Posamezna številka 12 vinarjev.
Slev.252.
i, v sMo, doe 3. mmm in?.
ss Velja po pošti: se
u oelo leto naprej i. K 30*—
sa.cn mesec ...... 2-50
za ffemčljo oeloletno. „ 34*— sa ostalo Inozemstvo. „ 40'—
V Ljubljani na doma ta oelo leto naprej.. S 3»— *a aa mozeo „ K 3'M y nrert prejemi« raneSao „
se Sobetna izdaja: > 2a ee o lela . . ... R sa Kemčijo oelole no. „ 9 — sa ostalo ino z unstve, * 12-—
imav.
ga— Iaasrath tw
Baostolpna peUtrrsta (72 a* Mraka la 3 mm visoka ali aje
prostor) sa HM . . . • ?o 39 v z« Iva- ta večkrat. ,, *3„ Vrt večjlk naročnik primera popast po dogovoru.
Poslano; Saoatelpaa petitvrsta pa 00 v
lakaja vsak dan IsvzemSl n>
delje In praanlka; ob S. ari pop.1
Hodna letaa priloga vozni rad.'
__Uredništvo ja v Kopitarjev' nllol llev. 8/HI.
Rokopisi sa ne vračajo; nefr&nklrana pisms se ne wm sprejemajo. — UredslS-Oja telefona štev. 74- ma
FolftKev list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol št 0. -» Hadaa pitne hranilni oe avstrijska St. 24.797, eirske 25Jlt, s.-bero. St 7563. — UpravnISkega telefona št 188.
- c :
ADShio lene.
* Na ta itrek, ki ga je bila Italijanom vtepla jeklena roka Radeckega, se spomnimo, ko beremo sedanja zmagovita porodila z italijanskega bojišča.
Sredi 19. stoletja in v naslednjih letih, ko , je habsburški prapor zmagovito plapolal nad italijanskim ozemljem, so morali Italijani ponovno priznati, da zna Avstrija moStio in mogočno nr>stopiti. To so izrazili z besedami: >Awtria forte« — Avstrija je niočna. Da, Avstrija je močna in taka mora tudi bstati! Našemu dednemu sovražniku moramo topot enkrat za vselej izbiti misel na-našo Gorico, na Trst, na našo Adrijo. Mirtio in varno mora biti poslej na našem jugu, ob naših glavnih vratih v široki svet. To bo pa lc tedaj mogoče, ako bo Slovenec in Hrvat tu doli gospodar na lastni Remiji, ako bo na tej zemlji izključen vpliv r »one strani«. In to bomo dosegli, o tem sjpo trdno prepričani, ker verujemo v naše narodno zedinjenje. In preko vseh sedanjih ovir, preko vsega trnja in trpljenja, ki ga okušamo do današnjih dni, nam uhaja pogiied na bodoče lepše dnove, na bodočo novo Avstrijo, srečno in ponosno domovino srečnih, enakopravnih narodov. Za milega lesarja in za to sijajno in mogočno novo Avstrijo smo slej ko prej pripravljeni na vsako žrtev. Zanjo se bodo naši hrabri sinovi borili do zadnjega, zanjo bomo tudi mi doma dO žadrtjega vršili svojo dolžnost.
Finančni ^inister objavlja poziv.nai podpisovanje 7. vojnega posojila. NiČ se ne bomo'pomišljali, marveč z navdušenjem in veseljem bomo dali domovini, kar premoremo. Bili so dnevi, ki so morda marsikoga begali, da hi vedel, kako in kaj bi. Danes, ko je Italija premagana, ko je naš jug, ko je Adrija zopet, pod varnimi krili ponosnega avstrijskega orla, danes, ko smo vsi Slovenci združeni pod Habsburgom, pač ne bo med pami nikogar, ki ne bi z veseljem podpisal 7. vojnega posojila, in to v čim najvišjem znesku, ki ga zmore s svojimi sredstvi.
. O yarnosti in doblckaposnosti naših vojnih posojil govoriti bi bilo odveč. Podrobnosti so razvidne iz uradnih razglasov in dajejo pojasnila tudi vsi denarni zavodi. Posebej opozarjamo le na ponovno izjavo vladne banke, da je izključeno, da bi bili posestniki vojnoposojilnih ■ vrednostnih papirjev v Avstriji kdajkoli na slabšem, nego posestniki drugih vrednostnih papirjev.
Podpisovanje 7. vojnega posojila se prične 5. novembra, zaključi pa 3. decembra t. 1.
Podpisujmo za bodočo novo Avstrijo! Pokažimo z dejanji, da hočemo živeti samo v tej državj, da hočemo tej državi dati, kar potrebuje, zato pa od nje zahtevamo pravic!
Katastrofa Italije v Benečiji
Humu naš. — Ves levi breg Tilmenta zaseden. - V mm tednu dve italijanski armadi nničeni in nad 4000
nih kilometrov zasedenih.
Humin naš! Latisana naša! Nismo pričakovali, c*a bc Humin (Gemona) tako hitro padel. Saj je to slovita trdnjava, s katero je naš »naizvestejši« zaveznik svojo mejo zavaroval proti nam, iz katere , je poizkušal prodreti po Napoleonovi cesti čez Celovec proti Dunaju. Prvo vrzel so razbili v pas hummsk'b utrdb štajerski Slovenci. Na vernih duš dan včeraj so verniki na ljubljanskem pokopališču slišali strašno grmenje tooov. Mogoče so takrat naši mož^arji zrušili zadnjo obrambo Hu-m'na, ki je mnogim pobožnim Slovencem ln Slovenkam romarjem,, ki so obiskali Sveto kri, prav dobro znan.
Latisana je varovala med zakaluženo obaljo in benečansko pl?noto zadnji že lezniški most, ki vodi čez Tilment. Kame-nit je. Naoad naš'h čet je bi! silen. Kar niso reši Italijanov Ujelr (60.000), so jih pobili.
X K X
Na črti Trž'č—Gorica—Krmin in Videm so stop't<i Boroevičeve čete že orecj dnevi na i*-J<janska tla. Naša kr9ela že ff->SDodar'jo Italijanski zemlji do reke Tilmenta popolnoma. Našim avstrijskim vojakom je ta zim''a dobro zrana. Pripovedovali so i'm rjih očetje in njih očetov očetje, kako r.o se r- Piemontezi in s Francozi pretepali na tej 7cmlji. ki jo je blagoslovil Bofj. Rodečki. Benedek. nadvojvoda Albert. Kubn: teh imen avstrijski narod', prepmsti ljudje še niso pozabili. Pozabili niso Benetk, Verone. mične Pištojere, ki jo je tako lepo ooisal rajni Evangelist, Sv, Lucija, Kustoca. Milan, Novara, kjer so se bile za tiste čase hude b!tke, ki so seveda, v primeri s sedanjo svetovno vojsko bile le ma'e praske. Lah se ni v tistih časih n'-kjer držak Dali smo mu Benečansko in Lombardijo,, ker je to zahtevala pravzaprav visoka politika; a italijansko orožje ju nam «i iztrgalo.
Čisto drugačno bojišče sc predstavlja vojem zaveznikov, kakor v močvirju v Vo-liniji, v. gorskih soteskah Balkana in ra flandrskih ravanih. Rodovitna, dobro obdelana zemlja, dobrih, ohranjenih cesta veliko. Kljub temu ni tako lahko vojaško napredovat'. Polja namakajo jarki in prekopi; reke povsod zapirajo prodiranje.
Pehota mora graditi mostove, da jih prekorači. Kljvib vsem oviram naša krdela v najlepšeni redu < napredujejo. Konjenica in kolesarji so Lahu trajno za petami. Kolesarji so tudi s strojnimi puškami močno oboroženi.
Naš plen je velikansk. Tam, kjer je nekdaj bila naša Boroevičeva soška armada svoje junaške bitke, ki jim ni enakih v vojni povestnici, smo zaplenili velike tabore lop, kolodvore, vojne bolnišnice^ skladišča, zaloge, delavnice, brzojavne in telefonske centrale, nešteto ovojev žice, električne centrale, postaje žarometov, vozove, vojne železniške proge, blago va zgradbo žičnih železnic, mesnice, vojni kino, topove, avtomobile itd. Italijani so poizkušali z ognjem uničiti, kar so mogli, a n". šlo, prehitro je drla naša povodenj s severa proti jugu . . .
XXX
V tem kratkem času, ko pode naši Laha, ie naša Goriška že daleč za bojno črto. Strašne postojanke, ki jih je zgradil Lah v teh šestdesetih mescih, odkar ras je sosed z juga zahrbtno napadel, so junaki s severa kar takorekoč irfraje premagali. Ujetih jih je nad 180 000 Italijanov; nad 1500, pet no vseh italijanskih topov so zaplenili. Druga in tretja italijanska armada sta premagani. S severa dero naši voji ob Tilmentu proli jugu. Humih — padel.
XXX
Generala Foch in Castelnau naj bi, tako želi sporazum, prepreč'la polom Italije. Cadorna je v resnici sam sebe prekosil. Trdi, dasi je izgubil toliko ujetnikov in teliko topov, da kaj takega v zgodovini še ni zapisanega, da se v redu umika. Rekel je, da je tretjo armado rešil, pri La-tisani so jo pa naši na Vseh svetnikov dan takorekoč popolnoma ugonobili. Foch je ob'skal italiianski mejdan že pred tedni, a Francija Italije le ni rešila poloma. Celo Ameriko skrbi usoda Italije. Državni tajnik zunanjih zadev Lansing je poklical k sebi ital'janskega poslanika, ki mu je seveda pripovedoval, kar je Lansing že itak znal, kako da je bil Lah tepen.
XXX
Cadorna se je že nastanil v Padovi. Črto Tilmenta, ki so jo Italijani desetletja
utrjevali proti nam, je izgubil. Vesel bo* če bo še v stanu, da reši ostanke armade vojvoda Aosta in generala Capejlo od Tilmenta proč. Zadnji dnevi so dokazali, da ne zadrže. najmočnejše utrdbe mož, ki so za kaj. Utrdbe pri Tilmentu, trdnjava Humin: zgrajero je vse popolnoma moderno: oklopni stolpi, betonski jarki so se rušili pod našimi kroglami. Kar je še od teh dveh armad ostalo, pač ni več ko« večjim borbam.
XXX
' Sporazum se usti, da bo prišel Italijanom na pomoč. Na to se ne more veliko zidati. Francozi in Angleži ne morejo odtegniti preveč čet s flandrskega in s francoskega mejdana, ker se jim je bati, da tudi oni dožive — Tolmin in Latisano. Amerika leži daleč, Cadorna pa potrebuje hitro pomOč.
v v v
A A A
Iz Italije prihaja malo poročil. Občutje zapeljanega naroda po podkuplte-nem časopisju si lahko predstavljamo. Ca-dorni očitajo, da je italijansko vpjsko izdal. »Corriere del Ticinpc Cadorno takole pere: Bajka je, da bi bil Cadona italijansko vojsko izdal. Resnica je marveč, da Cadorna ni niti slutil, kako močni da so bili Nemci, da n; znal, da se ofenzive udeleže, ni niti slutil, kje da se bo pričela skupna ofenziva. Izredna drznost ^vstrij-sko-nemškega vojnega vodstva je igraje strmoglavila vse italijanske načrte.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 2. novembra. Uradno:
Pri spodnjem in srednjem Tilmenta smo zopet v stiku s sovražnikom.
Italijanske čete, ki so se še poizkušale držati, smo vrgli ali jih pobili,
Zavezniki so zopet več tisoč Italijanov ujeli.
Ob Beli in v ozemlju ob zgornjem teku Tilmenta napredujejo naše armade tako, kakor smo nameravali.
Na več točkah smo morali sovražni odpor zrušiti.
Na drugih bojiščih nobenih važnih dogodkov.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Od doline Bele do .Jadranskega morja levi
breg Tilmenta prost orl sovražnika.
Berlin, 2, septembra. Veliki glavni stan:
Naše armade so ob srednjem in spodnjem Tilmentu v bojnem stik« s sovražni-kom.
Italijanske brigade, ki so se na vzhod-i nem bregu reke še držale, smo z napadom prisilili, da so se morale umakniti ali >mo jih pa ujeli.
Tvoj prvi god.
Tvoj god, Tvoj prvi god, ki smo z veseljem ^rli nanj, ki srčno kri bi vpletli vanj, da bil bi stokrat blagoslovljen, da bil bi praznik Tvojih dni, da bil bi višek radosti Tvoj god, Tvoj prvi god. Kako je lep! Sijaj neba nad krono se Tvojo razliva in milost večnega Boga nad Tvojim žezlom počiva.
Tvoj prvi god nebo je simo proslavilo, Gorica je Tvoje vezilo, preblagi vladar. Tako Te ljubi zemlja naša ... Kot dete se po materi Oglaša, vsak košček klical je po Tebi, iščoč miru in sreče sebi na Tvojem srcu, v Tvoji roki. In zemlja ta je Tvoja vsa ... Kako Ti Seča himne poje, čestitke so za pryi tfod ...
in pesem zmag hiti med boje
radostno pot. Kraljica Svetogorska Te pozdravlja, Te zahvaljuje, blagoslavlja ...
Tja preko zlatih solnčnih brd, tja preko holrnov, sočnih trt
pred Adrijc srebrni prag hiti povest o Tvoji zmagi
nad zemlje lačnimi sovragi. Od kraških kremenitih sten, ki Avstrije so zid jeklen, od skalnih prodov in bregov
odbija tisoč se glasov: Vladarjev Ti vladar najblažjk Ti naš edini, naš najdražji, slovenske zemlje slednji prah, Osreči nas, privezi nase do skrajnih mej, za vedne čaj ' Naj s Tabo moli, s Tabo poje
slovenska zemlja, ki danes je vezilo Tvoje!
M, Elizabeta.
Cesarjii Karlu sk Njegovem godu.
Topovi molčijo .., molče govorijo. Od juga sem se čulo je gromenje
čez noč in dan, utihnilo nam ljubo je zvonenje čez hrib in plan. —
Zakaj pa spet pojo zvonovi,
zakaj molče — topovi? — Ob prvem Svojem godu kot vladar praznuješ slavni dan — Zmagaler
Prevzel je srca smrtni strah, — Sovražnik dvigniL drzno je roko in planil na slovensko je zemljo
in bežal je pregnani narod plah----
ln vedno hujši bil naval in širila se grozna so gorišča in v razvaline sula se svetišča do tal,..
A narod gledal gori je v nebo in prosil, molil, jokal — oh, kako! In vstal si Ti na čelu čet in dvignil meč in vlil pogum in šel naprej med vojni hnim naš rod — otet!
Junak zagrabil meč je maščen v!. j udaril, plačal — izdajalca. In bežal je sovražnik — klet! Razjasnila se spet so naša lica. da solnči nam sc spet Gorica. Nad njo Kraljica gori tam kraljuje orožje naše blagoslavlja se maščuje in zmaguje!
Topovi molčijo, a — srca gorijo! Oj hvala Ti, naš oče, naš rešKv in prave svobode nositelj!
Drvi naprej naj naša Soča!.,. A Tebi? Kaj poklanjamo Ti v dar? O čuj — vladar:
Vsa našn s-ca vroča!
Ivan Baloh.
Pesmi Jugoslovanov
ob godu Nj. VeiiCansiva cesarja Karlu.
Franjo Neubauer.
1.
Zapel bi Ti pesem visoko, vladar, a noč mi rodi jo, goji jo vihar. Zato ji akordi bolestno ječč kot debla, ki vihre nad njimi drv6. Moj spev iz krvi je rojčn, od boli in muk posvečen. Pa, najsi pogled mi jc skrben in rosen, naj prsi teži mi kot skala bolest, moj glas nc trepeče, moj spev je ponosen-junaštva in pravde g a d v i g a
zavest!
2.
Življenje vihar je, življenje je mir. gorjš neizčrpni in sreče je vir. A mi smo zastonj hrepeneli iz tuge. veselje in sreča sta bila za druge!
Od doline Bele do Jadranskega mor« ja Jc levi breg Tilmenta prost od sovraž-
vj»ba. \
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 2. novembra zvečer.
"tV. Italije dozdaj nič novega.
XX X Zasedba Gradeža.
Gradež, 31. oktobra opoldne. (Odobreno poročilo vojnih poročevalcev.) Z morja sem so danes vzeli naši pomorščaki Grade?. Burno so jih prebivalci pozdravljali. Prvi so vkorakali v mesto tržaški mladi strelci, sledili so jim njih tovariši iz Maribora; patruljni čolni so se brzo preko San Pietro Dorio pripeljali. Postalo jc povsod živahno, s koriandoli so pozdravljali vojake. Ginljiv prizor: deček na obrežju zagleda med mornarji svojega očeta; kliče: »Papal Papa!
Gradež ni med zasedbo veljko trpel. Gostilne niso poškodovane, tudi toplice ne. Čez nekaj ur bi bil lahko Gradež tak, kakršen je bil, če b; prišli gostje.
Včeraj so se Italilani še nahajali v Gradežu, a zelo hitro so se pripravljali na odhod. Ko so od daleč zagledali pionirsko patruljo pod vodstvom poročnika Greyer-ja, so Italijani hitro ušli. Ker bi jih bili med begom v močvirju konji ovirali, so jih po-strelili. Zadnji trenutek so zažgali Italijani veliko tvornico sardin, kjer so imeli svoje skladišče.
Odlično sodelovanje mornarice pri Italijanski ofenzivi.
Hbmaj, 2. novembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan: Dogodki prvega tedna, naše ofenzive proti Italiji. Id so prekašali vse nade, so bili taki, da so izginile vse po-starinske prikazni. V teh svetovno povest-nico pretresujočih dogodkih se ni opazilo delovanje mornarice, ki ni storila malo. Pomorska letala so se, kakor ona armade, pridno udeleževala poizvedb, ko so se operacije pripravljale; slavno so se jih udeležila. Večkrat so metali bombe na Ron-ke in na Villavinzentina, večkrat so poizvedovala; z ognjem strojnih pušk so podpirali napade pehote pri Novi Vasi. Hrabri letalci mornarice so tudi po 29. oktobrom poleteli daleč v sovražno deželo.
Bombe so metali letalci mornarice na kolodvora Latisana, Muzzana; na krdela pri Muzzana, Porto Ruaro in pri drugih krajih; letalci so vedno in vedno zmedli pobegle sovražne čete.
Potem, ko so naši vseli Tržič, so se našim zmagovitim četam mogočne Sdobba baterije s krepkim ognjem ustavile. Presenetljiv napad naših torpedovk jih je prisilil, da so morale utihniti. Italijanom ni bilo mogoče vseh topov razstreliti, kar so nameravali.
Vode in močvirja v lagunah so ovirale naše čete, da niso hitro napredovale proti Gradežu, iz katerega je sovražnik skušal rešiti kolikor mogoče veliko blaga, polnili, ker onemogočujejo dovoz podmorski čolni.-
Mornarica je zopet posegla vmes. S križarko »Admiral Špaun« izkrcane čete so se polastile Gradeža in zabranile, da Italijani niso mogli več odstranjevati in uničevati blaga. Sodelovanje pomorskih sil je posebno plen pomnožilo. Strašnih izgub na blagu Italijani ne bodo kmalu izravnali.
X X X '
Humin in Pinzano vzeta,
Dunaj, 2. novembra. (K. u.) Vojni tiskovni stan:
Poraz Italijanov postaja vedno straš-nejši. Ker smo vzeli Humin, v pas humin-skih utrdb so vdrli naši c. in kr. strelci z
navalom že 28. oktobra; ker je padlo vzhodno mostišče Pin?ano( gospodarijo zdaj zavezniki celemu vzhodnemu bregu Tilmenta.
V zadnjih bojih s tistimi Italijani, ki so se še branili, smo jih zopet težko porazili. Nemške čete so ujele 50 častnikov, en brigadni poveljnik se nahaja med njimi, in nad 3000 mož.
Pri Latsanj smo uničili nekaj sovražnih bataljonov. Uničili smo skoraj popolnoma nekaj bataljonov, ki so se branili v krajih pri Latisani.
Lepo vreme pospešuje operacije,
Latisana osvojena.
Budimpešta, 2, novembra. »Az Est« javlja iz vojnega tiskovnega stana: Mostišče Latisana smo popolnoma osvojili. Zaplenili smo zopet veliko topov in zaloge streliva.	.
Trije armadni zbori ujeti.
Lugano, 2. novembra. V bojih pri TU« mentu smo ujeli 17., 23. in 18. italijanski armadni zbor.
Cadorna se umakne do Piave.
Berlin, 1. novembra. »Lokalanzeiger« javlja iz Genfa: »Agence Havas« napoveduje, da se bo moral Cadorna umakniti do reke Piave, kjer bodo Francozi in Angleži krili Treviso in Benetke.
Cadorna sc opravičuje.
Amsterdam, 2. novembra. Italijansko vojno vodstvo časopisje napada. Cadorna je zdaj objavil v nacionalističnem časopisju izjavo, s katero svoj nastop opravičuje, Izvaja, da je znal sovražnik svoje načrte prikriti. Prebil je tam, kjer ni nihče tega pričakoval. Italijansko vojno vodstvo čaka le dohoda francoskih ojačb, na kar prične orotinapad.
Cadorna odstopi,
Rotterdam, 2. novembra. Na londonski borzi se govori, da je Cadorna kralju d&l svoje mesto na razpolago. Kralj si je odločbo pridržal.
Angleži svoje baterije rešili, •
Bern, 1 novembra; (K. u.) --Nouvells
Correspondence« javlja iz Rima, da so med | umikanjem Italijanov Angleži vse svoje ba» i terije rešili.
: . . x x >■; • •■;
! Rezerve na južnem Francoske«* priprav^ j	Ijene za odhod.	, ,
Bern,-2- noveipbra. Francoski listi po« ročaio: Vse razpoložljive rezerve na juž« nem Francoskem so debile ukaz, da mo« rajo odriniti, Sodi se, da je io povelje v zvezi s pomočjo Italijanom.	' f
X X . X : ' . j Poulični boji v SpezzijL
Lugano, 2. novembra, V Spezziji so iz* bruhnile velike revelte. Med sovražniki vojske in vojnimi pristaši so se razvili boji. Nemiri so izbruhnili, ker se je izvedelo po beguncih brigade Spezzia, da je bila poražena druga italijanska armada. Begunci so govorili zelo razburjeni množici. Italijanski in francoski častniki so jih postrelili, Raz^ burjena množica je nato častnike pomorila •
Italija svojo usodo sama zagrešila,
Genf, 2, novembra. »Eclair« pravi, da je general Foch izdelal vse načrte za francosko pomoč. »Echo de Pariš« dolži Itaii-! jo, da je saffla sedanjo katastrofo zadol-I žila., ker ni ugodila predlogom Lloyda 1 Georgeja glede na boljše zveze 'italijanske ; armade. Lloyd George js razjarjen zapu-| stil Rim, ne da bi bil kralja zaprosil za i avdienco.
Iz Gorice.
Med tistimi, ki so po begu Italijanov ostali v Gorici, je gostilničar hotela »Pošta« z ženo in sinom ter lekarnar Glubich. Ob dohodu naših je plapolala z municipija še italijanska zastava iz težke svile, Tam je bil sedež najvišjega poveljstva.
Vse kaže, da je italijansko vojno vodstvo računalo z možnostjo, da bi moralo braniti Gorico v pouličnih bojih. Po vseh cerkvah so zgrajene betonske barikade z visokimi strelnimi linami In ob hišah teko strelski jarki. Okna častniških stanovanj so zamašena z vrečami peska in stanovanja 90 neposredno zvezana s kletmi, Ceste, ki so bile izpostavljene ognju s Sv. Gabrijela in Sv, Marka, so Italijani zaprli iri med cestnim tlakom poganja tam trava.
Po nekaterih cestah je raztresenih polno živil; limone, kava, riž, fižol in grah leži po tleh. Italijani so opleniii trgovine, da bi živila ne prišla v avstrijske roke. Vendar je še marsikaj osialo.
Cene živilom so bile pod Italijani zelo nizke; tako je stal liter vina 1 liro 5 cen-tezimov. Zanimivo je, da so bile v Gorici naprodaj le vžigalice avstrijskega izdelka. Imena ulic So pustili neizpremenjena, le Franc Jožefov korzo so prekrstili v »Cor-so Vittorio Emanuele«.
Razen italijanskega kralja je bil obiskal Gorico tudi belgijski kralj in to ravno o priliki cerkvene slovesnosti, ko so Gorici nadeli ime »Sveta Gorica«.
Na Ml
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. novembra. Veliki glavni stan:
Severozahodno od Bjtolja smo odbili z velikimi izgubami za sovražnika napad sovražnih bataljonov.
Prvi generalni kvartirni mojster: p 1, L u d e n d o r f f.
Proti Italijanom v Albaniji.
Dunaj, 2. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: V Albaniji so se proti italijanskim četam ob izlivu Vojuše izvedla podjetja, ki so, čeprav napravlja narasla reka znatno oviro, nameravani cilj doseglo v polni meri.
Grof ti M i mM flrM Kflocier,
Berlin, 2. novembra. (K. u.) Cesar Viljem je odpustil na njegovo prošnjo državnega kanclerja dr. Michaelisa kot državnega kanclerja, predsednika kraljevega pruskega državnega ministrstva in pruskega ministra zunanjih zadev. Podelil mu je verižico velikega križa k redu rdečega orla. Za namestnika je imenovan kraljevi bavarski državni minister grof dr. H e r t -lin g.
XX X
Jurij grof dr. Hertling je rojen 31. avgusta 1843 v Darmstadtu. Študiral je filozofijo in je deloval kot vseučiliški profesor v Monakovem. Iz njegovega peresa je izšlo več del filozofične, historične in so-cialno-politične vsebine. Dr. Hertling je odločno katoliškega mišljenja in eden prvih mož centra. Leta 1912. je postal ba-I varski ministrski predsednik.
Grofa dr. Hertlinga slikajo listi kot velikega prijatelja Avstrije. Imenovanju grofa dr. Hertlinga državnim kanclerjem pripisujejo izredno politično važnost. Vsenemci že. huiskajo proti Hertlingu.
Naslednik grofa Hertlinga. Monakovo, 2. novembra. (Kor, ur.) Cesar je poveril posle bavarskega mini-
Bogastva najn dal je razkošnega Bog: naš travnik je sočen in senčnat je log, vodice šumljajo ob bregu cvetočem, a trgajo tudi ga v toku deročem.
Ah, trgali drugi so našo zemljo, udirali vanjo z nasilno močjo bolj kruto kot vode peneče, bobneče, peb&li od mirne in tihe nas sreče.
X X . X
Morja ponosnega ravan leži kot silen velikan. Globoko, sinje mu okč strmi po zemlji in v nebo.
V prostornem domu čuje in misli mirne snuje.
Naenkrat se zgane, s srditostjo plane, hrumi in se meče zdivjano, besneče. Kot noč je teman, kot peklo strašan.
Rokč razprostira, da silna bi moč objela mu skalo in vrgla jo v noč! —
Ti naše Jadransko morjč! Če mirno si ali zdivjano, ponosno je n&te sreč
in čuva te zvesto, udano. Krasota studencev, potokov in rek, ti naša si, naša ostaneš na vek! Ve šumice svetle, dolinke sanjave, gord osivele in gole ve glave, vi grički, kjer cerkvic pozvanja nebroj, in vabi in kliče v svoj sveti pokčj, ves dom naš prostrani, prekrasni, ti raj si nam zemeljski, časni!
XXX	• '
Ah, gleda mi oko okrog in vidi — blisk in kri! Uho posluša: bojni rog povsodi se glasi.
Dvoglavi orel, trepeta perut li tvoja širna, od bliskov, gromov in gorj?' osldbljena, nemirna?
Ne trepetaj! Pod sabo glej junakov goste roje! Brez straha do sovražnih mej vrstijo se na boje.
Na polje rau in smrtnih srag mrtvaško mesec sveti, a z dnevom v solncu slavnih /.mag, bleste se bajoneti.
3.
Naš junak goji ljubezen, svet enake ne pozna, V borbi zate je železen, blag in krotek pa doma.
Ne trepeče, ko prodira čez peneči Soče val, smrt prezira, ko umira v grobu groznem kraških skal.
Predno pa ga smrt zagrne in zatisne mu oči,
tja spom;n se mu povrne, kjer najdražje mu živi.
Gleda še nebo domače, znani g6zdič, hrib in dol. Z ženo in z otroci plače, rad bi jim olajšal bol.----
Željo čuj umirajočih Ti, ki blag si in čuteč: Dosti je solzi pekočih, ran in bdli je preveč!
Tebi, cesar, zarja slave naj rodi se iz krvi! Srečo proste o č e t n j a v z n k b a gledamo naj mil
strskega predsednika do sestave nove vlade povizorično pl. Thelemannu, posle zu-nanega ministrstva pa državnemu tajniku pl. LotzJu-
Grof Czernin obišče Hertlinga.
Dunaj, 2. nov, (Kor. u.) Zunanji minister grof Czernin odpotuje 4. nov. v Berlin na obisk k novemu državnemu Hanc-lerju grofu dr. Hertlingu.___
; Boji D3 zdhodti.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 2. novembra. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Topovski boj na Flandrskem je bil včeraj v obrežju Ysera, posebno pri Djx-muiden, močan. Med gozdom Houthouister in Lysom je sovražnik bojišče obstreljeval. Angleški poizvedovalni sunki so se na več mestih bojne črte izjalovili.
Vojna skupina nemškega cesarjeviča.
Ob prekopu Oise-Aisne in na pobou
ju Chemin des Dames se je pričelo topni" štvo močnejše boriti. Po večurnem bob-nečem ognju so napadle pri Braye močne francoske sile. Njin naval se je pred našimi črtami krvavo zrušil.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 2. novembra zvečer. Wolffov urad: Na Flanderskem živahno streljanje. Ob Vecri smo, ne da bi nas sovražnik opazil ali oviral, zadnjo noč svoje črte prestavili z gorske fronte Chemina des Dames.
V noči na i. novembra so naši letate! z uspehom napadli London in angleške obrežne kraje.
Francosko uradno poročilo.
31. oktobra. Končne številke od nas tekom ofenzive od 23. do 27. oktobra ugrabljenih ujetnikov in topov so naslednje: 11.257 ujetnikov, med njimi 237 čast« nikov, 180 topov.
Uspeh na zapadni fronti.
Berlin, 2. Wolffov urad poroča: Podjetje pri Bezonvauxu in novi nemški uspehi v gozdu Chaume so se sedaj še povečali. Preizkušene gardne čete so osvojile francoske jarke ob Vaux-Kreuze v širini 1200 metrov in globočini 300 metrov. Po uspešni pripravi z artiljerijo in metalci min so naše hrabre napadalne čete udrle v sovražne črte in privedle nad 200 ujetnikov. Francozi so s štirimi protinapadi obupno poskušali zopet vzeti izgubljene jarke, pa niso ničesar dosegli, marveč imeli krvave izgube._ '
Turški parlament.
Carigrad, 1. novembra. Zasedanje parlamenta so danes na slovesen način
otvorili.
Turški prestolni govor.
Carigrad, 2. novembra. (Kor. ur.) Pri otvoritvi parlamenta prebrani prestolni govor poudarja uničujočo zmago nad Italijani na soški fronti in izraža trdno upanje, da bodo turške armade sovražne bojne sile, ki so zasedle turško zemljo v Mezopotamiji in na Kavkazu, pregnale čez mejo. Poudarja, da je sultan z največjo simpatijo sprejel papežev predlog, naj bi se napra-s vil konec prelivanju krvi. Politični odno« šaji Turčije z zavezniki pridobivajo. vsak dan na prijateljstvu in odkritosti in tako utrjujejo medsebojno zaupanje. Prestolni govor konča: Brez vsakega dvoma je, .da. bo Turčija v boju na življenje in smrt vstra-jala do konca.
v e «
Predparlament.
Fsirograd, 2. novembra. (K. u.) Pri otvoritvi predparlamenta je Miljukov med največjim nemirom uvedel debato o izjavah zunanjega, ministra Tereščenka. Miljukov je izjavil, da je za politično razsodišče, skrčenje oboroževanja in za parlamentarno kontrolo nad diplomacijo, vendar ne da bi šla ta kontrola do odkritega izdajstva, kakor zahteva, da se tajne pogodbe takoj objavijo. Formulo glede pravice narodov, da si sami napravijo svojo bodočnost, sprejme, vendar ne v taki obliki, kot jo je predlagala skrajna levica, Miljukov je napadal rusko demokracijo, ki je poslabšala položaj Rusije in se je končno klanjal Franciji, Angliji, Srbiji, Rumu-niji in Italiji, ki prejema udarce, ki so bili namenjeni za Ruse ter Ameriki, ki bo po-j slala v Evropo nove hrabre legije.
Mednarodna cerkvena konferenca. I Stockholm, 2. (K. u.) Nadškof Soden-hlen v Upsali potriuie poročilo lista »Dai-ly News« o nameravani mednarodni cerkveni konferenci v Upsali v začetku decembra.
Maksimalisti se gibljejo. — Stavka železničarjev.
Petrograd, 2. novembra. (K. u.) Z ozirom na trdovratne vesti o predstoječi oboroženi akciji maksimalfstov je petrograj-ski vojaški guverner izdal izvanredne odredbe, da se vzdrži mir. Ukazal je garni-ziji, naj civilnim oblastem in milici krepko pomaga in z vso silo prepreči vsako demonstracijo.
Državni pravdnik kijevskega sodišča je vlado obvestil, da rada in glavno tajništvo Ukrajine tvorita posebno armado ukrajinskih kozakov.
Uslužbenci transbajkalske železnice in amurske železnice so pričeli stavkati.
Stavka grobokopov.
Moskva, 2. (K. u.) Tu je izbruhnila stavka grobokopov.
V italijonskein ujetništvu.
»Oesterr.-ung. Kriegskorrespondenz« prinaša iz dnevnika zamenjanega vojnega ujetnika:
Bilo je mračno, deževno, zelo mrzlo decembersko jutro, ko smo z malo lokalno železnico v neštetih ovinkih lezli po apeninskih dolinah navzgor. Na kolodvoru nas je sprejel taborski častnik, nas z boječo naglico stlačil v kočijo in prisedel k nam. Med vožnjo, ki je trajala precej časa, smo se skušali nekkoliko orientirati o razmerah v taboru. Tabor je bil star kapucinski samostan koncem vasi, določen samo za častnike, Najbolj" nas je zanimalo, da-li bomo mogli končno vsaj tam podnevi na zrak. Značilen je bil poročnikov odgovor: »Mi svojih ujetnikov ne zapiramo kakor Avstrija.« Pač nismo bili tako hermetično zaprti kakor v bolnišnici in mislili smo, da smo v paradižu, ko smo videli, da neznosna straža ne stoji v sobi (stala je zato na stopnicah) in ko smo se smeli celo po cele ure gibati na majčkenem, visoko obzidanem in omreženem dvorišču.
Toda misel, da nismo zaprti, nam vendar ni prišla. Za težkimi zamreženimi vrati nas je sprejel taborski poveljnik, major Pisanti, in nam nato v pisarni s pomočjo tolmača prebral dolge, dolge predpise za vojne ujetnike; potem so nas vedli v sobo. Bili smo prvi v čisto novem, še-le napol urejenem taboru. Povsodi je še manjkalo najpotrebnejših predmetov,, toda pbečali so, da v kratkem vse urede: doni ani — domani — domani. A tega »jutri« ni bilo nikoli ni večina naših želja je ostala neizpolnjena do zadnjega.
Tako smo uprav tri mesece prosili za peč — ponoči smo imeli 10 stopinj mraza. Te peči neki ni hotelo in ni hotelo dovoliti divizijsko poveljstvo tako dolgo, dokler nismo dobili novega poveljnika, ki nam je povedal, da ta peč divizijskemu poveljstvu sploh ni mari. Ravno tako je bilo z našo prošnjo za lastno kuhinjo — me-naža iz gostilne je bila zelo slaba in je požrla skoraj vse naše prejemke, ravno tako z dovoljenjem za izprehode, z uvedbo pravilnega zaračunavanja naših izdatkov (denar so nam bili seveda pobrali), ravno tako z vsakim, tudi najmanjšim nakupom--vse, vse je prepovedala »divizija«, v resnici pa taborski poveljnik. Leta ni bil le mehek vosek v roki svojih častnikov in tolmača-desetaika, marveč se je bal tudi neke višje avtoritete; s tamkajšnjega karabinierskega poveljstva sta vsak dan prihajala v tabor desetnik in en mož, ki sta imela pač nalogo, da nadzirata gospoda majorja. Trojico nas častnikov so neprestano stražili.
Zjutraj ob 7. uri nas je zbudil službujoči častnik; nato smo prezebajoči in lačni v naših lahnih oblekah, ki smo jih imeli še iz bolnišnice, letali okoli do 11. ure. Kosilo je smelo trajati tri četrt ure, namizne nože so nam dali le v navzočnosti nadzorovalnega častnika; potem smo prezebali in stradali do ravno tako »obile« večerje ob 5. uri; ob pol 9, uri je moralo biti vse v postelji in luč ugasnjena, Vsekakor tudi ponoči ni manjkalo zabave. Če so nas že podnevi večkrat prešteli (število tri je za Italijane težka reč), je bilo tembolj potrebno, da so nas tudi ponoči po trikrat, štirikrat zbudili in smo morali svojo navzočnost potrditi s podpisom. Samo tisti, ki je bil kdaj v ujetništvu, ve, kaj se pravi ujetniku ukrasti večji del spanja, v katerem edinem je njegova tolažba: pozabljenje. Tudi »sprehodi« na dvorišču so bili zelo omejeni. Vsak trenotek si moral pričakovati, da se straža brez vsake utemeljitve s teatralično kretnjo postavi pred nas in nas za naperjeno puško tira nazaj v sobo.
Ker »divizija- na noben način ni dovolila izprehodov izven tabora, so nam obljubili povečati edino dvorišče. To se jc tudi zgodilo, ko nas jc bilo skupaj že 86 častnikov ter smo se lc s težavo prerivali po ozkem prostoru; toda povečanje se je izvršilo v navpišni smeri, navzgor. Done-besni zidovi, trikratne, 5 metrov visoke, tik ob poslopju zgrajene žične ovire s kra-guljčki na vrhu, za njimi tesna stražna veriga — — za vsem tem je snivalo malo
četverokotno poslopje s svojimi zamreženimi okni in težkimi, zaklenjenimi vrati pravcato Trnoljčino spanje.
Pred Sv. dnevom sta dospela iz Chi-etov dva naša sotrpina. Seveda nismo Božiča v nobenem oziru slovesno obhajali; dnevni red je bil kakor običajno: nadzorovanje, krmljenje in zgodaj spat.
Ko sem italijanskemu nadzorovalne-mu častniku pripomnil, da ko bi se dalo še kaj poslabšati, bi morali prihodnji Božič obhajati v ječi, je napravil zelo resen obraz. Vsi so bili trdno prepričani, da nobena država nc postopa tako dobro s svojimi ujetniki kakor Italija. Te opazke mi dolgo ni mogel pozabiti — in še-le pozneje sem izvedel, da sem tukaj le slučajno smuknil mimo težke ječe, ki bi bila uresničila mojo primero. Malo dni nato je dospelo iz bolnice devet tovarišev: pet iz St. Marie, štirje iz Porticev. Prvi so imeli prav križevi pot za seboj. Med vožnjo (seveda v 3. razredu in močno stražo) so jim pravili, da pridejo v tabor, kjer je zbranih že 500 ujetih avstrijskih častnikov; nemalo so se čudili, ko so našli le.pet častnikov, Pa take majhne računske pomote v Italiji ne štejejo; to se je videlo, če je »Corriere della Sera« ali »Giornale d'Italia« naznanil število ujetnikov, ki se je potem od dne do dne zmanjševalo, Denarja seveda nihče ni dobil, uniforme in perilo je bilo v dokaj dvomljivem stanju; tedaj nam je dovolilo poveljstvo na zaostalo plačo sijajen kredit: 12 lir za vsakega častnika. Trgovci v kraju so znali stvar urediti tako, da smo za to »vsoto« kupili kolikor najmanj mogoče.. Ker so bili med nami tudi nadporočniki, se je zdel italijanskim častnikom (sami poročniki) skrajni čas, da nam pokažejo svojo premoč. Med predpisi za vojne ujetnike je tudi čudna določba, da mora vsak ujeti avstrijski častnik skazovati vsakemu italijanskemu častniku — ne glede na čin — spoštovanje in pokorščino, to se pravi: vsak avstrijski častnik, tudi štabni, mora vsakega 18 letnega italijanskega poročnika (to postaneš v Italiji po enomesečni poizkusni službi) v naprej pozdraviti in stati v pozoru. In na tem predpisu so laški častniki vstrajali z vsem tiranstvom. Ugovori z naše strani niso koristih.
»Ne vemo, kako da vedno govorite o činu; saj vendar niste častniki, marveč ujetniki.« To je bil navadni odgovor ali pa: »Avstrijski častniki ne poznajo disci« pline; naučiti jil moramo mi.« Pogled z okna bi bil širokoustneža lahko poučil, da bi Veliko boljše storili, ako bi navadili discipline svoje častnike in moštvo, V Avstriji je pa nemogoče, da bi nižji rekel višjemu, ki ga je ukoril: »Ne razburjajte se, utegnilo bi vam škodovati,« — kakor je to storil tolmač-desetnik nasproti taborskemu poveljniku; ali da bi se vojak bahal nasproti sovražnemu častniku, da se je branil iti na juriš, častnik ga v to ni mogel »pregovoriti« (tako smo slišali v Chieti). Ali dogodbice, kakor smo jih doživeli v bolnišnici v St. Maria, kjer je rekel tolmač povodom izplačila poslujočemu računskemu nadporočniku nasproti vojnim ujetnikom: »Saj vam povem, ta človek je osel, ki ne bi bil dober niti za pomivanje tal.« Ali da bi moštvo iz strelskega jarka (bilo je ob Soči) ploskalo svojemu častniku, ki je edini skočil na piano na juriš itd. itd. Takih primer o »disciplini« v italijanski armadi bi se dalo navesti še nebroj,
iz seje mestne oprovlzaciie.
i Občina Vič je prosila mestnega župana, da bi odslej mestna aprovizacija preskrbovala, poleg moke in kruha, občane tudi z vsemi drugimi aprovizačnimi živili. Predvsem bi prišel v poštev krompir in mast. Tako velike odgovornosti pa mestna aprovizacija nikakor prevzeti ne more, posebno če se pomisli, da bodo za Vičem prišle tudi druge okoliške občine in se na ta način priklopilo aprovizaciji še čez 10.000 prebivalcev. Aprovizacija nima namreč prav nobenega zagotovila, da bo prejela z novimi bremeni tudi več živil za razdelitev. Vodstvo mestne aprovizacije se je obrnilo do c. kr. deželne vlade, če lahko poda garancije glede preskrbe novih tisočev prebivalstva s tem, da bo mestni aprovizaciji nakazanih tudi večje množine živil. Deželna vlada ni mogla podati nobenih garancij. Mestna aprovizacija bi zato morala računati le z novimi tiseči lačnih želodcev, živil pa zato ne bi imela prav nič več v zalogi, kot do sedaj. Mestna občina zato tudi ne more obremeniti svoje aprovizacije, da bi prevzela okoliške občine. Če občina Vič ne more voditi lastne aprovizacije in preskrbeti svoje občane z živili, je zadeva ljubljanskega okrajnega glavarstva, da poseže vmes in skliče posebno aprovizačno komisijo, ki bo vodila okoliško aproviza-cijo. Okoliško aprovizačno komisijo bo gotovo prav rada podpirala po možnosti tudi mestna aprovizacija. Več aprovizacija storiti ne more, če hoče varovati interese mestnega prebivalstva, ki so že itak zelo težko prizadeti vsled nerednih dovozov najpotrebnejših živil.
Na močne izkaznice se za enkrat ne more razdeljevati nobene moke. Ka-
kor hitro pridejo obljubljene pošiljatve moke za kuho, se takoj prične z razdelitvijo.
Krušne moke tudi ni. Peki, kakor tudi mestna pekarna imajo na razpolago še za tri dni moke za kruh in če ne pride obljubljena moka, bo Ljubljana četrti dan brez kruha. Že deset dni pričakuje mestna aprovizacija iz Kranja 5 vagonov moke. Vsled transportnih ovir je pa moka na poti nekje zastala in se niti ne ve ne, kje stoje pravzaprav vagoni. Mestna aprovizacija je ponovno opozorila vse v poštev prihajajoče faktorje, kakšna nevarnost preti Ljubljani, če ne pridejo takoj večji dovozi moke. Ponovno se je tudi v javnosti razpravljalo resrtost položaja. Do danes so vsa prizadevanja vodstva mestne aprovizacije ostala brezuspešna in res je nevarnost pred durmi, da bo Ljubljana brez kruha. Mestna aprovizacija odločno odklanja vsako odgovornost za posledice, ki znajo nastati, če se bo prebivalstvu, četudi samo za nekaj dni odvzel oni bori kruhek, katerega ima danes. Čudno je pa vendarle eno, da ni z nobenega' mesta slišati, da bi bilo že danes brez kruha, dočim je Ljubljana zopet ono mesto, ki je prvo prizadeto in prikrajšano.
Ljubljanski peki so prosili mestno ap-rovizacijo, da izposluje zvišanje cen za kruh. Prošnja pekov je opravičena, če se pomisli, da se je režija pri peki kruha zelo podražila, drva so dražja in tudi cene neprimerno višje. Odsek zato sklene, priporočati c. kr. deželni vladi, da se zviša cena kruhu na 40 vinarjev za hleb. Pri tem se pa opozarja vse peke, da morajo peči natančno 70 dekagramov težke hlebe. Posebna aprovizačna komisija se bo prepričala v vseh pekarnah, če se peče res zadostno težak kruh in prestopke kar najstrožje kaznovala. Občinstvo se tudi prosi, da takoj naznani mestni pritoževal-nici, če bo opazilo, da kateri izmed pekov peče lažji kruh. Prinesti je s seboj na pri-toževalni urad tudi vedno vzorec kruha, ker je drugače proti prodajalcu kruha nemogoče kazensko postopati.
Dosedaj je mestna aprovizacija še vendar dobivala po malem krompir, dočim je zadnji teden dovoz krompirja skoraj popolnoma ponehal. Kakor se je že večkrat povdarjalo, je glavna krivda, da ni krompirja, pri okrajnih glavarstvih, ki so popolnoma odpovedala z rekvizicijo. Kmetje po deželi so začeli v kar največjem obsegu prodajati repo in korenje. Kakor je mestni aprovizaciji po poročilih z dežele znano, nameravajo vsled visokih maksimalnih cen kmetje prodati doraalega vso repo in korenje, dočim si bodo pridržali za krme-nje živine krompir, ki ima danes v primeri z drugimi živili zelo nizko ceno. Sto in sto vagonov je šlo blaga iz dežele in naenkrat ne bomo samo brez repe in korenja, ampak tudi brez krompirja. Mestno prebivalstvo čakajo težki udarci. Vsled malomarnosti rekvizičnih organov ne bo prav kmalu nobenega izhoda več iz aprovizač-ne mizerije. Vsa prizadevanja mestne aprovizacije, vsi klici stradajočih ljudi, zadevajo na gluha ušesa in na faktorje, ki so brez razumevanja za ljudske potrebe.
Petroleja je prevzela mestna aprovizacija, oziroma ji ga je obljubljenega za tekoči mesec 74 sodov. Razdeliti bo mogoče na samske sobe po pol litra, na družine po 1 liter in na obrti po en in pol litra za cel mesec. Kar preostane petroleja, se ga bo razdelilo zavodom in uradom. Da so količine petroleja, katere se misli razdeliti, popolnoma nezadostne, je jasno.
Zadnji teden je bila mestna aprovizacija primorana, da je prenehala z razdeljevanjem premoga. Prišlo pa je zopet nekaj vagonov premoga, ki ga tekom prihodnjih dni mogoče razdeli aprovizacija najpotrebnejšim strankam po 50 kilogramov. Pri vseh razdelitvah premoga mestna aprovizacija opaža, da prosjačijo za premog tudi stranke, ki ga imajo dovolj v zalogi. Razni hišni gospodarji, ki prav dobro vedo, da ima stranka dovolj premoga, navzlic temu potrjujejo izjave, da je stranka brez premoga. Tako ravnanje je na vsak način brezvestno. Apelira se na poštenost gospodarjev, da ne izstavljajo strankam neresničnih potrdil. Skrajno krivično je, če so vsled grabežljivih manipulacij prikrajšani oni ljudje, ki nimajo niti toliko premoga na razpolago, da bi si lahko skuhali kosilo.
Primorske novice.
Župani evakuiranih občin. Piše se nam: »Slovenski Narod« z dne 31. oktobra t. 1. je prinesel poročilo, da je odpotoval renški župan na Goriško, da bo pomagal s svojo agilnostjo potrebam našega ljudstva. Vse prav in dobro, toda to poročilo se glasi tako, kot bi drugi župani evakuiranih občin držali križem roke in se niti ne zmenili za dobrobit svojih občinar-jev. Resnici na ljubo bodi povedano, da so se župani evakuiranih občin takoj po osvojitvi Gorice obrnili do svojih političnih oblastev za potno dovoljenje, a do danes še čakajo rešitve, Etapno poveljstvo pač še vedno izdaja dovoljenja na pismeno vložene prošnje in na rešitev treba čakati često nad mesec dni. Kar je goriško gla-
varstvo enemu županu dovolilo, z isto pravico pričakujejo tudi drugi dovoljenja, da stopijo čimprej na tla domače občine ter sestavijo načrt k obnovitvi Goriške.
Kako je v št. Petru pri Gorici. Od cerkve stoji le še ožgano zidovje, zvonik pa je še precej dobro ohranjen do lin. Med cerkvijo in kapelo božjega groba pa je napravljen ravno pod stopnjicami vhod v ka-verno. Nad vhodom kaveme je napis: Bat-terie bombarde. Cela vas je le kup razva-lin. Vaški lipi je odbit vrh. Cesta v Vrtojbo" je še precej dobra, ob nji pa so skopani prvi strelski jarki, ki so zavarovani z vrečami polne zemlje. Od grofove palače « Gorico vodi poljska železnica.	.,{
Zahvala goriških beguncev pred sveto* gorsko Materjo Božjo v Ljubljani. V ponedeljek dne 5. novembra ob pol 9. uri bode bral v frančiškanski cerkvi pred svetogor-sko Materjo Božjo preč. msgr. Severi sveto mašo v zahvalo osvoboditve naše dmovine. K udeležbi se vabijo vsi begunci. Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, Du-: najska cesta št. 38/1.	ij
Goriški begunci naseljeni v Zg. Savinjski dolini okrog »Čevljarske zadruge« iz Mirna smo sprejeli vesti o naših sijajnih zmagah ob Soči z odkritosrčnim veseljem. Vse je bilo radostno, lica, oči in srca so dihala ono nepopisno srečo, ki nam je bila že dolgo tuja. Sedaj bo kmalu konec begunstva in se bomo kmalu zopet greli v razkošnem našem solncu. Naše solnčno Goriško, je zdaj zopet naše in ostane naše za vse, čase! Ne bo nas pogoltnil grabežljivi Italijan, temveč zedinjeni z našo jugoslovanska domovino bomo najtrdnejša straža ob naši Adrijil Da se Vsemogočnemu, ki je dal zmago našemu oroožju, prisrčno zahvalimo, smo imeli v torek 30. okt. popoldne v samostanski cerkvi v Nazarjih slovesni blagoslov z zahvalno pesmijo. Udeležba je, bila kljub slabemu vremenu polnoštevilna. Tudi precej domačinov je prihitelo z nami v cerkev. Ljudje so imeli res srčno potrebo, dati duška svoji globoki hvaležnosti.
Deželni glavar goriško-gradiščanski msgr. dr. Al. Faidutti, je daroval v spomin na smrt pokojnega g. dr. Jan. Ev. Kreka 100 K za goriške begunce in 100 K za ljubljanske reveže, za kar se mu »Posredovalnica« iskreno zahvaljuje.
Ladislav Zakotnik, k. u. k. Feldjager« Baon št. 7, 3, komp., vojna pošta 369, išče naslov družine Franc Komel-a iz Bilj pri Gorici. Poizvedbe naj se pošiljajo na zgoraj navedeni naslov.
Ranjene goriške begunke. Goriška begunka Jožefa Rusjan, 66 let stara bivša trafikantinja v Mirnu, kot begunka stanujoča v Črničah št. 124, je bila dne 29. septembra t, 1. ranjena od laške granate v levo nogo, ko je bežala pred granatami iz vasi. Revici so morali amputirati nogo nekoliko nad kolenom. Istotam in ob isti priliki je bila tudi ranjena od laške granate v glavo in desno roko 20 let stara šivilja Justina Bone, begunka iz Solkana. Obe sta se dosedaj zdravili v neki vojaški bolnišnici, sedaj pa so ju prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Nesreča dveh goriških beguncev. Avtomobil je povozil dne 27, t. m. dopoldne na poti iz Vižmarjev v Št. Vid šest in pol leta starega begunca Marija Jarc, posest-nikovega sina iz Vrtojbe, sedaj stanujoče« ga v Vižmarjih št. 63, ter ga težko poškodoval. Deček je naslednji dan v ljubljan« ski deželni bolnišnici umrl. — Na žagi Edvarda Mesesnel na Viču, pri katerem služi za pastirja, je dne 30. t. m. ponesrečil Edvard Ostrouška, 11 let stari begunec iz Coljave iz sežanskega okraja. Ko se je preveč približal kolesu, ki goni žago, ga je zgrabilo za obleko ter vrtelo okoli, pri čemer si je zlomil levo roko in zadobil poškodbe na obeh nogah.
Tatinska služkinja. Gospej Emiliji Cil-lia v Trstu je ukradla njena služkinja 1.9-letna Elvira Pontini dragocenosti za 2500 kron. Takoj naslednji dan je okradena gospodinja naletela na nepošteno služkinjo na ulici, ki je zbežala. A gospa je tekla za njo in jo došla. Dekle je nato seglo v nedrije in izročilo gospej ukradeni briljan-tni prstan, vreden 1500 kron; o ostalih ukradenih dragocenostih ni hotela nič izdati. Dekleta so zaprli.
Ponarejanje izkaznic za živila v Trstu. Tržaška policija je odkrila zopet dve delavnici za ponarejanje izkaznic za kruh, sladkor, meso itd. Aretirali so veliko oseb.
—	Umrla je v Studenem dne 28. oktobra t. 1. begunka Katarina Markič, 201etna hči Frančiška Markič iz Bat št. 136, okr. glavarstvo goriško. Priporoča se v molitev. Ni dočakala, da bi se bila vrnila na svoj dom.
—	Umrl je v zasilni bolnišnici v Bukarešti po kratki bolezni v 19. letu svoje starosti kadetni aspirant četovodja Fr. Sket, sin gosp. dr. Ivana Sketa, odvetnika iz Gorice.
Naslovi beguncev. Družina Neže Ho-jak iz Puštaia št, 4 pri čepovanu naznanja, da se je naselila v vasi Tušov dol 7, pošta Črnomelj, Dolenjsko. — Družina Renko iz Lokvi št. 8 stanuje v Selu pri Otovci 8, pošta Črnomelj, Dolenjsko.
— Odlikovanje in povišanje. Enolet-
nik Dušan Rybaf, sin državnega poslanca dr. O. Rybara, je odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo in je povišan v prapor-
Ičaka.
p V porušeni Brestovici. Na dan Vseh svetih sem obiskal po dolgem času naš spodnji Kras. Mudil sem se v Brestovici. Bridkost in žalost vlada nad razvalinami naših domov. Komaj sem našel mesto, kjer je bila moja rojstna hiša. Samo dva mlinska kamna sta govorila, da je bil v Dolenji Brestovici št. 10 nekoč mlin. Gorenja Brestovica ni toliko prizadeta. Pač pa je Dolenja Brestovica en sam kup razvalin, tako da ni mogoče več najti sledov hiš. — Jožef Kačič.
Umrla je v tržaški bolnišnici Josipina Doljak, vdova po And. Doljak iz Samotrča št. 2, občina Žgonik, stara 67 let. — V Trstu je umrla 28. oktobra begunka Ivana Jurca iz Volčjedrage na Krasu, Dva dni pozneje umrla je v bolnišnici tudi njena hči Justina, Omenjeni sta ravnokar došli iz begunskega taborišča v Steinklammu, Sedaj, ko se poraja prilika za povratek na domačo zemljo, ju je Bog poklical k sebi.
Avtomobil je povozil v Vižmarjih šestletnega begunskega dečka Marijana Jarc ln ga do smrti poškodoval. Deček je naslednji dan v deželni bolnišnici umrl.
nevne nomce.
-f Visoka odlikovanja. Cesar je maršala Franca barona Conrada pl. Hotzen-dorfa imenoval za kanclerja vojaškega reda Marije Terezije. Načelniku generalnega štaba, generalu baronu Arz.je izrazil najvišje pohvalno priznanje in mu osebno izročil dekoracijo. Načelniku operacijskega oddelka generalnemu majorju baronu Waldstiitten je cesar podelil komanderski križ Leopoldovega reda z meči.
-j- Najboljši odgovor grofu Barbotu. Polnoštevilno zbrani odbor občine Preda-sel pri Kranju je v svoji seji dne 19. oktobra t. 1. soglasno sprejel sledečo resolucijo: »Občinski odbor predaselški se v polni meri pridružuje izjavi združenih slovenskih strank z dne 15. septembra t. 1, Najtopleje pozdravlja prizadevanje Sv, Očeta in našega cesarja, da se kar najprej mogoče sklene zaželjeni mir in zahteva, da se izvede državnopravno združenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom,« Slede podpisi. Županstvo Predasel, dne 20. oktobra 1917. Župan: Blaž Zabret. — Drugi del resolucije so sprejeli vsi odborniki v polnem umevanju položaja z velikim navdušenjem. Tako so na laž postavili besede, ki jih je govoril isti teden grof Barbo v avstrijskem državnem zboru, češ, da naš krnet ne občuti v sebi najmanjše zahteve po narodnem osamosvojenju.
-f Odlikovanja. V drugič je dobil vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči riimojster 12. ulanskega p. Pavel Glančnik. — Vojaški zaslužni križec
3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila rit-mojster 12. ulanskega p. Bogdan Divjak in poročnik 4. bos. herc- p- Albin Lajovic. —• Ponovno Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poročnik 28. polj. havb. p, Stanislav Javornik in poročnik 2. p. tir, ces. lovcev Alojzij Svetina. — Najvišje pohvalno priznanje z meči sta dobila poroč-' nik 3. gor. top. p. Oton Pustovka in poroč-' nik 28, polj. top. p. Pavel Lindtner.
+ Dr. Krekov grob v rožah in zelenju, Dr. Krekov grob je bil ves v rožah in zelenju. Neštete množice so romale na kraj, kjer počiva telo največjega Jugoslovana in čaka dneva »Vstajenja«.
—	Padel je 24. oktobra na kraškem bojišču v napadalni koloni od sovražne krogle zadet občespoštovani mladenič Franc Št. efelin, 25)etni sin posestnika Jožefa štefelin iz Sv. Križa nad Jesenicami, podomače Kopišarjev Francelj. Naj počiva v miru! Bridko prizadeti rodbini naše sožalje!
Iz srednješolske službe. S 1, oktobrom t. 1. so bili pomaknjeni v 8, činovni razred naslednji profesorji: dr. Frid. Hierth, Fran Watzl in Ivan Polovič na državni gimnaziji v Kočevju, dr, Viktor Tiller in Karel Kune na državni gimnaziji v Novem mestu, Alfonz Eisenberg na realki v Ljubljani in Leopold Andree na realki v Idriji.
—	Mariborski mestni svet denuncira Slovence. V sredo se je vršila seja mariborskega mestnega sveta. Mariborski Nemci in Nemčurji so razkačeni. Odbor za oskrbo grobov padlih vojakov je poslal Mariborčanom nekaj slovensko-hrvatskih tiskovin. To je dalo povod mariborskemu mestnemu svetu, da je insceniral v javni seji gonjo proti Slovencem. Na predlog mestnega svetnika dr. Orosela je mestni svet sprejel resolucijo, v kateri denuncira po stari nemški navadi in protestira proti »poslovenjenju« Spodnje Štajerske. Poziva vlado, naj spremeni sedanji kurz. Ali
mislijo mariborski Nemci, da je sedaj že ___„i,.
JJll&e! ca;>	Lcirvc. iMyiuv.i|v-
Starešina »Danice« dr. Janez Go-gaia padel. Zopet bridka vest in sicer iz naših gora pri Bovcu! Padel je na Vršiču starešina ^Danice«, koncipist pri policij-
skem ravnateljstvu- nadporočnik dr. Janez G o g a 1 a. To vest je sporočil težko ranjeni sluga dr, Gogalovej gospej!
Slomšekov veteran umrl, V odlični Prevolnikovi hiši v Mislinji je umrl 24. oktobra stari oče Jakob v 82. letu. Rajni je bil 12 let, torej gotovo zvesti služabnik nepozabnega škofa Slomšeka, ki jih tudi on ni mogel pozabiti. Leta 1859, je nosil veliko odgovornost pri selitvi škofovskega sedeža v Maribor in jim tudi služil do njih smrti. Potem si je poiskal dom v Šmartnem pri Slov. Gradcu, pozneje se je preselil v Mislinjo.
—	Za Krekov spqmenik so nabrali hrvatski deželni poslanci v Zagrebu med seboj 920 K.
—	Smrtni nesreči. Dne 26, oktobra se je 35letna posestnica Katarina Čop peljala z Jesenic domov na Dobravo. V bližini nemške šole je za vozom pridrčal avtomobil. Konja sta se splašila, Katarina Čop je pa tako nesrečno padla z voza, da je bila takoj mrtva. Njen mož je že dve leti in pol pogrešan v vojski, sedem sirot žaluje ob krsti ponesrečene. — Dne 25. oktobra zjutraj je šla gostija Marija Komšak iz Krivčeva, okraj Kamnik, v Praprotno. Popoldne se je vračala domov in so jo pod Sv. Primožem videli iti po slabi in nevarni stezi. Ker ni prišla domov, jo je šel drugo jutro mož iskat. Po dolgem času je našel svojo ženo na Gozdu med skalami mrtvo,
—	Po smrti odlikovan. Cesar je podelil pred sovražnikom padlemu poročniku 17. pešpolka Francu Kvasu v priznanje hrabrega zadržanja pred sovražnikom red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo in z meči.
—	Vič, Dasi-nam je kruta vojska pobrala že mnogo naših spretnih diletantov, vendar imamo še zmožnih moči tudi za večjo vprizoritev. To se je pokazalo zadnjič pri predstavi »Krst pri Savici«, Pričakovali smo ocene o vprizoritvi te igre iz drugega peresa, zato o njenem uspehu ni* smo nič poročali. Zdaj pa podaja sodbo o njej občinstvo samo, ki splošno želi, da naj bi se ponovila. Tej želji se bo ustreglo prihodnjo nedeljo, dne 4. novembra ob 4. uri popoldne. Kdor je bil zadnjič zadržan, naj jutri ne zamudi lepe prilike. ,Sam se bo prepričal, kako lepo se je posrečilo našemu g. režiserju dramatizirati najlepše Prešernovo delo, pesem »Krst pri Savici«.
—	Odlikovanja v poštni službi. Cesar je podelil nadpciHarju Frideriku L a h£-V Trstu zlat zaslužni križec s krono na' tralfcu hrabrostne svetinje; poštnemu asistentu Karlu Kumar pa zlat zaslužni križec jia traku hrabrostne svetinje. __	-j
-r- Izprememba imena. Štajersko ija*-mestništvo je nadučitelju na nemški ljudski šoli v Ormožu Viljemu Hribar dovolilo izpremembo družinskega imena v Hiiglfen,
—	Slovenski fantje c. kr, pešpolka Cesarjevič št, 17 naznanjamo vsem, ki so za nas v skrbeh, da smo na bojnem polju še vedno zdravi in dobre volje. Obenem pozdravljamo vse v domovini ter želimo: srečno svidenje! — Anton Zupane, deset nik; Jožef Pamič, četovodja; Martin PaV-šič, desetnik; Matija Zorko, desetnik; Fran Cuznar, poddeset,; Jožef Ozimek, poddes. Franc Pečjak, Martin Odar, Jurij Potočnik, Ivan Gaber, Ivan Nose, Ivan Grabnar, Anton Šikonja, pešci.
V ruskem vojnem ujetništvu je poštni asistent Alojzij Doljak.
novice.
lj Današnji koncert v deželnem gledališču povodom jutrišnjega godu Njegovega Veličanstva cesarja Karla, bo skoro goto* vo popolnoma razprodan. Dobiti je le še nekaj sedežev. Druzega tudi ni bilo pričakovati, saj nastopi danes ljubljenka- ljub-1 Ijenka ljubljanskega občinstva gospa Irma Polakova iz Zagreba. Pa. še neko drugo prijetno presenečenje čaka danes občinstvo. Ker je ravnateljstvo zagrebškega gledališča v zadnjem hipu moralo spremeniti repertoir in je g. Jaštrzebsky zadržan, jc s posebno ljubeznjivostjo obljubila danes sodelovati koncertna in operna pevka gdč. Cirila Medved iz Gorice, ki danes prvikrat nastopi pred našim občinstvom. Na klavirju spremlja ravnatelj zagrebške opere Nikola pl. Faller. Današnji večer v deželnem gledališču bo torej umetniški večer prve vrste. Začetek točno ob pol 9. uri. Natančni spored koncerta se bo doobival pri biljeterjih.
lj šoiska cesarska slavnost. Kar naj-slovesnejše sta obhajali god Nj. Veličanstva presvitlega cesarja Karla I, in praznovali sijajno zmago naših junaških armad prva in tretja mestna deška ljudska šola s slovesno službo božjo, ki jo je daroval c. kr. deželni šolski nadzornik, preč. gosp. dr. Mihael Opeka. Slovesne svete maše v cerkvi presv. Srca Jezusovega ob 9. uri se je poleg mnogobrajne šolske mladine obeh šol udeležil tudi c. kr, okrajni šolski nadzornik Fr, Lavtižar, celokupna učiteljska zbora obeh šol in kateheta St. Legat in Ign, Zaplotnik. V svojem poljudnem slavnostnem cerkvenem nagovoru je gosp. dež. šol, nadzornik razvijal nastopne
misli, Veselo zahvalno službo božjo praznujemo, Sovražnik na jugu naše monarhije je pregnan s svete naše zemlje: vse je osvobojeno; Gorica, Sveta Gora, Soča-reka, vse naše doline in višine — nezvesti Lah je vržen daleč daleč nazaj na laška tla, strt je, popolnoma peražen .. . Kakšno Veselje za nas vse, za vsako avstrijsko srce, kakšno veselje zlasti za našega pre-vitlega cesarja Karla 1.1 Jutri obhaja pre-svitli cesar svoj god. Za v e z i 1 o mu je 3og poslal veselje ponosnih zmag... Bog "jubi dobrega vladarja. Zakaj? Zato ker je naš presvitli vladar Bogu nasproti mož žive vere in molitve, za svoje narode pa mož ljubezni m dela. Molitev in delo nas prikupujeta Bogu. Mladina moli in delaj! Zgodaj se tega uči, da boš znala v življenju! — Bog ljubi cesarja. Pa tudi mi ga ljubimo, ker je tako dober in blag, tako velik zgled molitve in dela. Danes se ž njim radujemo. Zahvalno pesem pojemo za zmago in cesarska pesem bodi naša velika glasna skupna molitev zanj, za milo cesarico, za celo habsburško hišo! — Te Deum, zahvalna in cesarska pesem je zaključila velepomenljivo slavlje.
lj Ljubljanski občinski svet ima redno javno sejo v torek, dne 6, novembra 1917 ob 6, uri zvečer v mestni dvorani.
lj Razobešanje zastav, C. kr. deželno predsedništvo je odredilo, da naj se v proslavo zmag v Italiji razobesijo dne 5.. 6. in 7, t. m. zastave. Dne 4. t. m. je pa god Njega Veličanstva cesarja Karla. Pr.ičaku-< jemo torej, da bo v Ljubljani pač težko najti hišo, s katere te dni ne bi plapolala zastava; saj večina gospodarjev ima že jtak zastavo na hiši v proslavo zavzetja Gorice,
lj Koliko vojakov leži pokopanih pri Sv. Križu. Izmed 5000 vojakov, ki so j'h pokopali na pokopališču pri Sv. Križu, je bilo 70 izkopanih in prepeljanih v domači kraj. Torej je na ljubljanskem pokopališču pokopanih še 4930 vojakov,
lj Vodstvo etapnega poveljstva v Ljubljani je preVzel polkovnik H o 1 i k,
lj Povožen od nekega vojaškega tren-skega voza je bil dne 31. oktobra Edvard Ošaben, 5 let stari sin krojaškega pomočnika Edvarda, ki je sedaj pri vojakih, ko je šel iz otroškega vrtca po Zaloški cesti proti domu. Kolo mu je šlo čez glavo ter ga občutno ranilo- Matere, ne puščajte otrok brez spremstva po cestah, ko je toliko prometa povsod z. najrazličnejšimi vozili!
lj Umrli so v Ljubljani: Melhijor Arhar, mizar, 66 let. — Anica Dekleva, hči železniškega uslužbenca, 1 mesec. — Fr. Rode; čevljar, hiralec, 63 let, — Jera Šink, dninarica, 75 let. — Viktorija Pipan, posestnikova hči, begunka, 17 let, — Jurij Foskar, Karel Pusser, Andrej Kure-lyszyn in Istvan Boczonavi, pešci,
lj Sladka repa. Mestna aprovizacija ima še sladko repo. Prodaja jo po 40 vin, 1 kg in je daje približno 20 kg na osebo, S tem nudi družinam priliko, da dajo repo kisati. Gospodinje, ki še niso dobile zanjo iakazil, naj se zglase v uradu mestne apro-vizacije na Poljanski cesti št. 13.
lj Meso na rumene izkaznice C. Stranke, ki imajo rumene izkaznice C štev, 1—1300 prejmejo meso v ponedeljek, dne 5. novembra popoldne v cerkvi sv, Jožefa. Določen je ta-le red: od 2. do pol 3. štev. 1—200, od pol 3. do 3. štev, 201—400, od 3, do pol 4i štev. 401—600, od pol 4. do 4, štev. 601—800, od 4. do pol 5, štev, 801 do 1000, od pol 5. do 5. štev. 1001—1200, od
5,	do pol 6, štev, 1201—1300, 1 oseba dobi
kg, 2 osebi % kg, 3 in 4 osebe 3/» kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb l1^ kg, več oseb iy2 kg. Kilogram stane 2 kroni.
lj Soška umetniška godba svira v nedeljo zvečer v kavarni »Evropa« v prid vdovam in sirotam padlih vojakov. Začetek ob pol 8. uri. Vstopnina 2 K.
lj Izkaznice za doječe in noseče matere ter za otroke do 3. leta se bodo izdajale za stranke: II. okraja s črkami A do K dne 5, novembra; s črkami L do Z dne
6,	novembra; III, okraja s črkami A do K dne 7, novembra; s črkami L do Ž dne 8. novembra; IV, okraja s črkami A do K dne 9. novembra; L do Z dne 10. novembra; V. okraja s črkami A do K dne 12, novembra; L do Z dne 13, novembra; VI, okraja s črkami A do K dne 14, novembra; L do Ž dne 15, novembra; VII, okraja s črkami A do K dne 16, novembra; L do Ž dne 17, novembra; VIII, okraja s črkami A do K dne 19, novembra; L do Z dne 20, novembra; IX. okraja s črkami A do K dne 21. novembra; L do Ž dne 22. novembra; I. okraja s črkami A do K dne 23. novembra; L do Z dne 24, novembra. Stranke se opozarjajo, naj se strogo drže tega ponovno objavljenega reda izdaje kart.
lj Poroka. Iz Viča poročajo: V torek se je v tukajšnji župni cerkvi poročil g. Štefan Mencinger, trgovec, z gdČno. Anico Oblak, Bilo srečno!
lj Umrli so v Ljubljani: Neža Vavpo-tič, 75 let. — Rudolf Volavčnik, rejenec, 6 dni. — Karol Šrbič, železniški uslužbenec 21 let, —• Marii Jarc, posestnikov sin. 6
let, — Alojzija Valušnik, žena pasarskega
pomočnika, 33 let. — Marija Spazier, za-sebnica, 86 let, — Marjana Murovec, begunka, 87 let. — Marija Trpin, žena tovarniškega delavca, 62 let. — Ivana Brera-šak, žena železniškega uslužbenca, 30 let.
lj Popis živine, Nekaj posestnikov še do danes ni prišlo popisat svoje živine, dasi so bili z razglasom in z notico v časopisih v to pozvani. Te zamudnike opozarjamo, da brez odloga store svojodolžnost.
lj Begunska obleka. Begunci, ki so pri mestnem magistratu prosili za obleko med 20. in 26. oktobrom, dobe nakaznice, ako se legitimirajo z razkaznicami o istovetnosti, v naslednjem redu: v ponedeljek, 5. novembra, stranke z začetnimi črkami A—G; v sredo, 7. novembra, stranke od H—L; v petek, 9. novembra, stranke od M—P, in v ponedeljek, 12. novembra, stranke od R—Ž. Uradne ure so le od 10. do 12. ure dopoldne. Obleka se oddaja vsak ponedeljek, sredo in petek od 2. do 5. ure popoldne pri deželni zalogi c. kr. deželne vlade (pri tvrdki R. Miklavc, Stritarjeva ulica 5, skozi vežo).
Krompir za sorodnike pridelovalcev.
Po odredbi, ki jo je izdal urad za ljudsko prehrano, smejo sedaj sorodniki pridelovalcev krompirja dobiti od !e-teh največ 100 kg krompirja za celo leto in vsako osebo svoje družine. Dovoljenje za pošiljanje po železnici izdaja podružnica voj-nožitnega prometnega zavoda (prevozno dovoljenje), v vseh drugih slučajih pa politična okrajna oblast. Dovoljenje je vezano na določen dan, do katerega se mora krompir vzeti. Dovoljenje se mora s potrdilom o oddanem krompirju najdalje v treh dneh vrniti politični okrajni oblasti. Prositi za to dovoljenje se mora s priporočeno vlogo, kateri se morajo priložiti vse izkaznice za krompir, na katere naj bi se dobil krompir. Priložiti se mora tudi potrdilo občine o številu oseb prosilčeve družine in o sorodstvenem razmerju. Koneč-no je treba priložiti ovitek s 15vin znamko za odgovor. Pri oddanih izkaznicah za krompir se tedenski odrezek računa za 2 in pol krompirja.
— Prosta prodaja krompirja tudi ca Moravskem dovoljena, Moravsko namest-ništvo je izposlovalo pri prehranjevalnem uradu polnomoč, potom katere si more vsako; gospodinjstvo nakupiti krompir naravnost pri kmetu. Kot najvišja množina je dovoljeno za vsako osebo 100 kg. — Kako bi se pri nas na Kranjskem olajšalo prehranjevanje posebno pa še mestu Ljubljana, Če bi tudi nam kaj takega dovolili. Kar je dovoljeno na Spodnjem Avstrijskem in Moravskem, to je še veliko bolj potrebno, pri nas na Kranjskem posebno pa v Ljubljani, saj so naše oblasti v vprašanju krom* pirja dokazale že večkrat svojo popolno nesposobnost.
Vodilne cene za med. C. kr. osrednja komisija za določanje cen je s sklepom z dne 27. oktobra določila za med naslednje vodilne cene: Iztrčan med, če ga prodaja producent, kilogram 8 K, stlačen med 5 K 50 vin., slabši med 4 K; pri prodaji potom trgovca: iztrčan med 10 K, stlačen med 6 K 50 vin., slabši med 5 K.
NeoiicieM mirovni razgovor v Švici?
Dunajski dopisnik lista »Hirlap« objavlja razgovor z neko osebnostjo, ki noče biti imenovana in ki se pravkar vrnila iz Švice. Ta je izjavila, da so se pred kratkim vršila v nekem švicarskem mestu posvetovanja med neoficijelnimi zastopniki entente in osrednjih velesil. Grof Goluho^ ski biva že delj časa v Švici, dalje knez Biilow, ki stalno tam stanuje. Iz Pariza je došel kot zastopnik prejšnji predsednik republike Loubet, Pogajanja so sc vršila pozno v noč, vendar sc kljub vsem naporom ni posrečilo najti podlage za oficiel-na mirovna pogajanja. Napori zastopnikov osrednjih sil so se razbili ob trdovratnem stališču francoskih zastopnikov glede Al-Zacije-Lorene. Istočasno so se v Montreux sešli avstrijski, francoski in angleški zastopniki finančnega sveta, Z Dunaja je bilo navzočih več ravnateljev velikih bank. Pečali so se z gospodarskimi vprašanji. Avstrijski delegati so šli pozneje v Berlin, da tam poročajo. Tekom gospodarskih posvetovanj je prodrlo mnenje, da se po vojski ne bo nadaljevala gospodarska vojska, ker je ententa v gotovem oziru navezana na Avstrijo.
mn v vojski.
Sofija« 2, novembra. Uradno:
Na macedonskem bojišču so poizkušali francoski oddelki napasti naše postojanke med Dikovom in Beratin Dolom, odbili smo jih z velikimi izgubami. Z ognjem smo vrgli več močnih poizvedovalnih sovražnih oddelkov, ki so se bližali našim postojankam med jezeri pri Dobrepolju pri spodnji Strumi.
Razna poročilo.
Kaj je Cadorna zamolčal.
Stockholm, 31. oktobra. »Stockholms pagblad« opozarja: Cadorna je zamolčal jzgubo Gorice, Tržiča in Vidma.
Francozi in Angleži pošiljajo Italijanom pomo&
Berlin, 1. novembra. »Vossische Ztg.« jftvlja iz Genfa: Angleški-francoski armadi, ki jo pošiljajo v Italijo, bosta poveljevala generala Castelnau in Foch. Pariško časopisje ju že naprej slavi.
Novi manifest glede Poljske.
Na obletnico novemberskega manifesta, 5, novembra, pričakujejo nov manifest, na podlagi katerega odstopi Avstrija Galicijo novemu poljskemu kraljestvu pod habsburško-lorensko dinastijo,
Rnski in Brusilov vrhovna poveljnika.
Petrograd, 3. novembra. (K. u.) Petrograjski listi poročajo, da nameravajo vrhovno poveljstvo zopet izročiti generaloma Ruskemu in Brusilovu.
Proti neredu v Rusiji.
Petrograd, 3. novembra. (K. u.) Vojaški glavni svet velikega glavnega stana je pozvval vse armade v zaledju, naj takoj za-tro vse izgrede. De^erterje in druge elemente brez dela naj zbero v delavskih oddelkih, ki naj jih pošljejo bodisi na bojišče ali naj pa v zaledju delajo. Sovjet je naročil naj tp povsod izvedejo milice republičan-skih gard. Obrambni odsek predparlamen-ta je pooblastil krajne dobrodelne odbore, da smejo, kjer se jim zdi potrebno, razglasiti vojno stanje.
Car pobegnil.
Kodanj, 2. novembra. Sovjet v Petrogradu se peča z govorico, da je ameriško odposlanstvo v Rusiji odvedlo s posebnim vlakom Rdečega križa čez Vladivostok carjevo rodbino iz Tobolska. Sovjet je odposlal posebno komisijo v Sibirijo,
Zračni napad na London.
Berlin, 3. (K. u.) Uradno: V noči na 1. novembra je skupina naših letal napadla vojaške naprave v osrčju Londona in v pristaniških mestih Greves, Chatham, Ramsgate, Margate in Dover krepko in uspešno z bombami. V Londonu, Chathamu in Ramsgate so izbruhnili veliki požari. Druge skupine letal so napadle trdnjavo in i ladjedelnice Dtinnkirchen kakor' tudi vo-' jaške cilje za flandrsko fronto in so povzročile številne eksplozije in požare. Vsa naša letala so se vrnila nepoškodovana.
Kriza na Španskem.
Madrid, 3, (K. u.) Havas poroča: Kralj je poveril Garcii Prieto sestavo kabineta. Prieto se je razgovarjal s političnimi voditelji in bo nato poročal kralju.
Irska — republika.
Bern, 2. novembra. (K. u.) Sinnefeinski konvent se je, kakor poroča »Morning-post«, sešel 25. oktobra v Dublinu. Prišlo je nad 1700 odposlancev iz vseh delov Irske. Konvent je razpravljal o novi sinn-feinski ustavi, ki je bila končno sprejeta. Ustava označuje o Veliki noči 1916 izdano proklamacljo Irske za republiko kot kon-čnoveljavno, odreka Angleški in vsaki drugi državi pravico zakonodajstva na Irskem in poziva člane naj z vsemi sredstvi zlomijo angleško moč, da bi Irsko z vojaškimi aH drugimi sredstvi obdržala še nadalje — pod jarmom.
Podmorska vojska.
Berlin, 1. novembra. Wolff poroča: V Biskajskem zalivu in v Severnem morju so potopili naši podmorski čolni 2 parni-ka, 9 jadrnic in 2 ribiški ladji.
X X X
Naši letalci so v noči na 31. oktobra zmetali 7700 kg bomb in razstrelili na kolodvore Diendenhofen, Vettemburg, Mai-zieres-les-Metz, Longueville-les-Metz, Woippy in Constans, enako na kolodvor Luxenburg. Vsi cilji so bili doseženi.
Pri kataru v želodcu in crevih razvija naravna Franz-Josef«-grenčica, zavžita že večkrat v malih množinah, na trde in suhe množine snovi enako točno mehčajoči kakor enakomerno milo in zanesljivo odvajajoči učinek.
iSlipi
Ponudbe poštni predal št. 41, Ljubljana.
Protia se
Zahvala.
Za
čutja
nepozabnega očeta
i premnoge dokaze odkritega so-ob smrti našega preljubljenega,
ALOJZIJA POLJŠAK
posestnika v Gaberju
ki je dne 28. oktobra mirno zaspal v Gospodu, izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prav toplo zahvalo. Prav posebno pa se čutimo dolžne zahvaliti se pr«£\ gg-Fr. Kranjec, župniku v Šmarju, Fr. S. Šmidu, kuratu v Branici in Ivanu Kos, kuratu na Er-zelju, da so vkljub skrajno neugodnemu vremenu potrudili se spremit k večnemu počitku nagega predobrega očeta. Iskreno zahvalo naj sprejmo vsi številni domači in tuii udeležniki Žalnega sprevoda ter sploh vsi, ki so kakorkoli počastili spomin preblagega pokojnika, Bog povrni vsem stotero!
Gaberjc pri AjHovšč. 30.10.1917,
Alojzija poroč Sosta, Kristina vdova Pegan,Marifa,Felic'J*, učiteljica, hčere.
Mnrlja Sostn, vnukinja.
Podpisana obžalujem In prekličem, kar sem neresničnega govorila o Jakobu in Ant Bizjak iz Srednjevasi št. 17. in se zahvaljujem obema, ker sta odstopila od sodnijskega postopanja.
Ana Kostanjevec, Srednjavas št. 17.
iz najboljSega jekla, napravijo sja-luoreznice '/3 lažji za goniti, male 15 K, srednje 20 K, velike 25 K.
kot nove urejene, kakor
EafeSJiiffig strofo .
slamore«nice, mlatilnice, ge eljni, bencin motorji po nizki ceni.
raznih kmetijskih strojev se IzvrSi najskrbneje za primerne cene pri
$ JSSS&BiS - mosfg 3*. 7JS pri llss&Hfsraš.
slike v barvah cesarice in cesarja KITO0 po 6 K komad.
Prodam pet let starega
zelo dober za težo voziti, temno pramaste barve.
&ebol
Kranj.
Ugodna prilika!
Na prodaj je 14 manjših parcel v izmeri od 100 do 170 sežnjev, deloma njiv, deloma travnikov, ki so namenjene za stav-bišče in je pot že odmerjena.
Kupci naj se tekom osmih dni dopo-ludne oglasijo pri g. Alojziju Kocmur v odvetniški pisarni g. dr. Pegana v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38. Ev. popoludne v kon-zumu, Kongresni trg št. 2.
Sr.bsn Ivane, roj. Sever naznanja v svojem in v imenu svojih otrok M&rija, Zofije in Marije vsem sorodnikom, prijatel jem in znancem pretužno vest, da je njih iskreuo-Ijubljeni dobri soprog, ozir. oče gospod
rlneiačrS. železnice
dne 31. 10.1917 po kratkem mučnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul.
fogreb predragega pokojnika se je vršil dne 2. oktobra iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ob enem se zahvaljuiemo vsem, ki so nepozabnega pokojnika spremili k zadniemu počitku.
Ljubljana, dne 3. nov. 1917.
Gospodična iz boljše rodbine s trgovskim tečajem najraje v kaki pisarni ali kot blaga]-
ničarka v kaki trgovini. Ponudbe pod „L. P." na upravo lista.
Za premnoge dokrze iskrenega sočutja, ki so nam smrti naše preljube porodnice
ivodom
kakor za številno spremstvo na njenj zadnji poli, ter za darovane vcnce izrekamo tem potom našo najprtsičnsjšo zahvalo.
Ribnica, 31. oktobra 1917.
Rodbina:
• Ivan Hainrihar naznanja vsem »orodnikom, prijateljem in f znancem pretužno vest, da je njegova iskreno ljubljena, skrbna soproga, sestra, teta, svakinja, gospa
Ivana HaiDrlhar
v soboto dne 27. oktobra dopoldne po kratki mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi v Boh. Bistrici.
Boh. Bistrica, 27. okt. 1917.
8
fH M i* n
H
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so mi došli povodom smrti moje iskreno ljubljene soproge oziroma sestre, tete, svakinje, gospe
izrekam prečastiti duhovščini in svojim Bistriškim občanom, ter vsem, ki so ranjko spremili k večnemu počitku, ijlobokočutečo, srčno zahvalo.
	mmmzM	
		
Pni Misli oofl za snažen e olen ia strnil
je prevzel podjetnik
Karolinška zemuja štev. 15, Ljubljana.
išče se
ali kak drug gospod, ki bi poučeval
Svoj naslov naj odda upravi lista pod šifro »Vioiina«.
se sprejme
Globoko užaljeni naznanjamo danes smrt zares soproga, očeta, gospoda
ki se je ločil od nas z Bogom, vdan Njemu v 75. letu življenja. Prosimo iskrene molitve, posebno na dan pogreba v ponedeljek dne 5. novembra ob 10. uri dopoldne 1917 iz zveste mu hiše in na dan osmine v ponedeljek dne 12. t m. ob 9. uri dopoldne.
DOLENJE VREME PRI DIVAČI, dne 2. novembra 1917.
FranCiška Magajna roj. Dovgan, soproga. Andrej, Franc, Jakob, Slavko, sinovi. — Uršula omož. Breizec, sestra. Marija omož. Košuta, Evgenija, Amalija omož. Milotidi, Fani, hčere. Janko Košuta, Cesare Milotidi, zeta. Vnuki in vnukinje.
! prilika!
Ponudbe na upravništvo Slovenca pod „k6njak".
Dne 10. novembra 1917 ob 8. uri zjutraj se vrši pri c. in kr.
poveljstvu trenske skupine 88 v Rakitniku pri Postojni na Kranjskem prodaja
v okolu 300 razi. vzorcih sortirane: bc-žiCne, novoletne, vojne, pokrajinsko, godovne, cvetlične in humoristiške: 500 kosov K 21-22, 1000 „ „ 36-22, franko po povzetju, dokler je kaj zaloge.
jVCilan jVCandich, ffrst. i
najboljšim ponudnikom proti plačilu v gotovini.
Dražbe se smejo udeležiti samo take osebe, ki se morejo izkazati s potrdilom pristojnega okrajnega glavarstva, da so res poljedelci (konjerejci).
C* i m !»i» m mi aH ol»i n hmnebo cblinitio SR V«	m« |ivy»ij4ivv ii»tii«n« ^HMjitim wvi
umni sprejema prijave na
ko vojno posojilo
1. tate prosto Wh
po objavljenih pogojih, tako da stane noMnalnih K 100'—:
iosoiiig K 92'—. □□□□ II. taki proste 5Vh In I. avgusta 1823 vraive Hm
Vrednostni papirji avstrijskega vo;nega posoila sc sprejmejo v brezplačno shrambo in upravo.
K 94'—.
Razpisuje se služba
lili
Ponudbo do 1. decembra na: župni urad Strmec nad Vrbo. (Koroško)
Razpisana fe služba
oiianl m cerl
Kje, pove upravništvo Slovenca pod
št. 2824.
za boljše in stalno delo.
IVAN STUPICA, krojaški mojster, DOB pri Domžalah.
■ ^"T^^rT^rrTTT^TTTTTTTrrrrrrTTTriTrTTrT^^T^
m iim soba
z 2 posteljama se takoj Odda stalni stranki.
Spod. Šiška, Planinska cesta 289.
(Nova hiša.)
Več sto kg j
lepih, obranih, prvovrstnih J
je na prodaj pri gospej Janežič, posestvo, Mlinše, pošta Medija-Izlake-
Nakup, prodaja, zamena po kulantnih pogojih pri National - P.ejj s rier-Kassen G. m. b. H. Wieu VII. Siebensterng. 31.
Radi začasne zatvoritve trgovine se odda v nadaljnji poui, zdrav in čvrst
učenec iBf
že z dveletno učno dobo, v trgovino s špecerijskim in mešanim blagom v mestu ali na deželi. Natantnejša pojasnila od 9—lt ure dopoldan Ljubljana, Vodnikov trg 2.
Vabilo
k
ritim otiim zboru
gremifa frgsnceii a ifn&ajani
ki se bo vršil dne 18. novembra 1917 ob devetih dopoldne v mali dvorani Mestnega doma.
Dnevni red:
1.	Pozdrav načelnikov.
2.	Računski zaključek. Proračun za leto 1917.
4.	Volitve.
5.	Raznoterosti.
K polnoštevilni vdeležbi vabi nujno
odbor.
F. lil M i Gorici) mm, ffl triiia
Moška in ženska dvokolesa še s staro pnevmatiko, šivalni in pisalni stroji, gramoionl, e ek-trične žepne svetilke - Na.boljše baterije. Posebno ntzke cene za preprodajalce. 1775
Mehanična delavnica na Siarem trgu 11
obstoječe iz hiše, hleva za petero živine, ter obdelane zemlje vsaj 5 oralov, v bližini Lju-
_____ bljane, a ne več kot do 5 km
oddaljeno. Pismene ponudbe na: &ebew, Ljubljana, Prečna ulica 8.
Radi pomanjkanja krme s« proda brej«
koza -m
dobre vrste. Poižfve sd: Alinee, Vrtna lil« 67 pri Ljubljani.
Sprejme se več
zirjN, lesarjev pr in mizarjev,
iS	9
zidarji in mizarji proti plati od 90 h naprej, in tesarji od 1 K naprej od ure. Delo je trajno v Ljubljani pri barakah. Vpraša se: FkORIJAN STRAUSZ. Sv. Petra cesta 23.
Oddaja lova.
Meščanska korporaclja v Kamniku (Kranjsko) daje v najem prosti lastni lov v Kamniški Bistrici v Kamniških planinah v približnem obsegu 4500 hektarjev.
V tem lovu nahaja se med drugim največ stalno naseljenih divjih koz.
Lov se oddaja za lOletno dobo od 1. januarja 1918.
Lovske hiše, stanovanje za lovsko osobje, hlevi ter lovsko osobje na razpolagi
Mesto Kamnik je 21 km oddaljeno od Ljubljane in lovišče od fti?sta Kamnik? 5 km, kamor se pride po lepih ravnih voznih cestah.
Pojasnila o lovskih najemnih pogojih in dr. daje upravništvo meščanske korpora* cije v Kamniku, kjer se imajo vložiti-najkasneje do 31 novembra 1917 obvezne ponudbe, ki morajo biti opremljene z lOo/o vadijem pohudche sVote.
Kamnik (Kranjsko), dne 29. vinotoka 1917.
2797 (2)
Podpisani denarni zavodi sprejemajo prijave na
po originalnih pogojih in sicer:
, v
oclštevši »M/o bonifikacije netto
odštevši '/s% bonifikacije netto
in dajejo radevolje vsa tozadevna pojasnila.
Podružnica c. kr. priv.
avstr. kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani.
Ljubljanska kreditna banka.
C. kr. priv. splošna prometna banka
podružnica v Ljubljani.
Češka industrijama banka Jadranska banka
podružnica v Ljubljani.	podružnica v Ljubljani.
Ilirska banka.