tsnrgnurtf Maribor, torek 7. julija 1931 maEsma izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri ) Račun pri poSlnam čak. zav. v Ljubljani št. 11.409 Valja mesačno, prajeman v upravi ali po pošti 10 Din, doatavljan na dom pa 12 Din Telefon s Uredn. 2440 Uprava 2455 Cena 1 Din Oglase sprajama tudi oglasni oddelek »Jutra" v Ljubljani, Prešernova ullcl^t. ♦ Besedo abiturjjentom k spregovoril nedavno v čeških listih Veliki češkoslovaški državnik dr. Karel Kramar. Njegove besede so bile naravno namenjene češkoslovaškim abiturijentom, Vendar pa veljajo pravtako abiturijentom Vsakega drugega, in zlasti tudi našega "aroda. Ko uvodoma slika prilike, v kakoršnih «0 Odhajale v novo življenje generacije Sbiturijentov v dobi suženstva slovanskih narodov v bivši monarhiji, in ko slika, kako je prva naloga teh generacij bila silna in globoka ljubezen do zasužnene domovine in odpor proti takratnim razmeram, povdarja dr. Kramar, da je iz tvorne sile resničnega, idealističnega na-cijonalizma, iz vere in ljubezni do naroda vzrasla narodova svoboda in samostojnost. »V velikih trenutkih svetovne vojne se je šele pokazalo, koliko je bilo V tej naivni domovinski ljubezni, v iz-smehovanem .rodoljubju in hejslovanstvu resničnega, globokega idealizma, ki se ni Ustrašil nikakšnih žrtev, ki se je bojeval Proti Avstriji tudi za ceno ječe in smrti in ki je dosegel višek brezprimernega junaštva v naših prvih legijonarjih, ki so Sli v vojno z zavestjo, da bodo obešeni, *ko padejo v avstrijske ali nemške roke.« Tudi današnja mladina — povdarja dalje dr. Kramar — se vrača k idealu 'Osvobojenja, k udani ljubezni do naroda ih k veri v bodočnost velikega, združenega Slovanstvu- Prenehala je verovati baznim geslom internacijonalizma, ker Vidi, kako izmučen je ubogi ruski narod V imenu internacijonalnega, integralnega fcmljaliznia, kojega humanizem neha tam* Kjer gre za nas Slovane. Želel bi, da bi ravno vi mladi, ki vam življenje še ni skazilo čustev, pojmili celo globino resničnega, pravega nacijonallz-ma. Samo tak nacijonallzem more biti tudi v resnici socijalen. Materialistični, osvajalni socijalizem hoče in mora hoteti ne samo premembo socijalnega reda, ampak tudi gospodstvo enega razreda, delavstva, To ni napredek, to ni pravičnost, to je enostavno nasilje števila, mase. Za to se ne more ogreti v resnici čuteča mlada duša. Pravičnost nikdar ni razredna. Vsem slojem naroda mora služiti resnični nacijonalizem! V njegovi sociial-ni politiki ni razrednega egoizma, ampak zavest dolžnosti do vsakega Člana velike narodne družine in prepričanje, da more biti narod le tedaj močan in zdrav, ako So tudi najnižje njegove vrste deležne resnične skrbi vseh, ki čutijo narodno. Mirne vesti se lahko vrnete k staremu našemu nacijonallzmu, ki je že v Avstriji Podal najlepše dokaze svojega socijalnega čustvovanja v delu in žrtvah za splošno In enako volilno pravico In v socijal-nlh zakonih, ki so bili in so na čast naši resnično socijalno čuteči demokraciji. Naš nacijonalizem mora biti strpen, mora spoštovati vsako pošteno prepričanje, vsako pravo vero, samo če ni nasprotna narodu in državi. On ne pozna nestrpnosti ne bojevitega klerikalizma ne svobodomiselstva. Ne posmebava se pravi, resnični veri( ne imponira mu domiš-mivo brfizverstvo. Hoče, da bodi vera zadeva srca vsakogar izmed nas, ne pa predmet in cilj političnih bojev. Da tak nacijonalizem postane vera naše mladine, mora želeti vsakdo, kdor misli na bodočnost naroda in države. Ni nič slabšega in nevarnejšega, nego proglasiti, da ne rabimo več nacijonalizma, ker šmo svobodni. Ne, naša država na znotraj še ni izgrajena! Imamo iz abnormalnih povojnih let, iz prvih let naše svobode, ko je vse živelo pod uplivom po* vojnega materijalizma, mnogo nelepega v svojem javnem in zasebnem življenju in mnogo je treba notranjega čiščenja. Minoli so časi, ko je samo trdna vera pomagala vzdrževati nravno življenje. V socijalnih in gospodarskih prilikah nam manjka ta nravni regulator, teorije o državljanskih dolžnostih ostajajo prazen zvok pod -težo • mater;jalističnih tendenc, zakoni in sodišča pod vplivom raznih humanističnih teorij izgubljajo, na svoji moči — in treba nam je nečesa, kar človeka notranje dviga, mu vliva vero v dobro in lepo, ga vzpodbuja, da dela dobro in se varuje zlega ne iz strahu pred sramoto ali kaznijo, ampak zato, da služi nečemu višjemu, kar ljubi ne samo z razumom, ampak tudi s krvjo in srcem. Proti vsem nravnim zmotam našega javnega in zasebnega življenja je lek samo ljubezen do naroda, živa, v resnici srčna, in volja, storiti vse, da bi ta narpd in njegova država bila silna, notranje zdrava, brez nravnih zmot, ki mu lahko prinašajo težke škode, volja, delati z vsemi silami in žrtvami, da bi se naša država dvignila na višino kulturnega, gospodarskega in socijalnega modernega življenja ter da bi tako mirno in z zaupanjem mogla gledati v bodočnost in zavzemati med zedinjenimi slovanskimi narodi ter v svetovni politiki častno in pravo mesto. Vse to bi želel, da ponesete s seboj v življenje! Na Tebi, mladina, je, da priborjeno svobodo poglobiš, utrdiš in jo ubraniš proti vsem napadom! Tvoja ulogani nič lažja nego je bila naša, ki smo se za svobodo borili l Kar je pomoglo nam do zmage, mora dvigati tudi Vaše duše in posvečavati Vaše delo, Vaše napore! Kakor mi morate tudi Vi delati in korakati pod praporom plemenitega nacijonalizma in vere v bodočnost Slovanstva! VELIKI MANEVRI RDEČE ARMADE. MOSKVA, 7. juiija. V okolici Minska so pričeli yeliki manevri rdeče armade. RUMUNSKO-AVSTRIJSKA TRGOVSKA POGAJANJA. BUKAREŠTA, 7. julija. Včeraj je dopotovala na Dunaj rumunska trgovska delegacija, da začne pogajanja z Avstrijo 'r sklep trgovske pogodbe.. Rumunsko delegacijo vodi ' Cesar Popescu, ki je minuli teden uspešno končat pogajanja z Nemčijo, Spominjajte te CHD Poln želodec, neredna vrenja v debelem črevesu, odebelelosti jeter, zastajamo žolča, bodljaje, tesnoba v prsih, močno srčno utripanje odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica in zmanjša tudi naval krvi na možgane, oči, pljuča in srce. Zdravniška mnenja navajajo u-prav presenetljive rezultate, ki so jih dosegli pri ljudeh, ki morajo mnogo sedeti, z »Franz Josefovo« vodo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. XII. kongres profesorskega udruženja MARIBOR, 7. julija. Tekom včerajšnjega dne so prihajali z raznimi vlaki iz vseh predelov naše države udeleženci XII. kongresa profesorskega udruženja. Na kolodvoru so jih sprejemali člani stanovanjskega odbora mariborske sekcije profesorskega udruženja. Glavni sprejem je bil ob 15. uri pri zagrebškem brzovlaku, s katerim je dopotovalo nad 150 delegatov iz južnih pokrajin naše države. Sprejema se je udeležil za mestno občino tudi podžupan dr. L i p o 1 d. Goste je pozdravil s prijateljskim pozdravom ravnatelj dr. Tominšek, nakar so se razšli po mestu. Zvečer se je vršil prijateljski sestanek vseh delegatov na verandi hotela »Orel«, ki je potekel nad vse lepo med sviranjem slovenskih in sr-bohrvatskih melodij. V gimnaziji pa se je vršila plenarna seja glavne uprave profesorskega udruženja pod predsedstvom g. D i v a c a. Seja je trajala skoro do pol 24. ure in so na njej pretresli ves materijah ki bo obravnavan na kongresu. Danes zjutraj pa je bil otvorjen nekaj minut po deveti uri kongres v veliki dvorani Narodnega doma, ki je bila natrpano polna delegatov. Kongresa so,se udeležiti tudi: kot zastopnik vojske brigadnl general Popoviča komandanta mesta Maribor g. polkovnik Putnikovič, za bana Dravske banovine g. inšpektor dr. S c h a u b a c h, zastopnik ministra prosvete, inšpektor K a n g r g a Jovan, zastopnik ministra za trgovino in industrijo, inšpektor Babič, podžupan dr. L i p o 1 d, šef prosvetnega oddelka v Ljubljani dr. K o t -n i k in zastopnik mariborskega škofa kanonik dr. M i r t. Kongres je otvoril predsednik glav nega odbora Nedeljko D 1 v a c, ki je pozdravil vse zastopnike oblasti in zbrane delegate ter jih pozval, naj pazno slede izvajanjem posameznih govornikov. Nato je predlagal listo predsedstva kongresa, ki je bila soglasno sprejeta. Za predsednika je bil izvoljen dr. P e č o v n i k, za pod- predsednika Vrbič Ivan in Milan Ču-kovič, za tajnike Rist Franjo, Drljevič Mustafa, Cvetkovič Darinka, Pirnat Jože in Jovanovič Radmila. Za ove-rovatelje zapisnikov pa Novakovič, Milan Karič in Boško Boškovič. Imenom izvoljenega kongr. predsedstva se je zahvalil za zaupanje dr. Pečovnik ter podal besedo zastopniku ministra prosvete, inšpektorju Jovanu K a n g r g i, ki je pozdravil kon gres v imenu prosvetnega ministra In izjavil, da ve ceniti to tiho in neumorno delo profesorskega udruženja in da lahko vedno računa na njegovo podporo pri raznih akcijah, v kolikor je to pač mogoče v okviru danih možnosti. Za njim je pozdravil zborovalce zastopnik ministra za trgovino in industrijo B a b i č, ki je napovedal skorajšnjo objavo zakonov o nastav-ljencih na trgovskih akademijah In strokovnih šolah. Trgovinsko ministrstvo upošteva delo profesorjev in se zaveda, da bo Jugoslavija, gospodarsko in finančno močna le tedaj, če bo tudi mladina prežeta pravega duha, ki ga ji mora vcepiti srednja šola. V imenu odsotnega bana dr. Marušiča je pozdravil zbor inšpektor dr. S c h a u b a c h, ki je podčrtal pomen srednješolske vzgoje za celo živ ljenje ter naglasil, da je baš ta vzgoja pečat, ki ostane človeku do konca življenja. Za mariborsko občino je pozdravil zborovalce podžupan dr. L i p o 1 d, ki se jim je zahvalil, da so si izbrali za mesto svojega kongresa baš obmejni Maribor, ki Je vedno cenil po* men srednjega šolstva in delo profesorjev, od katerega je odvisna vzgoja naše bodočnosti — naše mladine. S tem je bil slavnostni del kongresa zaključen in kongres prekinjen za četrt ure. Nato je bilo soglasno sklenjeno, da se ne Čitajo tiskana poročila centralne uprave, nego se kar pri-, čne z razpravo o poročilih. Kot prvi se je prijavil k debati predsednik Nedeljko D i v a c, ki je obširno obrazložil delo organizacije. 5porazum u Parizu perfekten PARIZ, 7. jul. Včeraj je bil dosežen končni sporazum na podlagi francoskih predlogov. Mellon in Adge sta pristala na francoski predlog, da Nem čija nadaljuje s stvarnimi dajatvami tudi v letu moratorija. Pač pa dobi Nemčija vrnene zneske, ki jih dolguje svojim industrijam za reparacijske dajatve, od mednarodne reparacijske banke. Odgodena plačila bo morala Nemčija plačati od 1. jul. 1933 naprej v 10 letnih obrokih. Tehnično stran sporazuma bo nudil komite uspertov, ki jih bodo imenovali zainteresirane vlade. PARIZ, 7. jul. Min. predsednik La-val je ob polnoči izjavil zastopnikom tiska, da je Francija s sporazumom prevzela najtežja bremena in tako znova dokazala, da želi mir in mednarodno sodelovanje. Sporazum je obenem manifestacija francosko- ameriške solidarnosti, ki Je največje važnosti za svetovni mir. Ako bo Nem čija znala pravilno ceniti dalekose-žnost francoske plemenitosti, bo to rodilo mnogo dobrega za francosko-nemške odnošaje. WASHINGTON, 7. jul. Ko je dospela iz Pariza vest, da je sporazum perfekten, je Hoover to z veseljem sporočil zastopnikom tiska. Sporaztim morajo še odobriti zainteresirane vlade. Moratorij pomeni silno razbremenitev nemških državnih financ. Tehnične težave v izvedbi sporazuma. ki izvirajo iz kompliciranosti mednarodnih pogodb, se bodo pri dobri volji vlad tudi dale urediti. Tudi Zedinjene države so doprinesle veliko žrtev, ker hočejo pomagati nele Nemčiji, ampak vsemu svetu iz težke gospodarske krize. Hoover je končno izjavil, da bo mo-ratorll takoj stooil v veljavo In sicer s 1. iul. 1931 do 30. Jun. 1932. Dve zgodbi o zakladu 7.AKLAD PRI SAGERJEVI KAPELI IN NA GRAŠIČEVI NJIVI V RADVANJU. Med našim narodom še živi vera, da so na gotovih mestih zakopani zakladi ter da jih hudič drži v svojih krempljih, da jih ni mogoče dvigniti. Slišal sem od babice dve zgodbi, ki se mi zdita zanimivi in vredni, da jih zapišem. V Radvanju je ob cesti, ki vodi iz Maribora proti Zg. Radvanju, ob križpoti kapela, takozvana Sagerjeva kapela, pri kateri stoji tudi velika in košata lipa. Ljudje so že v prejšnjih časih trdili, da je pod to kapelico velik zaklad, a se nihče ni upal ga dvigniti. Baje se je vsak večer pojavil nad kapelico vijoličast plamenček, ki je potrdil slutnje starih Radvanjčanov. Nekega večera, ko se je solnce že zdavnaj skrilo za zeleno Pohorje in je mrak legel nad obširna polja, so se trije mladeniči vračali precej vinjeni iz mesta proti vasi. Ko dospejo do kapelice, so videli vijoličast plamenček v velikosti pol lakta. Obstali so pred kapelico, dvignili klobuke, ter se domenili, da pojdejo naslednjega dne kopat zaklad. Že so delali !n kovali načrte **r se radovali, da bodo bogati in jim ne bo več treba v potu obra za si služiti vsakdanji kruh. Zidali so gradove v oblake fn si v fantaziji pred-stavl ali srečo, ki jih čaka v nadaljnem življenju. Obenem so sklenili, da bodo molčali kot grob, da jim ne bi kdo prekriža! načrtov. Res, drugega dne, ko se je pojavila jutranja zora na vzhodu, so bili že na mestu s krampi in lopatami. Pričeli so kopati. Ko je vshajalo solnce, so že izkopali precej globoko jamo in znoj jim je curkoma curljal raz razgreta lica ter padal na prodnato zemljo. Po večurnem kopanju je eden izmed kopačev zadel s krampom ob trd predmet, ki je zažvenketal. Zadeli so na zaklad. Bili so jako veseli in vsak sl je v mislih še srečnejše slikal nadaljno življen'e. Še krepkeje so prijeli za lopate ter v kratkem času izkopali veliko leseno škrinjo, ki je bila z železom okovana. Težka je bila skrinja, da niso vedeli, kako bi jo spravili iz jame. »E«, pravi eden: »Primimo, pa jo dvignemo!« Res, pljunili so na roke ter se pripravili, da dvignejo veliko breme. Da bi pa vsi naenkrat dvig nili, zakriči eden »horuk«. 2e so dvignili skrinjo, a glej čudo! Skrin;a jim pade iz rok, se razbije in po zemlji so se razsuli sami rumeni cekini, ki so se zasvetili v jutranjem solncu ter mahoma spet izginili. Mladeniči so se osuplo spogledali ter pričeli še z večjo vnemo kopati, a našli niso ničesar več. Potrti ter žalostni so se vračali domov. Kakor blisk se je ta dogodek razširil po vasi in ljudje so majali z glavami. Nekateri so dejali, da so bili mladeniči premalo verni in da jih je Bog kaznoval radi požrešnosti in radi njih nekrščanske-ga življenja. Drugi so dejali, da bi morali, ko so odkopali zaklad, se prikrižati ali kak blagoslovljen predmet položiti na skrinjo, da ne bi vrag imel moči do cekinov. Mladeniči so bili razočarani. Njih gradovi, ki so jih zidali v oblake, so se po drli, in sreča, o kateri so sanjali, je splavala po vodi. Spet so morali na delo ter si s poštenim delom služiti vsakdanji kruh. Mariborski in drobiž Druga zgodba, ki mi jo je pripovedovala babica, se je dogodila v neposrednji bližini zgoraj omenjene kapelice na Gra-šičevi njivi. Gospa Grašič, lastnica njive, je s kravami orala praho; zraven je bil tudi hlapec, Ko je zorala nekaj brazd, je zadela z lemežem na trd predmet in naenkrat je izorala malo skrinjico, ki jo je položila na voz, misleč, da jo bo vzela seboj domov. Ni se več brigala za skrinjo, ko pa je zorala in zapregla krave v voz, ni bilo o skrinji ne sluha ne duha. Ko je pripovedovala radovednim Radvanjčanom ta dogodek, so majali z glavami ter dejali, da je ravnala napačno. Ker ie izorala zaklad, bi morala narediti križ in zaklad bi ji bil ostal, tako ga :e pa hudič potegnil v zemljo. Nekateri so dejali, da je nesrečen, kdor najde zaklad in da baje isto leto umre. In res sta umrla še isto leto lastnica njive in hlapec, obe kravi ste pa poginili. Tako. vidite, še danes deluje ljudska fantazija. Gotovo pa je. da so ponekod zakopani zakladi in sicer največ na križpotih. Kajti budje so v dobi turških napadov zakopavali denar, najraje na križDOtih, da so potem dotična mesta lažje našli. Pri omenjeni kapelici še danes vidiš hribček, ki baje izvira iz dobe, ko so mladeniči kopali zaklad. K. V. Zmanjšanje uinogradou in poljedelci Prejeli smo: Vinarski kongres v Mariboru je stavil med svojimi zahtevami tudi predlog, da se uradno prepove povečati dosedanje ali celo zasaditi nove vinograde, zlasti še v neugodnih legah. Gledano s stališča vinske krize in težav vinogradnikov je ta zahteva upravičena; če je ravno združljiva z načelom, da si pač pomaga vsakdo, kakor sam ve in zna, je drugo vprašanje. V vojni je moral kmet tako sejati in tako žeti, kakor so določale rekvizicijske komisije; kako se jih je kmet branil celo na nevarnost, da trpi sam pomanjkanje, je še v spominu. Zato bi bilo bolje narod proučiti, kako in kaj mesto strogih ukazov in glob. Omenjena zahteva dobi še pa popolnoma drugačno lice, če jo pogledamo s stališča poljedelca, ki doslej ni imel vinograda, kar je, da takoj povem, moj slučaj. Za poljska dela kratko in malo ne morem dobiti delavcev, ako jim ne dam dopoldne in popoldne vina. Dajem po če-trtlitra vina dopoldne in popoldne, pa je premalo, ker dajejo drugje kar bučo, da pije vsakdo kolikor mu drago. Drugim je vseeno, ker vina itak ne morejo prodati. i vi ga pa moram kupiti. Zamenjal bi ga lahko za krmo, žito itd. pa pri tem moram plačati državno, banovinsko in občinsko takso, kar mi vino tako podraži, .se J? , ne morem spuščati v poga-janja. Tako ohranim krmo, sosed pa svo-je vino, čeravno bi oba želela zamenjavo. Kakor meni, tako se godi mnogim drugim in radi tega nastajajo novi nasadi v naravnost nemogočih legah; saj ni treba, da je kvalitativno vino, samo rfa je pijača, ki ji je vino ime. Vinarski kongres bi bil bolje storil, da bi bil zahteval, da se oprosti davka ono vino, ki ga kupi neposredni konzument; po tem bi pač nihče ne delal novih nasadov, kar itak ni rentabilno. St. Lovski dan v Ribnici na Pohorju priredi mariborska podružnica SLD dne 12. t. m. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Ptačnika. Na ta prijateljski sestanek so vabljeni tem potom vsi lovski zakupniki, lcvski čuvaji in ostali lovci v pričakovanju, da bo tudi ta lovski dan enako sijajen, kakor so bile doslej vse prireditve pod gornjim nazivom. Udeležba članov SLD iz Ribnice na Pohorju in njene o kolice je obvezna. Lovski zdravo! Poroke. V zadnjem času so bili v Mariboru poročeni: Anton Koslej, zidar, z gdč. Gi zelo Dolajš, posest, hčerjo; Josip Uhler, elektromonter, z gdč. Rozo Macher, posest. hčerjo; Franc Jelenc, ključ, mojster, z gdčno Karolino Kloičnik, pos. hčerjo; Franc Sekol, pekov, pomočnik, z gdč. Marijo Žižek, služkinjo; Janez Žist, trg. sluga, z gdč. Ivano Namesnik; kontoristi-njo; Ignacij Lesjak, Čevljarski mojster, z gdč. Alojzijo Jamnikar, dninarico; Alfonz Kraner, gostilničar, z gdč. Marijo Ladinek, pos. hčerjo; Herman Zelenko, strojevodja z gdč. Julijo Weigl, šiviljo; Anton Tischler, Šofer, z gdč. Josipino Dell’ Olivo, šiviljo. V zavod zu slepo deco v Kočevju se za šolsko leto 1931-32 sprejemajo slepi otroci na prošnjo roditeljev ali njih namestnikov. Prošnje je treba vložiti do 1. avg. tl. pri VI. odelku kr. banske uprave v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razglasa na mestnem magistratu. 1561 gostov izkazuje imenik gostov zdravilišča Rog. Slatine od početka sezone do 25. junija. Iz železniške službe. Upokojena sta Emil Hoffmann, načelnik gradbenega oddelka, in Feliks Bene-dek, načelnik komercijalno - prometnega oddelka pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. — Žel. uradnik Maks Hartman je iz Ozlja premeščen v Ljutomer. — V železniško delavnico v Mariboru pa so premeščeni uradniki strojnega oddelka generalne direkcije drž. železnic v Beogradu Miodrag Acevič, Dušan Lazič, Mio-drag Sto'anovič in Nebojša Stojanovič. Razstava v kazinski dvorani. O priliki profesorskega kongresa so Studijska knjižnica, Zgodovinsko društvo in arhiv priredili v veliki kazinski dvorani razstavo mariborskih tiskov in slik, ki je bila otvorjena danes popoldne. O razstavi spregovorimo jutri obširneje. Prospekt in učni načrt banovinske mlekarske šole v Škofji Loki, ki se otvori 10. novembra 1931, je interesentom med uradnimi urami na vpogled na mestnem načelstvu, Glavni trg št. 11, soba št. 8. Nova skupina veleizdajalcev pred državnim sodiščem. V Beogradu se je pričel pred državnim sodiščem proces proti novi skupini frankovskih teroristov, ki so rovarili proti državi. Skupini je načelieval Ivan Leva-kovič ter šteje z njim skupaj osem mož. Med drugim imajo na vesti umor župana Beriča iz Nove Gradiške, ki so ga ustrelili, ker je nastopil med narodom za ju-goslovensko stvar ter obsojal rovarenje plačanih izdajalcev domovine. Razglasitev vojnega razporeda za vse vojne obveznike roj. letnike 1881 d j vključno 1909, ki so pristojni v mesto Maribor in bivajo v mestu ali neposredni bližini, bo 12. trn. od 7. zjutraj do 6. zve-čei na travniku vojaškega vežbališča na Teznu ob vsakem vremenu. Ker bodo vozili ves dan od pol 7. zjutraj do 18. ure mestni avtobusi na Tezno in nazaj, se bo razpored vršil zelo naglo In bo vsakdo hitro opravil. Vsak obveznik mora prl-n ti seboj vo!aško knjižico ali uverenje. Za one, ki bi 12. trn. bili zadržani, bo razpored 19. trn. Kdor bi obakrat izostal, bo strogo kaznovan. Izlet učiteljskih upokojencev v Fram. V četrtek, 2. julija, smo mariborski uči teljski upokojenci izleteli v prijazni Fram. Na kolodvoru v Račah nas je čakal tovorni avto, ki je naložil vso pestro množico izletnikov. 4 km dolgo pot do Frama smo preleteli v par minutah; vročine niti čutili nismo, saj je hitra vožnja povzročila prijeten veterček, ki je celo pisano družbo spravil v najboljše razpoloženje. V Framu smo seli na senčnati vrt gostilne Štern, kjer nas je že čakal framski tovariš g. Pučelik, ki je vse za izlet pripravil. Po kratkem okrepčilu smo šli PO senčnati poti na čisto blizu ležeče framsko pokopališče, ki je od treh strani obdano od gozdov in ima sploh idilično lego. Obiskali smo grob nepozabnega tovariša nadučitelja Pirkmajerja, očeta g. podbana, ter še grobove par drugih učiteljev. Ko smo si še ogledali novo vodovodno napravo, šolo, župno ,cerkev in vso lično vas, ki je močno industrializirana ter kaže vse znake razumnega in smotrenega gospodarstva, smo se vrnili na vrt gostilne Štern. Tam so se nam pridružili razun uslužnega nam tovariša g. Pučelika še nekateri drugi aktivni in upokojeni tovariši iz Frama in tudi občinski svetovalec g. Cernej, brat bivšega celjskega šol. nadzornika Cerneja. Ob napitnicah in najboljšem razpoloženju so nam prijetne urice kaj hitro minevale in,prav zal mora res biti vsem učiteljskim upokojencem iz Maribora, ki se tega prijetnega izleta niso vdeležili ter so ostali v Yr?*em P°>e«u doma za pečjo! Prepričali bi se bili, da je Fram pravi eldo-rado za učiteljske penzioniste, kjer so gla som napitnice občinskega zastopnika nastanjeni stalno že 3 učiteljski upokojenci Ln *r. J'k z ocJprtimi rokami sprejeli še vec. Kratko povedano: Fram je na nas napravil najboljši utis in ga vsem izletnikom toplo priporočamo. Prleki vkiip! Culi ste oznanilo, da mo meli v nedelo 12. julija od večera prleško liidsko štetje pr Plohlnoven strici na Tezni. Mi se nemo tak šteli, kak so se ovi negda negii ka so vtikali svoje prste v nekšo špinačo. Tak ne! Mi se bomo čisto drugače. Vsak-š’ de moga segnoti po krapcih, gibajnck no kvasenicah, keri toga nede nareda.fr st! je ne naš človek, keko falatov de kefr poja, teko de več vala. Regištre so ž* kredi, kon de se vse to pisalo. Habjaniči oča so si tiidi že gosijo pero ošpičili * toti namen. Tak ali, ka te vsi prišli, ka potlan nede kaštige za oče, ali matere, strica, vujeca no viino, tetico, kumeke nc vso prleško deco. Soboj pržente še vse driige, če so glih ne Prleki, ka do vidli kak Prleki red liibijo. To bo tan g« se soldati vičijo hoditi, no, na eksercir-plači. Vsen vkuper de piti no jesti pa tudi za luštno prskrba Plohlnov Vincek pa jego* va stara. S srpom se Je težko ranila v Račah 201etna posestnikova hči Maric* Faleževa. Med žetvijo se je vsekala V levo nogo pod kolenom. Ponesrečenko so morali prepeljati v splošno bolnico. Pod voz sena je prišla z desno nogo 37-letna posestni* ca Terezija Paholc iz Draže vesi pri Konjicah. Kolesa težkega voza so ji zdrobil* desno nogo pod kolenom. Zdravi se V mariborski bolnici. Pretep na Meljskem hribu. Sinoči so se radi spremembe zopet efl* krat stepli fantje na Meljskem hribu. Pri boju z noži, koli, pestmi in kletvicami je odnesel 25-letni Rupert Deutschmann več opasnih vreznin na levi roki, ramah in v obrazu. Ves okrvavljen je moral iskati pomoči pri ekspozituri reševalne postaje v Košakih, kjer mu je kapetan Voller rane izpral in obvezal. — Tor«»« Sreda kabaretna večera ¥•**•*• kavarn* V brzojavni drog zaletel se je sinoči okrog 23. ure na Tržaški ce-sti med Linhartovim T vorom In vojaško bolnico neki avtomobilist, ki je vozil pro?" ti Ljubljani. Vkljub močnemu udarcu si je drog le nekoliko omajal in tudi avto je vkljub precejšnjim poškodbam na sprednjem delu nadaljeval vožnjo proti Ljubljani. Šoferju in potnikom se ni ni2 zgodilo. Brezobziren kolesar. V Košakih je neki brezobzirni kolesaf« ki ;e pridirjal po poti za pešce, podrl n* tla 60-Ietno posestnico Marijo ŠvarcovO iz Vukovega dola. Imenovana je pri padcu. zadobila na glavi težke poškodbe, da so jo morali odpremiti v bolnico. Baje so brezobzirnemu kolesarju, ki se za svojo žrtev ni zmenil, že na sledu. Karambol. Ko je vozil šofer Ule Matija iz Planine pri Rakeku tovorni avto Nabavljalne za-druge po Danjkovi ulici, se je na oglu Jadranske ulice zaletel v avtomobil kolesar Satler Martin. Avtomobil je kolesarja prevrgel, k sreči pa je ostal nepoškodovan in je bilo strto samo prednje kolo dvokolesa. Sum samomora. Po krvavem juniju beleži policijska kronika poleg včeraj izvršenega poskusa samomora nov slučaj, ki se bo razvil naj-brže še traglčneje. Od doma je namreč izginil 231etni mizarski pomočnik Mumel Martin, rodom iz Vitanja pri Celju. Mladenič je bil poslednje dni zelo otožen ter b< moral baš nastopiti novo službo. V stanovanju je pustil poslovilno pismo, v katerem pravi, da odhaja Iz življenja, ker je doživel preveč razočaranj. Kroglo v prsa si je pognal iz samokresa včeraj popoldne 42-letni viničar Henrik Bachman iz Rošpoha. Obupan je tam delj časa pil ln vedno govoril, da se bo fental. Nameril je na srce, pa je krogla zgrešila in šla skozi prsa nad srcem. Nesrečneža so spravili v bolnico. Iz njegovih izjav je bilo videti, da gre menda za kake ljubezenske zadevice. Najdeno dvokolo. Lastnik, pred nekaj dnevi pred trgovino Drago Rosina, Vetrinjska ul., pozab* I Ijenega kolesa naj se oglasi y, trgovin! 1 Rosina, kjer ga dobi nazai. Wasyl Stefanyk Ob 601etnicl rojstva velikega ukrajinskega pesnika. Sokolstvo Šport Ukrajinski narod, ki spada s svojimi 40,000.000 ljudi k številčno najmočnejšim v Evropi, je dal v zadnjem stoletju ali bolje osemdesetletju celo vrsto odličnih svetovnoznanih znanstvenikov. Sem spada pred vsem socijolog Kristiiakovsky, kemik Horbačevskii, historijozof Lipin-skij, nadalje kipar Archipenko in slikar Novakivsky, Wosyl Stefanyk pa je mojster novele. Rodil se je 14, maja 1871. kot sin bo-litega veleposestnika iz starodavnega težkega rodu.. Študiral je medicino, a vmil se je na domačijo v Russiw v Vhodni Galiciji, ne da bi končal študije, ^atn živi tudi še danes in še sam upravna obsežna posestva. 2e kot študent je izdal 1. 1899. svojo pfVo zbirko novel pod naslovom »Modra knjižica«. Temu delu je sledila še cela vrsta zbirk, leta 1900. »Kameniti križ« 1901. »Pot«,' 1905. »Moja beseda« iin po daljšem presledku šele po prevratu leta 1926. »Zemlja«. Vsa dela skupaj komaj Spolnijo obsežno knjigo. Toda koliko je t« knjiga vredna! Stefanyk še dandanes ne ljubi, da ga 'fftajo za književnika, akoravno se zaveda talenta, ki ga ima. Stefanyk je sin dečkih starišev in ie ostal celo življe-n'e zvest temu stanu. Ni čudno, da je zbral za vsebino vseh svojih novel kmeta, njegovo življenje in trpljenje, veselje žalost. V tem leži rasno edinstvena le-®°ta Stefanykovih del. Niso »literatura«, Mnogi mislijo, da danes ne obstojajo več nekdanji barbarski običaji žrtvovanja ljudi in dece, ki so se nekoč silno razpasli v nekih delih Afrike, Avstralije in na mnogih večjih otokih tropske zemlje. Še do danes se niso popolnoma otresli tega grdega običaja. Čeprav bolj redko, vendar se vrši zlasti v onem preko-ocea..okem ozemlju, kjer vladajo predstavniki bele civilizacije. Enega takih slučajev opisuje znanstvenik J. H. Crow-don. Med drugim je obiskal tudi otok Mindanao, ki je danes v oblasti Zedinjenih držav. Na tem otoku, zavarovanem v nočeh preganjajo vdove. Če je bil umrli uglednejši član plemena, se žrtve navadno doprinašajo. Po njihovih obredih se žrtve ne Jdoprinašajo v vsakem letnem času, temveč le v prvi polovici meseca januarja. Tedaj se sestanejo plemenski poglavarji in se posvetujejo, kako bi se dobila, žrtev, ki ne sme biti iz pleiuena Bogotov, in na kateri dan naj bi se žrtvovala nemirnim duhovom. Prejšnje čase so žrtve redno dobivali iz sosednih plemen. Danes je to mnogo težje, ker so vsa plemena pod zaščito belih ljudi, pa se je treba navadno posluževati Zvijače ali pa žrtev kupiti od drugega plemena. V času, ko je Crowdon živel na otoku Mindanao, sta mu bila izrojena v varstvo brat in sestra, 14 in 12 let stara, deca njegovega prijatelja, da Pazi na njiju, dokler se roditelji ne vrnejo s potovanja. Bila pa sta precej živahna, tei sta zašla večkrat predaleč v gozd, kjer so ju ugrabili člani plemena Manobo, hoteč, ju prodati svojim sosedom Bogotom kot žrtvi. Toda kaj kmalu so jim v tem prekrižali račune ameriški vojaki, ki so imeli službo v tem delu otoka. Po predpisih plemena odvedejo ubogo žrtev pod veličastno goro Apo, kamor Prinašajo vse žrtve za pomirjenje pokojnikov, ker je njih mnenje, da je na vrhu Apoa duh boga Mandargana. V noči se zbere celo pleme Bogoto, da prisostvuje žrtvovanju. Na vznožju gore je posta v-ien oder iz bambusovih trstik. Za drevo Je privezana uboga žrtev, okrog nie pa stoje v velikem krogu, oboroženi s kopji nič ni umetnega v njih, vse je doživeto, vse napisano s srčno krvjo. Skoro vse kmečke povesti so napisali drugi, meščani ali celo plemiči. Kako bi mogli ti, četudi največji umetniki, podati kmečko življenje v pristni luči, ko ga sami nikdar doživeli niso. Zato ravno se opaža tudi pri najgenijalnejjih pripovedo valcih, kakor na pr. pri Turgenjevu, pri Maupassantu in pri drugih neka oikore-lost pri opisovanju kmečkega življenja. Toda v bistvu Stefanykovo delo ni golo opisovanje kmečkega življenja. Njegovo delo je bajka o večnem človeškem trpljenju in o njegovem veselju, izražena v priprostih besedah, da lahko čutimo njih globoki pomen. Njemu je dano, da razume tragično veličino in pretresljivo krasoto življenja. Odtod izvira tudi velika moč njegovih del. Samogovori so. Ni treba nikogar, ki bi poslušal, dela donijo v svet in nihče ne vpraša, kedaj in kje bodo videli njihovo lepoto. Stefanyk je pokazal lepoto in mehkobo ukrajinskega jezika, kakor nihče prej. Delo šestdesetletnika stoji edinstveno pc svoji veličini. Ni pisano za ljudstvo, ki mu je snov prevsakdanja, ne za izobražence, ki jim je snov in oblika premalo efektna, niti ni pisano za zanamce ali za večno slavo. Odtod tudi velika pesnikova ravnodušnost glede vsega, kar se tiče njegovega dela, radi tega tudi ne bo Wesyl Stefanyk nikdar »popularen«, si ne bo nikdar priboril Noblove nagrade ali kakega drugega častnega mesta. in ščiti, vojaki plemena, a za njimi ostali člani Bogotov. Poglavar plemena stopi na oder ter vrže odtod z vso silo ostro kopje v desno bedro nesrečneža. Ko je poglavar izvršil svoj posel, prihite na oder vdove, ki so iskale zaščito pred preganjanjem duhov svo-ih soprogov, ter zarine vsaka izmed njih po eno kopje v telo žrtve. Čim se zruši žrtev mrtva na tla, navale na njo zlasti žene, ga razrežejo na male kcse in odnašajo domov. Verujejo namreč, da jih ne bodo koščki samo varovali pred duhovi, temveč prinašali tudi srečo. V nekaterih krajih Celebesa se najdejo še danes moški, ki so popolnoma ženskih navad in jih smatrajo vsi za abnormalna bitja. -Na velikih knežjih dvorih v; južnem Celebesu je bila med dvorjani vedno neka skupina takozvanih »bisov«, ki so pri različnih svečanostih nastopali v vlogah žensk in obenem tudi plesali ritmične ženske plese. Nosili so ženske obleke in nakite in se obnašali prav tako kot ženske. Živeli so v tesni zvezi z duhovi. V privatnem življenju niso imeli nikakega ugleda, smatrali so jih za najbolj zoprna bitja. Vera v njihovo iz-premembo spola je bila tako velika, da so jih postavljal: celo za služkinje in ču-vajke mladim kneginjam, katerim so pomagali tudi pri kopanju in oblačenju. Danes jih je napredek civilizacije gotovo že precej iztrebil — ]e v nekaterih krajih še žive posamezne male skupine »bisov«, k; morajo na željo tu in tam obuditi napol pozabljene stare običaje. Prisebnost. Dama: »Gospod sprevodnik, poskrbite, prosim, da ne bo stopil v moj oddelek noben moški.« Sprevodnik: »Samo izvolite gledati skozi okno.« Napredek: Kaj bomo dobili za zvočnim fi;mom? Nemo gledališče! Samozavest. Oče svojemu šestletnemu sinu, ki se prepira z vzgojiteliico: »Janezek, ali naj posežem po palici?« Janezek: »Beži. beži, tatek, s to bom p-a že sam opravil- Naši Sokoli - tekmovalci, ki se udeleže tekmovanja poedincev za svetovno prvenstvo dne 11. julija v Join-ville pri Parizu, so se sinoči odpeljali iz Ljubljane. Med petimi tekmovalci sta tudi Mariborčana Tošo Primožič in Leon Štukelj. Sokolska četa v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici je priredila v nedeljo, 5. tm. svoj prvi nastop, ki je obsegal praške vaje za leto 1932. članic, četašev (domačih) in naraščaja, igre dece (»Perice« itd.) in orodno telovadbo na bradlji — članov iz Sl. Bistrice. Vse točke prostih vaj so bile za deželo, kjer dekleta in fantje ob trdem delu ne morejo imeti elana, elegance v svojih gibih, jako dobro izvežbane in podane, tako, da so nudile verno sliko dela. — Vidi se, da je bila sokolska četa ria delu mesece in mesece ter je pokazala mnogo več kakor druga podeželska sokolska društva in čete, ker so se tukaj jasno zavedli idej kralja Aleksandra o smislu Sokolstva. Noči so šle, trudne po napornem delu, in mladi Sokoli so se žrtvovali ter telovadili in se vežbali, da pokažejo, koliko premorejo in s svojim delom in idealizmom pridobijo tudi druge, ki še niso zraven. Ni čuda, da so zelo zadovoljili tudi občinstvo iz Maribora, kakor iz Sl. Bistrice. Koncem sporeda je br. starosta v lepih, vznešenih besedah orisal ideje in pomen Sokolstva ter pozval vse navzoče, naj vzkliknejo kralju Aleksandru in prvemu starosti SKJ trikratni Zdravo! Vsa stvar je bila izborno aranžirana, za kar gre zahvala br. starosti Striglu, s. Stri-glovi, ki je krasno pogostila deco, s. načelnici Cvetkovi, s. podnačelnici Lahovi, s. Iglarjevi, br. načelniku Detičku in vsem ostalim, ki so vložili v sokolsko delo vse svoje moči, Sokolu iz Sl. Bistrice, ki se je v lepem številu udeležil telovadbe in pri njej sodeloval pod vodstvom br. Stoparja. Obisk je bil dober, poleg domačinov so oili gostje iz Maribora, Sl. Bistrice, Laporja itd. V gmotnem in moralnem oziru je prireditev izborno uspela. Le tako naprej in boste vedno vredni, da se imenujete Sokoli! Zdravo! D. C. Sokolska četa v Pečarovclh. priredi v nedeljo 19. tm. izlet v Bodonce in ima tam sokolsko akademijo s petjem, telovadni nastopi, igro in predavanjem. Sokolski dan v Poljčanah. V nedeljo 12. julija bo imel naš Sokol (ustanovijen lani v novembru) svoj prvi telovadni nastop. Bo to obenem prva večja manifestacija sokolske in državne misli v našem kraju in bo ta dan mladi Sokol pokazal sadove svojega vztrajnega in tihega dela, ki ga je vršil med letom v skromni telovadnici (v šol. razredu).' Priprave za ta prvi-sokolski praznik so v najlepšem teku. Celodnevna prireditev bo na šolskem vrtu — letnem telovadišču v Peklu. Od 8.—10. bodo izvedene tekme posameznih oddelkov. Od pol 11. dalje bodo skušnje, ob 15. uri pa javna telovadba. Pri telovadbi nastopi tudi četk vojakov iz Sl. Bistrice z vajami s puškami. Po telovadbi bo istotam prosta nabava. Pri prireditvi svira sokolska godba iz Središča, sodeloval pa bo tudi’ pevski odsek. Prosimo ponovno vs^ sosedna bratska društva in čete, da podpro naše stremljenje s tem, da nas ta dan čim šte-vilneje obiščejo. Domačine pa prosimo, naj ta dan razobesijo zastave! Zdravo Sv. Jakob v Slov. goricah. Ob priliki župnega sokolskega izleta smo z radostjo pohiteli tudi šentjakobski Sokoli v Maribor. Na izletu nas je. bilo 95 — in to samo člani, članice, moški naraščaj, ves odbor ter najožji prijatelji našega mladega Sokolskega društva. — Vsekakor častno število! Z veseljem ugo tavljamo, da se je naše Sokolsko društvo po šestih mesecih svojega obstoja lepo razvilo in bo še lepše napredovalo. Z župnega zleta smo odnesli vsi najlepše vtise in mnogo navdušenja. Tem potom se vse sestre in braije-telovadci prisrčno zahvaljujemo bratoma starosti Mihaelu Vauhniku in odborniku Francu Žnuderlu, katera sta prispevala za naš izlet vsak 100 Din. Zagrebškd Coiicordia v Mariboru. ISSK Maribor je povabil odlično moštvu SK Cohoordia za odigranje prijateljske tekme v Mariboru. Concordia je ponudbo sprejela in bo. še ta mesec najbrže 15. t. m. nastopila proti okrožnemu prvaku SSK Mariboru. ISSK Maribor se pogaja tudi s splitskim Hajdukom radi prijateljske tekme v Mariboru. Pogajanja potekajo ugodno. SK Mura (Murska Sobota):SK Celje 7:1 (4:1). V Murski Soboti se je v nedeljo vršila prijateljska tekma med SK Muro in SK Celjem, ki je končala z zasluženo zmago domačinov v razmerju 7:1. Finale za prvenstvo LNP. V nedeljo dne 12. t. m. se odigra v Mariboru prva finalna tekma za prvenstvo LNP in sicer med ljubljansko Svobodo in ISSK Mariborom. Tekma se bo vršila ob 18. na igrišču ISSK Maribora. Nov jugoslovanski plavalni rekord. V Karlovcu se je v nedeljo vršil plavalni dvomatch med Primorjem in Grad-janskim. Zmagali so Ljubljančani z 51:45. Najboljši čas je dosegel Draško Wilfan (Primorje), ki je preplaval progo 100 m prosto v 1:03.1, kar pomeni nov jugoslovanski rekord. Ostali rezultati so bili: 200 m prsno: 1. Frankovič (G.) 3:14; 50 m prosto: 1. Tuma (P) 30; 100 m hrbtno: 1. Wilfan (P) 1:27.3; 400 m prosto: 1. Han (G.) 6:59; 4x50 m prosto: 1. Primorje 2:04 3x100 m mešano: 1. Primorje 4:06.1, Občni zbor LNP se bo vršil dne 4. avgusta v Ljubljani. Najvažnejša točka občnega zbora bo vsa-kakor predlog o reorganizaciji tekmovanja za prvenstvo LNP. fučo kirurgije Na Dunaju je bila pred kratkim izvršena operacija na živem srcu, ki je v znanstvenih krogih vzbujala veliko pozornost. Približno 351eten mož si je m nagli jezi po družinskem prepiru zabodel kuhinjski nož v prsa. Rešilni oddelek je ponesrečenca po desetih minutah pripeljal na rešilno postajo, kjer je imel službo asistent dr. Edmund Ebener. Ko je ta preiskal samomorilnega kandidata, je ta že bil skoro čisto mrtev, srčnih utripov ni bilo več slišati, pulz je bil že prav neznaten, bledi obraz je že sličil mrtvemu. Dr. Ebener je takoj spoznal težko rano srca, ker se je nahajal bodljaj nekako 10 cm levo od grudnice, v bližini petegai rebra. Takoj se je odločil za težko operacijo. Odprl'je prsni koš, odžagal od četrtega in petega rebra približno 6 cm in prišel tako do srca, ne da bi ranil pljuča ali prsno mreno, kar je pravo mojstersko delo v kirurgiji. Tako ja prišel do osrčnika, na katerem se je nahajala pet centimetrov globoka rana. Dr. Ebener je razklal tudi osrčnik in našel srce napolnjeno s strjeno krvjo. Desni srčni predel je imel centimeter širok vbodljaj. Zdravnik je dvignil srce' iz osrčnika in kljub močni krvavitvi, ki je nastala pri vsakem srčnem utripu, zašil rano s štirimi šivj. Srce je delovalo enakomerno naprej, kma iu po končani operaciji je ponesrečenec že lahko govoril in si razmeroma hitro opomogel. Če ne nastopijo nepredvidene komplikacije, ki se lahko pojavijo tudi pri najenostavnejši operaciji, je mož rešen. Predsednik: »Prva oseba, ki bo še motila z enim samimi medklicem razpravo, bo takoj zapustila dvorano in izginila brez pardona domov!« Obtoženec: »Juhejsasa!« Zjutraj. »Draga, ali si čula, kako je nocoj straš no grmelo? Bila je naravnost strahovita nevihta.« »Ne, ljubček, nič nisem slišala — ampak zakaj me nisi zbudil, ko vendar veš, da ne morem spati, če grmi?« Nova ideja. — No torej, kakšna pa je bila ta nova (trama od Maznika? — Pomisli, zakonski par, ki si je od začetka do konca zve»t! — No, hvala Bogu, vendar enkrat nova ideja! Barbarski običaji na tropskih otokih s pragozdom, v katerega najbrž še nikdar ni prestopila noga belega človeka,: Živi čudno pleme Bogoto. Pleme ni mnogoštevilno, bavi se z lovom, od česar tudi živi. Pradavni običaj plemena Bogoto 'ei da se žrtvujejo dečki in deklice, da bi se umirili duhovi umrlih soprogov, ki Abnormalna člouešfca bitja |L Zenrcctn V senci 160 »Prokleto črna je ta pot, katera me vodi v nebesa!« se je pošalil kralj. »Sva že tu... je zamrmrala Magdalena. »Treba vam je samo odpreti ta vrata... vidite tu je kluka.« Položila je Francovo roko na kluko svoje sobe In izginila brez glasu. Kralj je stal z utripajočim srcem par trenotkov pred vrati. Ne, da bi se bil bal... Nasprotno, govoril je resnico, ko Je rekel prej, da ljubi skrivnosti, ki mu povečujejo ljubezenski apetit in dajejo tem ljubavnim pohodom posebno mikavnost. Skrivnost mu je povzročala vsaj iluzijo zmage. Zato je mislil sam pri sebi; »Po njeni opreznosti bi sodil, da sem naletel na zelo plašno meščanko, ki hoče storiti nocoj svoj prvi greh zoper zakonsko zvestobo. Luč božja, srečo pa imam.« Nato je rahlo odprl vrata in vstopil. Soba je bila zapuščena. Z naglim pogledom okrog sebe je kralj objel elegantno opravo s krasnim pohištvom in dragocenimi tkaninami, ki ga je obdajala. »Tristo vragov,« je vzkliknil sam pri sebi, »dama, ki prebiva tukaj, mora biti izkušenejša, nego sem si mislil...« Polagoma pa so se nagubale njegove obrvi. Počasi, kos za kosom je spoznal to opravo. Prvi so ga presenetili parfumi... parfumi, ki jih je ljubila nekdanja njegova ljubica pred vsemi drugimi; nato je spoznal posteljo... nato stole in vse podrob-nos" oprave... zazdelo se mu je, da se mu blede, in prebledel je nehote. Franc I. je imel fizično hrabrost pravega soldata. Toda ta globoki molk, ta žalostna svetloba sveče, ta natančen posnetek ljubavnega gnezda, ki se ga je spominjal še tako dobro — vse to se ga je dojmilo kakor mora. Preplašene oči so se mu uprle v zaveso v o-zadju sobe. »Skozi tistole zaveso je prihajala noter!« Je zamrmral in si otrl znoj tesnobe, ki mu je ourljal po čelu. »... Prihajala je vsa bela in rožnata v svoji lahki svileni obleki... obleki od bele svile... ki je puščala gole njene mramorate roke... Vstopila je in rekla: Evo me, gospod moj dragi, ter se mi obesila okrog vratu .., Oh ta peklenska slika! Ah... kje sem. Ali bo res vstopila ona? Ah samo, da ne M bila oma! Da bi bile vse to sanje 1« Tisti hip pa so se odprla vrata v ozadju sobe, in Magdalena Feronova je vstopila na prag. Nehote je segel kralj po svojem bodalu. Bila je oblečena v ravno tisto obleko, ki se je bil spomnil nanjo; smehljala se je, stopila bližje in dejala s svojim očarujočim glasom, ki je mamil moške čute: »Evo me, gospod moj dragi!« Franc I. se je umaknil za korak nazaj bled kakor smrt. Toda že v naslednjem hipu je bila tesno pri njem. Ovila mu je gole roke okrog vratu — svoje krasne roke z brezmadežnimi linijami, in mu pomolila nasproti svoje vlažne ustnice, dočim so se zapičile njene oči, ljubezni pijane, v kraljeve oči. Prižela se je k njemu in se ga ovila, grejoč ga s svojo gorko sapo. »Kako sl se zakasnil, hudobnež ti!« je vzkliknila. »2e toliko časa nisi bil ves moj, kakor si zdajle... Ah, moj Franc, kako te ljubimi... Pa ti? Ali me ljubiš?« Čudno blazno čustvo se je bilo polastilo izprva kraljeve duše... Praznoverna groza ga je bila oblila kakor z ledom. A blaznost, ki mu je utripala zdaj na senci, je bila že blaznost ljubezni. Magdalena ga je pridobila nazaj s svojo omrežajočo laskavostjo... »Naj bo ženska ali strah,« si je mislil trepetaje, »vredna je oboževanja... in jaz sem njen, makar če me potegne v pekel!...« Zadnje besede lepe Feronke pa so kljub temu nekoliko razklenile čarobno vez groze in strasti... »Vi ste!« je rekel z zamolklim glasom. »Seveda... Vi! Ali ste zares že pozabili tisti grozni prizor v Goba vkini hiši?« Hotel se ji je izviti. Toda ona se je privila še mehkeje, še bolj po mačje in še silneje. »Molči!« je zamrmrala. »Kar sem storila, sem storila iz ljubezni, o moj Franc! Noč in dan me preganjajo sanje, kako sladko bi bilo umreti v tvojem naročju, izdihniti pod tvojim poljubom... Poslušaj, kako mi trepeče srce ...« Ni se hotel še vdati; vse je klical na pomoč, karkoli je bilo pripravno, da zbudi v njem sovraštvo in gnev... »Umorili ste me!« je zarohnel nad njo... »Bili ste mi ostudna ženska s strupenim, smrtonosnim poljubom ...« »Molči!... Bilo je zato, ker sem te preveč ljubila!« Ves ta čas ga je opazovala z največjo pozornostjo. Študirala je njegove oči, njegov obraz in njegova usta; željno je iskala, kje bi zalotila na njih kako vidpo sled Strašnega strupa... Da, da... tu ni bilo več dvoma ... kralj je bil otrovan, bil je obsojen... bodalo Ivana Siromaka je bilo zdaj nepotrebno. S pijano radostjo v srcu je gledala strašna znamenja sfamotne bolezni, zoper katero tisti čas ni bilo zdravila. Franca I. je presenetil blesk veselja v njenih očeh... »Prokleto, hotela si se prepričati, da se je posrečilo tvoje delo. Hotela si vedeti, če sem res obsojen na smrt, ki je najstrašnejša med vsemi! Toda ti vlačuga pogineš prej od mene!« Napel je vse svoje sile, da jo sune od sebe In prime za bodalo. Toda, 2e ga je žgala strast in mu jemala moči. Hotel je ubiti to žensko in vendar ga je popadala besna želja, objeti jo še enkrat... Dvignil je roko... bodalo se je zablesnilo... »Umri!« je zahropel. »Umri kakor žival!« »Da!« je Jecljala ona, »ubij me, o moj Franc! Na ubij me!« Obenem je skočila proč od njega in spustila otA-ko z naglo kretnjo z ram, pojavila se je z dvignjenimi prsi, drhtečimi ustnicami in iztegnjenimi rokami. »Ubij me, ako hočeš,« je vzkliknila še enkrat, »toda ubij me z ljubeznijo!« Franc I. je zavzdihnil s hripavim glasom, vrgel besno od sebe bodalo, ki ga je držal v roki, ter padel na kolena, sam ves zmeden, z razbeljeno glavo, tresoč se od pohote. Ona pa je poluglasno kriknila v svojem zmagoslavju: pograbila ga je in dvignila ga, pritisnila s vi usta na njegova in zajecljala: »Naj bova prokleta in obsojena, če je tako! ToA biti obsojen s tabo, je paradiž... O, moj Franc, preden se strmoglavim v pekel, eno samo noč ljubezni. -noč naslad in nadčloveškega sladostrastja!« Sledile so v resnici ure brezumne pijanosti čutov« Francu I. in Magdaleni Feronovi Je bilo, kakor da ste na svojem prvem sestanku. Obadva zapisana smrti, oba okužena z boleznijo, ki je že samo nje ime stra-peno, sta preživljala poročno noč dveh novoporočeo* cev... Toda, ko je hotel okrog 3. ure zjutraj Franc I. od* iti, ni izustil niti eden niti drugi izmed njiju sladke besede »do svidenja«, ki je tako mila zaljubljenim ljudem ... Bila sta bleda, mrka in ledena, res podobna dve* ma obsojencema, ki si ne upata pogledati drug druge* mu v obraz... Nje se je bil polastil čuden sram. IB hitela se je oblačiti. Nato sta stala deset smrtno mučnih minut drug nred drugim, molčeč, vsa polna misli, da je predse* dovala njiju divjim objemom smrt. Spet se je dvigal gnev v duši Franca I. S tem, d* je bil sprejel to noč ljubezni, se je bil odrekel vsaka* teremu maščevanju nad lepo Feronko, — vsaj vsake* teremu takojšnjemu maščevanju... »Z Bogom,« je zdaj z zamolklim glasom dejal. Takšen je bil konec ljubezni Franca I. in lepe Ff ronke. Ona mu ni odgovorila, a vzela je svečo, da spr6* ml kralja do vrat. Odprla je sobna vrata. Na stopnice je padla medla luč. In pod stopnicami, skrit v temnem kotu, je čaka* Ivan Siromak, tresoč se od jeze in stiskaje bodalo V. roki. V trenutku, ko je poslal Franc I. svojo eskorto domov in še približal hiši, ga je zagledal tudi Ivan Siromak, ki je stal poleg Magdalene Feronove. . ®,e ^edno J0 drSftl v roki orožje, ki mu ga je bila izročila lepa Feronka. Ko je Ivan Siromak zagledal kralja, se je zazde* lo, da se mu je vrnila vsa mimodušnost. Samo s koncem prsta je potipal bodalovo ost, ka« kor da jo hoče še enkrat preizkusiti. fM.,/t., f f n,,n ti trt ^ Lepo opremljeno sobo v bližini parka oddam mirnemu gospodu. J. Govedič, Maribor, Prešernova ulica 19. 2)00 Krasen dolgoročni čevljarski stroj (cilinder) znamke »Singer« takoj na prodaj. Natančna pojasnila se dobe v gostilni na Meljski cesti št. 58. 1975 Kupim polico, visoko ca. 2.50 m, dolgo tudi ca. 2.50 m s predali, visokimi ca. 25 cm. Naslov v upravi lista. 1900 Stanovanje z vso oskrbo takoj oddam, istotam se sprejme več gospodov na hrano. Naslov v upravi »Večernika«. 1978 Kletarska zadruga r.z.zo.z. Maribor, Cankarjeva ul. 1 M a r I b or, dne 6. julija 1931. Vabilo na redni občni zbor KLETAERSKE ZADRUGE r. z. z o. z. MARIBOR, ki se bo vršil v sredo, dne 18. julija 1931 ob 10. ur! dop. v uradnih zadružnih prostorih, Cankarjeva uL 1 DNEVNI RED: 1. Oitanje In odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. X Poročilo načelstva, predložitev letnega računa za Uto 1930. in predlog o uporabi čistega dobička. 3. Citanje revizijskega poročila zadružne zveze v Ljubljani. 4. Poročilo nadzorstva k točki 2. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Zadružne knjige so članom na vpogled v naši pisarni. Z Zadružnim pozdravom Guldo SparovR«, m. p. 1973 načelnik. Potne koSare Ročne kovČeke Ležalne stole Pleteno pohištvo Vrvarske izdelke Motvoz (Spaga) Galanterijo Parfumerijo itd. nudi najugodneje DRAdo ROSINA Ib52 Maribor, Vetrinjska 26 Inseriralte v Veterniku si Šiviljo za ročna dela sprejmem takoj. A..Vadnu, Vetrinjska ul. 24. 1977 Iščem prvovrstnega krojaškega pomočnika za velike kose. »Elegance«, Aleksandrova 48. 1976 Učenca za trgovino mešanega blaga, z 2 do t razredi meščanske šole, dobrim spričr valom takoj sprejmem. H. Verstovšek« Maribor, Stritarjeva ulica 17. 1943 e-mk>/ SOKLIČ ■Mtopnild m *pre[mef» Učenec se sprejme v manufaktura! trgovin Franjo Majer, Maribor Glavni trg 9. , , 1959 Sedaj kupite Creppe de chln Creppe satln Creppe georeette Creppe moneole Creppe ffallte Creppe Jeanette Cren"'' Snede Georgette tmprlme -Marchlsette , Fonlar. bemherv Itd. v najlepših modernih' barvah' in desenlh najceneje pri L. ORNIKU, MARIBOR KoroSka cesta 9. Plačilne olajiave! Jrttfa »Jutra« * UubUanfc pr*ut»ynik Izdajatelja I« uradniki FRAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKU DE1CU v ^ ^ m Maribora " r