanjkovalo in park bi zopet pridobil na privlačnosti.
Če imajo drugod vsak večer naročene cele godbe, si lahko mi privoščimo vsaj radio. Mislimo, da bo velika večina Ma^ riborčanov pozdravila to napravo z veseljem. Oni, ki pa radi samotarijo, ali nočejo plačati, pa naj grejo na drugi konec parka. Ampak s tem naj se ne odlaša od tedna do tedna, kakor navadno, temveč naj merodajni činitelji to čimprej izvrše.
Do smrti pouožen od ulaka
Včeraj, ob 12.10, je bil 751etni pre-
vžitkar Franc Simončič iz Cirknice št. 68, oče tamošnjega župana, na prelazu čez železnico med postajama Št. Ilj in Cirknica, povožen od vlaka. Mož, baje nekoliko gluh, je kljub temu, da so bile zatvornice zaprte, korakal ob kritičnem času čez progo. V tem hipu pa je privozil od šentiljske strani avstrijski vlak št. 1213, ga zagrabil, vlekel še nekaj časa seboj in strašno razmrcvaril. Mož je bil seveda takoj mrtev. Orožni-štvo je odredilo njegov prevoz v mrtvašnico.
Milijonsko posojilo mestne občine.
Mestni občinski svet mariborski je v tvoji seji dne 23. aprila soglasno sklenil, da se za zgradbo novih zasilnih stanovanj najame posojilo Din 1,000.000. Proti temu sklepu se sme pritožiti vsak občan na kr. bansko upravo Dravske banovine. Pritožba se mora vložiti tekom 15 dni po dnevu objave tega razglasa pri mestnem načelstvu v Mariboru.
Upokojeno učiteljstvo
Ima jutri popoldne svoj navadni mesečni sestanek pri g. Brezniku, preje Wom-beku v Krčevini. Pridite vsi!
Otvoritev kopališča na Mariborskem otoku 10. mala.
Kopališče na Mariborskem otoku se otvori dne 10. maja 1931. Cene vstopnic: Kopanje: Din 3.— (za otroke do 10. leta polovica, na vsakega odraslega 1 otrok). — Kabine: Din 8.—, ob nedeljah in praznikih ter sobotah popoldne Din 12.—. — Omarice: Din 4.—, ob nedeljah in praznikih ter sobotah popoldne Din 6.-.
Vstopnice za obisk otoka brez kopanja se s to sezono ukinejo- Kdor hoče v sezoni na otok, mora kupiti vsaj vstopnico za kopanje po Din 3.—. Občinstvo se posebej opozarja na mesečne bloke, ki vsebujejo 20 izkažnic, katere se morajo izrabiti tekom enega meseca. Pri nakupu teh blokov se dobi pri izkaznicah za kopanje in za omarice 20%, za kabine 10% popusta. Bloki se prodajajo v mestnem knjigovodstvu.
Brezplačni knjigovodski tečaj v Mariboru.
Zavod za pospeševanje obrti zbornice TOI opozarja interesente na brezplačni knjigovodski tečaj v Mariboru, ki se otvori dne 10. t. m. v prostorih državne trgovske akademije, Zrinjskega trg l/l. Tečaj bo trajal približno 4 tedne in sicer se bodo yršiLa predavanja ob nedeljah od 9. do 11. ure, ob torkih in četrtkih od 20- do 22. ure, ter bodo obsegala amerikansko dvostavno knjigovodstvo- z uvedbo Sofra-kartoteke, korespondenco, kalkulacijo in osnovne pojme Iz meničnega in čekovnega poslovanja. Prijave sprejema obrtno zadružni nadzornik g. Založnik na okrožnem inšpektoratu, soba štev. 26 do 7. t. m.
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Sreda, 6- maja. Zaprto.
Četrtek, 7. maja ob 20. uri »Kavalir Miško«, ab. B. Kuponi.
Petek, 8. maja. Zaprto.
Sobota, 9. maja ob 20. uri »Učlovečenje«. Zadnjič. Pri znižanih cenah.
Iz gledališča: V četrtek, 7. t. m. se bo ponovila Szirmajeva opereta »Kavalir Miško«, ki radi veselega dejanja izborno zabava občinstvo. — V kratkem bo druga krstna predstava izvirnega dela v letošnji sezoni. Vprizorila se bo groteskna igra slovenskega pisatelja dr. Slavka Gruma, »Dogodek v mestu Gogi«, ki je radi nenavadnega sižeja prav svojevrstna dramska umetnina. Režira g. J. Kovič. Originalno sceno mesta Gogi izvršujeta po režiserjevem zamisleku gled. slikar Ussar ter gledališki mojster J. Borik.
Za 500.000 Din deležev Pohorske vzpenjače
po 10 Din je pripravljena prevzeti kr. banska uprava v Ljubljani pod pogojem, da prevzame za enak znesek deležev tudi mariborska mestna občina. Banska uprava je o tem svojem sklepu že obvestila predsedstvo zadruge »Pohorska vzpenjača« v Mariboru in je sedaj upati, da pride že v doglednem času do realizacije tega važnega tujsko-prometnega sredstva-
Gradbeno gibanje v Mariboru.
Na snočnji seji mariborskega mestnega sveta so bila podeljena sledeča nova gradbena dovoljenja: Catinelli Santa in Kvitko Leonidu, za gradbo avtogaraže pri hiši Koseskega ulica 8; Deležaku Francu in Editu, za gradbo enonadstropne stanovanjske hiše v Kettejevi ulici 10; Hoffmannu Ivanu, za preureditev pritličja hiše Aleksandrova cesta 24; L. Orniku, za napravo prodajalnega portala pri hiši Koroška c. 9; Posojilnici r. z. z o. z. v Mariboru, preureditev dvoriščnega poslopja v delavnico.
Ljudska univerza v Mariboru.
V petek, dne 8. maja bo predaval primarij g. dr. GroBman iz Zagreba o trajanju narodnega života, o okolnostih in vzrokih, ki pospešujejo njega rast in razvoj; osvetil pa bo tudi slabosti in rane na narodnem telesu, ki povzročajo njega hiranje in propadanje.
Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru ima v petek radi nedeljskega izleta v Ruše pevsko vajo.
Proslavo materinskega dne priredi prva dekliška meščanska šola pod pokroviteljstvom Slovenskega ženskega društva v nedeljo, dne 10. maja ob 15. uri v gledališču. Ker ljubimo vsi svoje matere, zato se odzovimo povabi-u v skupno počaščenje vseh mater. Simultanka Bogdana Pušenjaka. Snoči se je vršila v Narodnem domu simultanka g. Bogdana Pušenjaka, katero je priredilo trgovsko obrtno društvo. Simultanke se je udeležilo 10 igralcev. G- Pušenjak je s hitrim tempom kmalu prisilil svoje nasprotnike in je končala simultanka po poldrugourni borbi z rezultatom 8%:1% za g. Pušenjaka. Zmagal je trgovski sotrudnik g Cvikl, do-čim je dijak Majcenovič remiziral. S to simultanko je naš mladi mojster ponovno dokazal, da se dviga od uspeha do uspeha. Simultanki je prisostvovalo precejšnje število kibicev, ki so s zanimanjem vztrajali do konca.
Radi tatvine
e bil aretiran sinoči 27letni delavec Ja-cob Vesenjak, ki je bil uslužben pri nekem podjetniku na Tržaški cesti. Pred nekaj tedni je bila izvršena tatvina gramofona, zlate ure in verižice, kitare itd., v skupni vrednosti krog 4000 Din, v gostilni Kranjčiča v Krčevini. Sedaj so izsledili kot tatu tega blaga Vesenjaka, ki je tatvino tudi že priznal ter je bil danes izročen sodišču.
Svinjski sejem v Mariboru.
Na zadnji svinjski sejem je bilo pripeljanih 351 svinj, prodanih pa je bilo 180. — Cene: 5—6 tednov stari prašiči 60—100 Din, 7—9 tednov 150—180, 3—4 mesece 250—350, 5—7 mesecev 400— 500, 8—10 mesecev 550—600, 1 leto 700 —850, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 9—10 Din.
KINO
Graf siti: =--
Od torka naprej VLASTA BURIAN in ANY ONDRA v svoji uainoveiži zvočni veseloigri:
ON IN NJEGOVA SESTRA.
Union;
Od danes naprei reprisa krasne drame:
NJIH DVOJE.
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19. .21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17. 19. in 21. url. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni. XXVI
APOLO KINO:
Akademija gojenk državnega ženskega učiteljišča.
V	lepi vnemi, si sami preskrbeti gmotna sredstva za študijsko potovanje, so priredile gdč. gojenke našega drž. žen. učiteljišča zelo posrečeno akademijo, ki je pokazala veliko sposobnosti in kar največ požrtvovalnega truda.
Zajemljivo globino Župančičeve »Naše besede« je v vzorni deklamaciji in s kipečim čustvom podala gdč. Rudeže-va. V plesnih aranžmanih so Pa naše mladenke kar presenetile. Prikazale so z močnim ritmičnim povdarkom groteskni ples (gdč. Tušak in Gregoretič), težki telovadni nastop v Kazačku (gdč. Stegu, Tušak, Pinterič in Šemrl) in ob petju narodnih pesmi. Korelativno rajalno improvizacijo »Slovanski biseri«, ki jih je sprejelo številno občinstvo z iskrenim veseljem.
Zelo je imponiral muzikalni del; nadarjena violinistinja, gdč. Ornikova, po-kazuje že tu in tam prva globejša umetniška občutenja. V brezhibni izvedbi in samostojni formi je odigrala Beriotov Scenes de Balett. Pridjati je morala še »Obertosa« od Wieniawskega. Njena partnerica na klavirju, gdč. Bibičeva, je izvedla spremljavo zelo delikatno. Izredno muzikalnima gospodičnama je na odličnem uspehu res čestitati. Gospice Šušteršič, Pinterič in Štancer so podale šaljiv Mozartov operni intermezzo, Ba-stien in Bastienka ob igranju malega orkestra v vsej mladinsko sveži ljubkosti. Ves nastop izpričuje prav resne pevske ambicije.
Po vsej pravici zaslužijo take prireditve, da jih naša kulturna javnost čim izdatneje podpira in da se gre naši mladini v takih odličnih težnjah čimbolj na roko s tem, da se ji vsaj brezplačno prepuste dvorana, instrumenti itd. Tako bodemo dejansko dokazali, da nam je ta mladina res pri srcu in da cenimo vsako stremljenje po plemeniti izpopolnitvi in življenjsko važni afirmaciji. A-.-c.
Mesto cvetja na grob
umrlega g. Staneta Kenda je daroval Motoklub tukajšnjemu rešilnemu oddelku 100 Din.
Sreda	Četrtek
Popolnoma nov spored Velika	kavarna
Aretiran vojni begunec.
Dne 11. jan. t. 1. je pobegnil 6. konjiškega polka v Vršcu 261etni krojaški mojster Filip Udjbinac iz Vel. Grdjevoa (okraj Lubišnopolje) in jo je mahnil v Avstrijo. Ker pa je bil tam brez posla, so ga davi kot brezposelnega inozemca odgonskim potom pripeljali v Maribor in oddali policiji- Tam pa so ugotovi*’, da je Udjbinac vojni begunec in bo iz* ročen vojaški oblasti.
Opozarjamo
še enkrat na intimni večer pesmi in arij, ki bo drevi v kavarni »Astofiji«-
Kako so izumili piano?
Mnogi ljubitelji glasbe se motijo glede starosti piana, ki je bilo izumljeno , šele početkom 18. stoletja. Do te dobe sta bila znana samo klavikord in kla-vicimbal, ki sta se uporabljala kakor danes piano. Oba instrumenta sta bila zelo priljubljena in so jih zlasti uporab ljali za spremljevanje pevcev-solistov. Celo komponisti velikega slovesa, kakor Bach, so komponirali za če instrumente. L. 1719 je slavni izdelovalec glasbenih Instrumentov in upravitelj zbirke godal ■medičejske rodbine, Christofori, prisostvoval koncertu nemškega godbenika ^anteleona Hebenstreita v palači medijskega vojvode v Padui in je tam *Poznal posebne vrste instrument, ki ga Je Hebenstreit nazival cimbale. Bila je to mala lesena deska, na kateri so bile napete strune. Če se je udarjalo na stru ne z malimi lesenimi kladivci, katerih glavice so bile prevlečene s kožo, so Prihajali iz instrumenta zelo fini in mili zvoki. To je privedlo Christoforija na misel, da bi pridodal na klavicimbamlu takšna mala lesena kladivca, prekrita s kožo. S posebno napravo naj bi se tudi doseglo, da bi kladivca takoj po dotiku strun zopet odskočila. Medičejski vojvoda, velik ljubitelj glasbe, je financiral genijalno zamisel Christoforija, ki je res tudi bila 1. 1-720 uresničena: Christofori ie izdelal prvi piano s kladivci. Toda Pravega, uspeha s tem instrumentom ni dosegel. In ko je medičejski vojvoda Umrl, nihče ni hotel nič več čuti o tem izumu, in Christoforijevo ime je šlo v Pozabljenje- Tedaj pa je draždanski sta-vitelj orgelj Gottlieb Silbermann dvignil izum iz pozabljenja in ga izpopolnil-Toda tudi Silbermann spočetka s svojim klavirjem s kladivci ni uspeval. Niti sam Bach, kateremu so ga izročili v presojo, ni bil posebno navdušen. Vendar je čez nekaj časa začel postajati vedno bolj popularen in je postal to, kar pomeni danes. Prvi klavir s kladivci, ki ga je izdelal Christofori 1. 1720, je sedaj v Metropolitan-muzeju v Newyor->■ .Drugi, izdelan 1. 1726, pa je zasebna last nekega florentinskega zbiralca Umetniških starin. Tudi Hebenstreitov ohranjen in je last neke ruske rodbine, koje člani so se priglasili kot direktni potomci Hebenstreitovi.
Reorganizacija znanstuenih knjižnic u feR
Na Češkoslovaškem se pripravlja reorganizacija znanstvenih bibliotek. Do-sedaj so bile največje biblioteke te vrste vseučiliščne biblioteke. Vseučiliščna knjižnica v Pragi je pred vojno zadostovala za tedanje razmere. V samostojni državi pa je dobila nove naloge tega je seveda silno narastlo število zvezkov v biblioteki. Skupno znaša to število 1 milijon, tako da bo mogoče uvrstiti praško vseučiliščno biblioteko med največje biblioteke na svetu, med katerimi ima samo leningradska biblioteka 5 milijonov zvezkov, vse ostale pa daleč zaostajajo. Kakor v Pragi, tako obstojata vseučiliščni knjižnici tudi v Brnu in Bratislavi. Sedaj bodo reorganizirali te knjižnice v samostojne znanstvene institucije, neodvisne od
VSeiI!r'^^a’ katerih upravp bodo vodile osebnosti iz ministerstva prosvete. Zah-
HMrtri,-86 bo.tudi večia znanstvena kvalifikacija osobja v knjižnicah.
Razuoj uoepih elektrarn u Suicf
Švicarji imajo v svojem bogastvu na vodni energiji izborno nadomestilo za pomanjkanje kuriva. Zato pa tam tudi Okoriščanje vodnih sil stalno in naglo na»reduje. Dozdaj je izkoriščanih že bli-zu.2 milijona KS. Nagli napredek raz-!“la elektrifikacije v Švici kažejo sle-“ Ce Številke o izgradnji vodnih elek-iroV1 v Posameznih desetletjih:
on,	!900	 120-000	KS,
g?,	910	  387.000	KS,
gj	}®20	  620.000	KS,
PfiiZ	  743.000	KS.
V	gradniki Že obst°iečih P* je sedaj ,	C®1® vrsta novih vodnih elek-
sHvhPnpm 000 konjskimi silami, v stavbenem programu pa zopet več no-
vih z 730.000 KS Tako^ bcHmela Švica kmalu za blizu 3 m P0l milijona konjskih sil izrabljene vodne sile.
milo osvežuje kožo
Primorske vesti
Iz Gorice poročajo: Fašistični konzul Avenanti izvršuje svoj satanski načrt za iztrebljenje slovenske inteligence. Občinski načelnik v Ajdovščini Grusovin ;e spravil v zapor odvetnika dr. Fornazariča, notarskega kandidata Jos. Jurco, obrtnika Logarja, trgovca Fajglja in Fr. Furlana, iz Šturij pa obrtnika Širco in štiri druge. Grusovin je bil povabil k sebi več uglednih Slovencev in zahteval od njih, da naj podpišejo izjavo, da se Slovencem v cerkvenem oziru ne godi nikaka krivica. Možje so mu odgovorili, da imajo v cerkvenih zadevah prvo besedo pač duhovniki pa tudi ne mdrejo imenom ljudstva dati nikake izjave, ker nimajo za to pooblastila. Fašisti so nato naslikali na več slovenskih hiš mrtvaške glave. Čez nekaj dni so jih prebarvali in napisali v italijanščini: »Viva Jugoslavia! A morte 1’Ita-iia!« Sledile so navedene aretacije. Tako je v Ajdovščini, drugod bo pa kak drug povod služil za iztrebljenje slovenskih veljakov. Avenanti ima točen seznam vseh slovenskih inteligentov po deželi in fašisti so dobili navodila, kaj naj store, da pride do odstranitve vseh slovenskih odvetnikov, zdravnikov, trgovcev in obrtnikov. Enako se mora poskrbeti tudi za izgon vseh boljših posestnikov z njihove rodne grude. Sledila bodo r,tovrstna podtikanja in vrstila se bodo nasilstva, pa bo dosegel Avenanti svoje namene. Tako bo uničenih ogromno število slovenskih eksistenc in italijanska penetracija med slovensko ljudstvo se ojači. Avenanti pa hoče zatreti tudi vsak inteligenčni naraščaj. Fašistični učitelji po srednjih in sličnih šolah imajo ukaz, da »vržejp« pred zrelostnim izpitom slovenske dijake skoro do zadnjega. Le redek del bo dokončal srednje šole. Tako tudi ne bo novih duhovnikov in fašizem bo po izjavah Avenantija že v bližnjih letih vršil svojo voljo v deželi nemoteno.
*
Dne 13. julija t. I. poteče devetsto let, odkar je bila dograjena in posvečena bazilika v Ogleju. Za proslavo te obletnice se je osnoval cerkveni odbor, kateremu predseduje goriški nadškof dr. Sedej. Bazilika je v svoji notranjosti dolga 65 m in široka 29 m. Ogromen zvonik poleg bazilike je visok 73 m in na vrh zvonika vodi 108 kamenitih stop-njic. Posebnost oglejske bazilike so krasni številni mozaiki, to so iz malih barvanih kamenčkov sestavl;ene slike. Oglej se je bil razvil iz male rimske naselbine leta 181 pred Kristom v veliko mesto, v drugi Rim, ki ga .ie porušil Atila. V Ogleju so se stikale ceste, ki so se raztezale na vse strani, tam se je na primer začenjala cesta, ki je preko Logatca in Emone vezala Jadransko s Črnim morjem. Po Atilovem odhodu se je dvignila iz razvalin rimskega mesta prestolnica patriiarhov, ki so bili mogočni cerkveni in posvetni vladarji. Iz Ogleja je prišla po često hudih bojih krščanska vera med Slovence na Goriškem m na Kraniskem. Patriiarhat je prene-!: 1751 in ustanovljeni sta bili nad-SKofijj goriška in videmska. V Ogleju je živelo nekoč nad pol milijona ljudi, danes jih je samo dva tisoč.
«
Cesto iz Lokvi v Divačo, ki je važna ^ .Pametnem in strategičnem ozirii, bo tržaški deželni rektorat temeljito popravil, zboljšal in razširil na sedem metrov. Stroškov bo 615-000 lir.
*
V	Postojni bodo sezidali velik fašistični dom. V zadnji odborov! seji je poročal dr. Karninčič. da je postojnsko
meščanstvo po večini razumelo pomen fašističnega doma in gradbeni prispevki so že obilni. Onim pa, ki še oklevajo, je izrekel opomin, da naj nemudoma storijo svojo dolžnost. Občinski načelnik išče italijanske podjetnike, ki bi gradili stanovanjske hiše, katerih je v Postojni premalo. Imeti hoče tudi še eden ali dva velika hotela v italijanskih rokah, ker se nadeja vedno večjega obiska postojnskega mesta, ki naj bi se uveljavilo tu di kot obmejni zdraviliščni kraj.
*
Fašističnemu pritisku se je udal župnik Studentič v SkitaČi pri Labinu Istri in začel propovedovati svojim hr-vatskirn vernikom v italijanskem jeziku Fašistični tisk je postavil njegov vzglec »ali’ordine del giomo« in ga pohvalil z izbranimi besedami. Poročilo pa na-tvezu.ie javnosti tudi izmišljotino, da je zavladalo med hrvatskimi kmeti v cerkvi nepopisno veselje, ko so začuli ; propovednice božjo besedo v jeziku domovine.
Sokolstvo
Lep sokolski dan u 5pitaliču
Majniškega pešizleta sokolskega Dra. vinjskega okrožja v nedeljo, 3. t. m. so se udeležile vse edinice iz okrožja. Edi nice iz Zgornje Dravinjske doline so se zbrale v Konjicah, iz Sp. Dravinjske doline pa so se zbrale v Ločah in od tu kaj odkorakale skupno v Špitalič. Prva skupina je dosegla Špitalič preko hriba ob pol 14. uri, 15 minut pozneje pa je prikorakala druga skupina. Zbralo se je do 14. ure ob slavoloku v Špitaliču do 600 članstva in drugega občinstva. Prisrčno dobrodošlico je tam želel vsem starešina najagilnejše čete v okrožju, šol. upravitelj br. Berce. Župno upravo je zastopal br. dr. Mejak. Takoj nato so se pričele tekme četnikov, katerih so se udeležile vse čete iz okrožja. Špitalič je postavil 2 vrsti, Sv. Jernej eno in Kebelj eno vršto, Stranice pa enega posamez nika. Tekme so se vršile v prostih vajah, metanju krogle, skoku v daljino, v teku, v redovnih vajah in v natezanju vrvi. Najboljše je odrezala vrsta iz Sv. Jerneja, ki je dosegla 180 točk, prva vrsta iz Špitaliča 175, druga 134 točk, vrsta iz Keblja 158 točk, posameznik iz Stranic 31 točk. Pri natezanju vrvi je ostala zmagovalec prva vrsta iz Špitaliča. Rezultati so z ozirom na kratek čas priprave in pa na kratek obstoj posameznih čet zelo zadovoljivi in je pričakovati, da dosežejo čete pri tekmah na okrožnem zletu prav dober uspeh.
Po tekmah, ki jih je vodil okrožni načelnik br. Hmelak in so pokazale obenem veliko discipliniranost četnikov, je občinstvo zasedlo do zadnjega kotička šolsko sobo, v kateri je četa Špitaliča uprizorila igro »Domen« in to prav zadovoljivo že drugič. Občinstva, ki ni našlo več prostora tam, pa se je zbralo na družaben sestanek pri br. Bercetu in br. Ambrožu. Izvrstno razpoloženje je dvignilo lepo vreme.
_ Točno ob 18- uri so se edinice zbrale k odhodu domov, da s podvojeno silo in z novo pobudo nadaljujejo dosedaj tako uspešno sokolsko delo.
Skromna prireditev okrožja, izvršena brez posebne reklame in predpriprave, je pokazala, da je sokolska ideja v teku zadnjega polletja tudi v Dravinjskem okrožju napravila velikanski napredek, ki se ga mora vsak iskren Jugoslovan radovati. Obenem pa je pokazala nedeljska prireditev, da ie narod v Dravini-
I ski dolini na pravi poti, da ne verjame natolcevanju nasprotnikov Sokolstva in da je istim obrnil hrbet, držeč se gesla: Kdor ni z nami, je proti nam in kdor je proti Sokolu kraljevine Jugoslavije, ta noče dobrobiti jugoslovanskega naroda in naše države! Naši nasprotniki bodo sedaj uvideli, da privlači naše ljudstvo samo resno sokolsko delo. Naši kmetski fantje pravilno umevajo sokolska načela bratstva in demokratičnosti in naša gesla: »Brez časti in brez slave, oseba nič, celota vse!«
Nedeljska sokolska prireditev v Špitaliču je prepriprava za veliki sokolski tabor v Konjicah ob priliki okrožnega zleta Dravinjskega sokolskega okrožja na dan 21. junija, za katerega je zletni odbor že pričel z delom.
Sokolska četa Sv. Trojica v Slov. gor.
Pred meseci se je pri Sv. Trojici, v središču Slovenskih goric, ustanovila sokolska četa. Ni menda z lahka dobiti kraja v naši domovini, kjer bi se moralo Sokolstvo boriti s takšnimi težko-i.ami kakor ravno pri nas. Zdi se, da so vse sile na delu, da bi kar v kali zadušile vsak sokolski pokret med našim prepiostim ljudstvom. Za danes povemo samo vsem tajnim nasprotnikom našega Sokolstva, da tudi za njih velja lepi s'ovenski pregovor o božjih mlinih. Prepričani smo, da ni več daleč tisti čas, ko bodo tudi Trojičani razumeli vzvišeno nalogo Sokolstva, ga vzljubili in tudi otrokom dovolili v večjem številu posečanje sokolske telovadbe.
Kijub vsem težkočam, s katerimi se ima boriti tukajšnja sokolska četa, stopi ista dne 7. junija pred javnost s prvim svojim nastopom, ki bo združen z veliko vrtno veselico. Pri tej priliki proslavi tudi Čitalnica pri Sv. Trojici lOJet-nico svojega kulturnega delovanja. V težkih razmerah so jo pred 10 leti ustanovili tukajšnji rodoljubi. Kot napredno društvo se je morala boriti z največjimi težkočami in danes gleda s ponosom nazaj na svoje lOletno delo za širjenje prosvete med našim narodom.
Natančnejši spored prireditve se bo objavil prihodnjič. Že danes prosimo vsa okoliška društva in prijatelje Sokolstva, da prihite ta dan k lepi Sv. Trojici. Ta prireditev naj bo velika manifestacija sokolske misli v Slovenskih goricah, ki naj ojunači in navduši naše domačine, da se vzdramijo ter se začnejo zbirati pod sokolskim praporom.
Plenarna seja župne uprave
bo jutri, 7. maja, z začetkom ob običajni (19.) uri. Ker so na dnevnem redu važne denarne zadeve, prosim za polnoštevilno udeležbo. Zdravo! — Starosta.
Šport
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo, dne 10. t. m. se vrše ski-deče tekme: ob 10. dopoldne ISSK Maribor mlad.:SK Železničar mlad-; ob 14.30 ISSK Maribor rez.:SK Železničar rez. in ob 16. SK Svoboda:SK Sloboda (Varaždin). Vse tekme se vrše na igrišču SSK Maribor.
Službujoči odbornik dopoldne g. Ilovar, popoldne g. Vidovič. — Tajnik.
Izredni občni zbor ZNS.
V nedeljo se je vršil v Beogradu izredni občni zbor nogometnih sodnikov, ki je imel nalogo, zavzeti stališče na^ pram novemu pravilniku, ki ga je velikonočna skupščina JNS že v principu sprejela. Vprašanje, ki je za razvoj našega nogometnega športa izredne važnosti, je bilo rešeno povoljno. Kaznovanje sodnikov bo tudi odslej vršil ZNS, odnosno sekcija, dočim se deligiranje sodnikov prenese v kompetenco nogometnega saveza, odnosno podsavezov.
Naše atletinje v Italiji.
Italijanska damska lahkoatletska federacija je povabila na mednarodni damski meeting, ki bo koncem maja v Fi-renci, tudi našo državo. Italija prevzame vse stroške za 4 atletinje in enega spremljevalca. Naš lahkoatletski savez je ponudbo sprejel.
Mariborski zimskošportni podsavez.
Seja upravnega odbora bo v četrtek, t. m. ob 20. uri v Aljaževi sobi hotela »Orel« v Mariboru ter so vabljeni vsi odborniki. — Tajnik MZSP.
^ stran *
■■Mb&ttrais«
VPTPnvn? t.Tffa ■■ ■ — H■!!! IIilm111 IIII'- rraMfciatej:;"1: :--^xmr3S
v m a r i n o r u, orne s. V. j'vau
IE£ ..........  ...	.	   P"'	i lil
IL Zevacco*
V sena jezuita
iKMtaviMld (OIDtti	1!9
Odprl je mošnjo.
V	mošnji ni bilo zlata.
Bila pa je v njej krogljica, majhna lesena krog-ljica, iz katere je štrlelo sedem do osem okroglih osti.
Lemahu je prebledel kakor zid in zaklel s hripavim glasom.
»Oh, zločinska duša! Zastrupila me je!... Toda ^orje ji! Preden poginem, ji poplačam, kar je storila!«
Hotel je planiti proti vratom.
Toda zdajci je obstal, leden znoj mu je orosil čelo. Zobje so se mu zdaj stisnili, vse se je vrtilo okrog njega- Črn zastor se je spustil na njegove oči.
Padel je na kolena.
Parkrat je še prasnil z nohti po tleh... nato je mahoma obležal, nepremičen za vse večne čase.
Približno ob tisti uri, ko je izdihnil Lemahu, umrši v onem trenutku svojega življenja, ko bi mu prvikrat padla v naročje lepa vsotica tisoč liver — približno ob tisti uri je stopil grof De Monklar v sobico, kjer je ležal prečastiti oče Ignacij De Lojola. * Srce velikega profosa je težila ironija, s katero je govoril kralj. Vzbuditi vladarjevo nejevoljo, je bila tiste čase velika nesreča, dočim je dandanašnji samo nezgoda.
Ko je videl vstopiti Monklarja, se je zasvetil Lo-Joli žarek veselja v poluzaprtih očeh. Menih je bi! teven nevarnosti.
Vedel je, da mu ne bo treba umreti.
Toda to ni bilo omililo sovraštva proti Lantneju.
»Častiti oče,« je rekel Monklar in sedel k Lojo-lovi postelji, »odločil sem se popolnoma... Vaši nasveti, Vaši modri nasveti, so me navdehnili z milostjo. Vstopiti hočem v pobožni red. ki ste ga Vi ustanovili v slavo Jezusovo in v blagor svete cerkve.«
»Vrlo, sin moj!« je dehnil De Lojola.
»Hočem torej zapustiti svet in se odreči temu dvoru, kjer je vse zgolj laž in prevara... Morda najdem v tihoti samostana vendarle svoj srčni mir! Rad bi pa izvršil ta svoj sklep čimpreje.«
»Ne,« je dejal Lojola.
»Kako, da ne, častiti oče?«
»Pravim,« je rekel Lojola s presekanim glasom, »da ne simete stopiti v samostan- Ostati morate na dvoru...«
»Pa ste mi vendar sami vdehnili to misel!« je vzkliknil Monklar ves osupel.
»Misel, da stopite v naš red, to že... Nisem Vam pa rekel, da postanite menih!«
»Ali morem biti hkrati dvorjan, veliki profos in član družbe Jezusove?«
»Da!« je rekel Lojola jasno in razločno.
Monklar ni bil preprosta duša.
Oenotje in začudenje je bilo v njem nekaj redkega.
To pot pa je bil resnično presenečen.
»Razložite mi jasneje, častiti oče,« je dejal.
Nato, kakor bi se bal, da bi užalil Lojolo, je dejal:
»Seveda le, ako se ne čutite preveč utrujenega, častiti oče, in če se Vam zdi, da je potrebno razsvetliti mojo globoko nevednost v teh jezuističnih rečeh.«
»Res sem utrujen, sin moj,« je rekel Lojola, ki se mu je videlo, da trpi mnogo, »tu gre za blagor
človeške duše — in kakšne duše! Bog mi bo dal potrebno moč. Vedite pa, da sem povedal to, kar Vam zdaj povem, samo še svojim najdražjim učencem — tistim, ki bi podedovali v slučaju moje smrti nalogo, red, ki sem ga ustanovil in nauke, ki sem jih uči).«
Lojola je globoko zasope!.
Monklar, ki se drugače ni bal ničesar, ga je gledal s čustvom, ki je bilo pol spoštovanje, pol groza.
»Sin moj,« je dejal nato menih, »dva načina sta, služiti Bogu in Cerkvi. Prvi je najlaglji: izbirajo si ga malodušna srca, ki se zatekajo k Bogu, namesto, da bi šla po svetu in se borila v njegovem imenu, To so ljudje, ki stopajo v samostan. Tam žive v mii ru; svetniki so, a večinoma tudi strahopetci...«
Lojola je govoril brez vzhičenja.
Kljub temu pa je bila v zvoku njegovega glasu nenavadna energija, dasi je bil še šibak od prestane bolečine.
»Drugi način,« je nadaljeval, »je vreden krepkih duš, utrjenih duhov in src, ki ne poznajo trepeta. Menih, sin moj, menih je vojak. Vojak Kristusov! Kako lepo, kako slavno ime! Ta način, gospod grof, obstoja v tem, da ostanete v laičnem življenju in delate pred očmi sveta, kakor da niste storili nobene zaobljube, vendar pa obračate v vseh svojih dejanjih, mislih in naporih, svoj um neprestano proti edinemu smotru: slavi Jezusovi in blagru svete Cerkve...«
»Ah, častiti oče,« ?e je oglasil Monklar, »ta način je obenem pot vseh dobrih kristjanov, ki imajo krepko vero.«
»Slabo me razumete. Tisti, ki ga mislim, močni, razumni in duševno višji človek, ki ostane ter se posveti sveti Cerkvi •..«
Lojola se je mahoma prekinil; nato je nadaljeval:
»Slišite, sin moj, kaj pomeni ta beseda: Cerkvi!«
■Griffon* motorji
250—350 cm*. Blockmotor 4taktnl. Najpripravtiejši za zletne vožnje v dvoje.	2186
Kvaliteta. Neverjetno nizke cene.
JUGU d. z o. z. — MARIBOR. 1121 Tattenbachova ul. 14.
Obiščite naš pedikerski salon,
samo za Din 10.— osvežiti hočemo Vaše noge, odstraniti kurja očesa in urediti Vaše nohte brez vsakih bolečin.
fr
Sobo in črkoslikanje, vedno naj novejši vzorci na razpolago Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, Grajska ulica 3 za kavarno »Astoria«,	X
Omara za knjige,
prav dobro ohranjena, se kupi takoj. Ponudbe na upravo lista pod Šifro »1306«.	1306
Gostilno v Mariboru
oddam takoj v najem. Naslov v upravi lista.	1311
Dobro ohranjeno veliko omaro
za led kupi ©skrbništvo Hausampacher, p. Hoče, tel. 2175.	1310
Kovčke za potovanje v največji izbiri m najnižji ceni priporoča Ivan Kravos, Aleksandrova cesta 13.	1112
Kupim prvi brač.
Naslov v upravi »Večernika«.
Prodam »Singerjev« šivalni stroj pogrezijiv v dobrem stanu in namizni
1279
štedilnik ceneno. Naslov pove lista.
uprava
1247
Vrtnice,
nizke, 10 kom. za Din 40.—, 60.— in 80.—, visoke vrtnice in plezalke, le-potično grmičevje, konifere, petunije, saivije, georgine in sploh vse za vaš vrt dobite najcenejše pri Vrt Džamo-nja I drug, velevrtnarstvo, Koroščeva ulica 44.	1016
Iščem za takoj
pekovskega pomočnika, prvovrstnega mešača (event. skupnega delavca) za strojno urejeno večjo parno pekarno. Ponudbe s prepisom spričeval samo prvovrstnih moči naj se pošljejo na pekarno Franjo Schreiner, Zagreb, Vrhovčeva 6.	1314
'Ciraffovt motorji
najpopolnejši motorji sedanjosti. — Novost 175 cm3. 4taktni. Blockmotor. Hitrost 80 km na uro. Kvaliteta. Neverjetno nizke cei>C‘
.! U G U d. z o. z. — MARIBOR-1121 Tattenbachova ul. 14.
Kolje za vinograde
cepano in rezano, prodaja tvrdka Stra-schill in Felber, Maribor, Pristan. 1309
Hiša z gospodarskim poslopjem,
vrtom in njivo na prodaj. Pobrežje, Tezenska ul. 7.	1250
se
raz
Porofillo te kolekture ANTON GOLEŽ, Maribor. Aleksandro-
va cesta 42. — Žrebanje 5. maja 1931. (Za event. tiskovne j napake se ne odgovarja.)
2 X Din 20.000.—: 34.586.
2 X Din 4.000.—: 9698, 15.296, 24.518, 32.651, 42.645, 56.302, 56.771.	78.678, 79.568,	91.630.
2 X Din	2.000.—: 2848,	9898,	11.128.	11.384,	11583,
20.253, 21.101.	25.093. 27.558,	29.527,	29.615,	31.136,	35.064,
36.938, 40.261,	42.598, 44.646.	46.242.	46.426,	47.295,	48.269,
52.264, 55.115,	63.273, 63.815.	65.060.	65.243.	73.856,	80.204
83.150, 84.508,	92.511. 93.706,	94.815.
Prihodnje žrebanje: 7. maja 1931.
Stavbeni prostori
na periferiji mesta ceneno na prodaj!
JANKO UHLER - POBREŽJE Nasipna ul. 42.
'k ^
(T. SOKLIČ)
Maribor
zastopniki se sprejmejo
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, josposka 25.
Pri žrebanju drž. razr. loterije XXI. kola — V. razreda, dne 5. maja so bili izžrebani naslednji večji dobitki (za eventualne napake se ne odgovarja):
2 X Din 20.000.—: 34.586.
2 X Din 4.000.—: 9698. 15.296, 24.518. 32.651. 42.645, 56.302, 56.771, 78.678, 79.568, 91.630
2 X Din 2.000.—: 2848, 9898,	11.128.	11.384.	11.983,
20.253, 21.101, 25.093. 27.558, 29.527. 29.615, 31.136. 35.064, 36.938, 40.261, 42.598. 44.646, 46.242, 46.426, 47.295, 48.269. 52.264, 55.115, 63.273, 63.815. 65.060, 65.243. 73.856, 80.204, 83.150, 84.508, 92.511. 93.706, 94.815.
Prihodnje žrebanje: 7. maja 1931.
Opravilna številka: E IX 564/31
Dražbeni oklic.
Zahvala
Za vsestranske dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nenadomestljive soproge, matere, sestre, tete j. t. d., gospe
Karolina fakin
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
., Posebno zahvalo izrekamo g. dr. Lutmanu, asistentu ma-riborske splošne bolnice, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja in vsem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti.
Ponovno še enkrat vsem prisrčna hvala.
Maribor, Kojsko pri Gorici, dne 6. maja 1931.
Globoko žalujoči ostali.
tedala Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik; FRAN
Dne 22. junija 1931 dopoldne ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga: k. o. Lajteršberg vi. št, 16
Cenilna vrednost:	Din	18.944 75
Vrednost pritikline: Din 1.350’—
Najmanjši ponudek: Din 12.629 84
V ostalem se opozarja na dražben oklic, kije nabit na uradni deski sodišča v Mariboru odd. IX
Okrajno sodišfe v Mariboru odd, IX..
dne 19. aprila 1931.
BRO ZOVIC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKU DETELA * Mariboru.	“	v-'