MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uradniitvo M uprav«) Maribor, Ooapoaka uCtl / Tataloa uradailtv« 2440, sprava 2463 Izhaja razita nadaija in praznike« vaata dan ab tB. ari / Valja a«»«8«« prsjana* v Upravi a« p« patu 10 Din, dostavlja« na do« 1* Oto / Oglas! pa eaatica / Ogteaa Sprajeau tud oglnsal oddalak Jutra” v Ljubljani « l»a*M fcaVov«! raftoa H. 1M»
It
JUTRA
Žična ovira med Rimom in Atenami
USODA GRŠKEGA LJUDSTVA NA DODEKANEŠKEM OTOČJU.
. Grški zunanji minister M a x i m o s, ki ie obiskal v decembru Zagreb, kjer se •'5 sešel z našiim zunanjim ministrom dr. Jevtičem, nato pa Pariz, kjer je kon-feriral s francoskim zunanjim ministrom Paul-Boncourjem in drugimi francoskimi državniki, je nameril pretekli teden svoje evropsko potovanje v Rim, kjer je bil sprejet Pri Mussoliniju.
V	Rimu se je zadržal Maximos najmanj časa in je veljal njegov obisk le manj Važnim zadevam, vendar je napravil italijanski tisk iz tega nov tamtam o »du-cejevih načrtih na Balkanu, o akciji proti beograjskim in bukareštanskim poizkusom« Itd. Ta tamtam se je seveda slišal tudi preko italijanskih meja, saj je to poskrbela uradna agencija* Stefani, ki je našla poslušna ušesa poseb-n° v Budimpešti, na Dunaju in v Berlinu- Ni jih pa našla tam, kjer bi jih naj. bolj potrebovala: v Grčiji sami! Grški *'sk je porogal o rimskem obisku g. Ma-Jamosa, zelo suho, nekateri listi pa so se mimogrede dotaknili celo Dodekane-za.
Dodekanez ie grška Julijska Benečija. Ko je Italija za časa prve balkanske voj-izrabila zaposlenost takratne Tur-I te na Balkanu za vpad v Tripolis p K i r e ti a j k o v severni Afriki, se je *otila »bolnega moža ob Bosporu« tudi v Rejskem morju, kjer je brez velikih tež-^ zasedla in pozneje anektirala znano ^dfckfrnežko otočje. Jt to skupina dvanajstih obljudenih in nekaj malih neobljudenih otokov, ki merijo skupaj 2531 kvadratnih kilometrov in štejejo okoli 120.000 prebivalcev, samih Grkov. Naj-veeji otok Dodekaneza, na katerem je tudi središče vse sedanje italijanske Uprave, je Rodos, Italija je sedla na otoke, jih deloma utrdila in napravila njih močno oporišče za svojo vojaško JR trgovinsko politiko v L e v a n t v. Gr-®ia se je po končani balkanski vojni Za|nan sklicevala na to, da je Dodekanez j^Ški in ji pripada po zemljepisnih in ličnih zakonih. Italija se ni hotela "^akjiitl. S prav tako negativnim UsPehoin je Grčija obnovila to vprašanje svetovni vojni. Dodekanez je ostal ita-Hianski. nič niso pomagala W i 1 s o n o-v a.naSela o samoodločbi narodov in nič
tudi ni ^ies:ia ustaja dodekaneških Grkov, ki je bila nasi|n0 zatrta.
Vendar je Italija od !• 1912,, ko je otočje zasedla, pa do nastopa fašistične vladavin, postopala precej kulant-no z dodekaneSkimi Grki. Pustila jim je
v Šoli poleg uvedene italijanščine tudi ffrščino, d očim se v cerkvene zadeve sploh ni vmešavala, g prihodom fašistov
se je pa pričela za dodekaneške Grke ista križeva pot, kakor za Slovence in Hrvate na Primorskem. Fašistični Rim je vrgel grščino Iz vseh šol in prepovedal tudi zasebno poučevanje otrok v maternem jeziku. Zatrl je ves tisk, ki ga itak ni bilo veliko, ter prepovedal tudi uvoz grških listov in celo knjig iz Grčije. Obenem se je pa pričel vtikati tudi v cerkev. Dodekaneški Grki so grško-pravoslavne veroizpovedi, zato je bilo fašistom njihovo versko življenje v materinščini še bolj trn v peti. Ker niso mogli grškega duhovništva preprosto zamenjati z italijanskim, ki je katoliško, kakor delajo postopno na Primorskem, so započeli akcijo za pokatollče-nie. Grško-pravoslavno duhovništvo so pričeli preganjati, obenem so pa poslali na Dodekaneško otočje italijanske katoliške misionarje, ki naj bi privedli Grke iz pravoslavja v katolištvo. Da bi podprli delo misionarjev, so poskrbeli za to, da so odpadniki deležni posebnih ugodnosti in prednosti pred tistimi, ki ostanejo pravoslavni.
S	takim postopanjem so Italijani zatrli na Dodekanezu vso domačo grško inteligenco, katero so internirali' ali pa jo prisilili, da je pobegnila v Grčijo, Sedaj je 120.000 Grkov na Dodekanezu brez svoje inteligence, katero je zame« niala povsod italijanska, poslana tja iz Italije. Italijani so vsi uradniki in državni nameščenci, vsi učitelji in učiteljice in seveda tudi karabinierji, flnancarii itd. V vseh šolah se vrši pouk izključno v i t a-lijanščini in v nobenem uradu se nikoli ne sme slišati nobena grška beseda. Položaj Grkov na Dodekanezu je obupen, kakor Slovencev in Hrvatov na Primorskem, oziroma še bolj, ker tamkajšnji živelj ni kulturno tako prosvetljen in narodno odporen, kakor naš, ki meji mimo tega še neposredno na Jugoslavijo. V Grčiji, zlasti v Atenah, se pogostoma spominjajo Dodekaneza in njegove bridke usode. Za to skrbi tudi dodekaneška inteligenca, ki se je po begu naselila v Grčiji, pretežno v prestolnici. Tako leži Dodekanez med Rimom in Atenami kot žična ovira, ki ne dovoljuje zbližanja, in to kljub vsem neštetim poizkusom in naporom. Primer Dodekaneza nam pa obenem dokazuje, da postopajo Italijani enako brutalno proti vsem narodnim manjšinam, nad katerimi vladajo. Enaka je usoda, ki je pod italijansko oblastjo zadela Slovence, Hrvate. Nemce, Grke in Arabce, med tem ko kriče sami o krivicah, storjenih Italijanom na Malti, v Dalmaciji in drugod.
Gospodarski svet male antante
OTVORITEV GOSPODARSKE KONFERENCE V PRAGI, GOVORI DR. BENE-ŠA IN VODITELJEV DELEGACIJ.
PRAGA, 10. januarja. Včeraj opoldne se je pričela na Hradčanih prva seja gospodarskega sveta male antante. Uvodni govor je imel na tej prvi plenarni seji Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki je naglasil politični pomen male antante In njene velike gospodarske nalo-«e. Treba bo najti novih poti, da bo orno-sročeno čim tesnejše in uspešnejše sodelovanje teh treh držav ne le v političnem, temveč tudi v gospodarskem pogledu. Po izvršeni novi gospodarski organizaciji bo mala antanta najmočnejša gospodarska sila v vsej srednji Evropi. Predvsem se
morajo postaviti na novo podlago trgovinski odnošaji, ki bodo omogočili in olajšali uspešno izmenjavanje raznih pridelkov In Izdelkov. Mala antanta se bo skušala osamosvojiti, vendar pa ne popolnoma ločiti od drugih sosednjih držav, ker je sodelovanje s temi državami tako v njihovem, kakor tudi v interesu male antante. Za njim ie govoril šel romunske delegacije Teodorescu, končno pa še Sef jugoslovanske delegacije dr. Pelivanovič, ki je izjavil, da bo naša de* legacija storila vse, da se čim prej uresniči novi cilj male antante.
Položaj razorožitvenega vprašanja
SEJA RAZOROŽITVENEGA ODBORA ANGLEŠKE VLADE. MUSSOLINI FORSIRA DALJE DIKTATURO VELESIL, SKUŠA OSLABITI FRANCIJO IN RAZOROŽITI MALE DRŽAVE, TER OKREPITI NEMČIJO.
LONDON, 10. januarja. Razorožltveni odbor angleške vlade sc bo sestal danes popoldne k seji in se bo bavil ob tej priliki z vsemi aktualnimi vprašanji ter s situacijo v razorožitvenem vprašanju. V glavnem bodo predmet razprave naslednje tri točke: 1. Poročilo zunanjega ministra sira Johna Simona o njegovih pariških in rimskih razgovorih, 2. Francoski memorandum In 3. Mussolinijevi razorožitvenl predlogi. List »News Chro-nicle« piše, da je Mussolini mnenja, da bi mogle štiri velesile zavzeti ob upoštevanju načela kontrole neke vrste mo-nopolsko stališče v razorožitvenem vprašanju. Majhnim državam naj bi se z uvedbo kontrole onemogočilo nakupo-
vanje orožja v velikih državah. Po Mussolinijevem mnenju bi se Nemčiji morala priznati pravica na 300.000 državne bram bo, vendar pa pod nekaterimi pogoji in jamstvi. Nemška državna bramba bi sme la imeti samo defenzivno orožje. Demilitarizirani renski pas naj se odpravi, vendar pa ne sme Nemčija graditi v njem nobenih ofenzivnih utrdb. Francija naj bi se obvezala, da ne bo na evropskem kon tinentu uporabljala nobenih kolonialnih čet, obenem pa naj bi v določenem roku uničila vse svoje ofenzivno orožje. Po mnenju »Daily Expressa« bo angleška vlada predlagala odgoditev ženevske konference do sporazuma med Parizom In Berlinom.
Avdience in konference v Zagrebu
ZUNANJI MINISTER DR. JEVTIČ PRI KRALJU. PRIHOD MINISTROV, SENATORJEV, POSLANIKOV ITD.
ZAGREB, 10. januarja. Včeraj Je pri-J spel z brzovlakom v Zagreb zunanji minister dr. Jevtič, ki se je nastanil v hotelu »Esplanade«, okrog 10. ure pa se je odpeljal na dvor, kjer je bil sprejet v posebni avdienci pri Nj. Vel. kralju. Na dvoru se Je minister dr. Jevtič zadržal dalje časa in Je ob tej priliki poročal NJ. Vel. kralju o tekočih zadevah svojega resora. V Zagrebu se opaža Izredno živahno gibanje članov vlade in diplomatskega zbora. To Je tudi razumljivo, ker prihajajo ministri vsak dan, da poročajo Nj. Vel. kralju o tekočih zadevah. Tre-
nutno se mude v Zagrebu prosvetni minister dr. Stankovič, predsednik narodne skupščine dr, Kumanudi, predsednik senata dr. Tomašič in podpredsednik senata dr. Ploi. Tudi gibanic diplomatov je zelo živahno. Mimo francoskega poslanika in opolnomočenega ministra na našem dvoru. Emila Naggiarja je prispel včeraj zjutraj v Zagreb tudi francoski vojaški ataše general Le Petit, grški poslanik in pooblaščeni minister Melias ter albanski poslanik in pooblaščeni minister Rauf Fico, Vsi ministri In diplomati sr se nastanili v hotelu »Esplanade«.
Rekonstrukcija francoske vlade
PARIZ, 10. januarja. Včeraj je bila Izvršena rekonstrukcija Chautempsovega kabineta In ie bil namesto odstoplvšega ministra DaUmlerja imenovan za novega kolonialnega ministra dosedanji minister za delo Lamoureux, čigar mesto Je prevzel dosedanji minister za trgovinsko mornarico, in tega Je zopet zamenjal na njegovem dosedanjem mestu državni podtajnik v notranjem ministrstvu Ber-trand. Večjih sprememb, ki so Jih zahtevali Herrlotovl pristaši, zaenkrat ni Wlo. Z ozirom na spremembe v vladi se je politični položaj v parlamentu nekoliko razčistil In se je bojevito razpoloženje opozicije napram vladi zopet poleglo.
Odmevi afere Stavisky
PARIZ, 10. januarja. Pred poslopjem notranjega ministrstva se je zbra-
lo	v zvezi z afero Staviskega več tisoč oseb z namenom, da bi demonstrirale proti vladi. Demonstranti so razbili železno ograjo pred poslopjem, nakar se je vnela med njimi in policijo poulična bitka, v kateri je bilo večje število oseb ranjenih. Policija je izvršila več aretacij.
VOJNI DOLGOVI.
WASHiNGTON, 10. januarja. »Newyork Herald Times« pišejo, da bo predsednik Roosevelt zahteval od kongresa pooblastilo, da se prične pogajati z državami-dolžr.icami glede izrednega in prijateljskega znižanja vojnih dokov.
VEČNI NEMIRI NA KUBI.
HAVANA, 10. januarja. Položaj v republiki postaja v naglem tempu vedno slabši. Za kulisami deluje bivši stražmojster Battista, ki ima očividno ambicijo postati diktator Kube. Med tem pa ne mirujejo tudi ekstremne organizacije, ki so v pretekli noči proglasile generalno stavko na vsej Kubi. Vojska in policija sta v stalni pripravljenosti, ker je pričakovati vstaje tako z desne kakor tudi z leve strani. Položaj je do skrajnosti zamotan in vznemirjen. Padle so tudi že tiove človeške žrtve. V Havani je bila vržena bomba, ki je eksplodirala in usmrtila tri osebe, med njimi nekega otroka. Ob priliki pocestnih izgredov je padlo več smrtnih žrtev. V Santi Clari, Pla-cetasu, Limonaru, Marianu in drugod je eksplodiralo večje število bomb, ki so povzročile znatno škodo.
KEMAL PAŠA OBIŠČE BEOGRAD.
BEOGRAD, 10. januarja. Kakor se do-znava, bo predsednik turške republike Mustafa Kemal paša prispel v drugi polovici januarja v Beograd in tako vrni! obisk našemu kralju v Carigradu.
ANGLIJA GRADI LADJE.
LONDON, 10. januarja. Ministrstvo za vojno mornarico je izdelalo štiriletni načrt, za pomnožitev in okrepitev angleškega vojnega brodovja. Po tem načrtu bedo zgrajene v prvem letu 4 velike križarke, velika matična ladja, 18 torpednih rušilcev in 6 podmornic.
Spominjajte i« CMD
Dnevne vesti
lz prosvetne službe. Za ravnatelja »ealne gimnazije v Ptuju je bil postav* Ijen v četrti položajni skupini 1. stopnje g. dr. Makso Kovačič. V višjo skupino so napredovali naslednji učitelji in učiteljice: gg, Cirila Miklova v Ljutomeru, Cecilija Petanova v Sromljah, Helena Šetinova v Apačah, Marija Černovškova v Mariboru, Ciril Skalovnik na Bregu pri Ptuju, Antonija Stefanciozova na Donački gori in Antonija Korblerjeva na Ptujski gori.
Premestitve v prometni službi. Premeščeni so: uradnik 8. položajne skupine Ludevik Erker z Grobelnega za šefa postaje na Plamdni, uradniki 9. položajne skupine Franc Šalamun, nadzornik brzo-java iz signalne delavnice v Ljubljani k progovni sekciji Maribor, koroška proga, Albin Zakotnik, prometni uradnik iz Št. lija v Ptuj, Marija Pilihova, oficialka iz Celja v Ljubljano, glavni kolodvor in Janko Ketiš, prometnik iz Št. Jurja v Št. Ilj, uradniški pripravniki Anton Žvau iz Rogaške Slatine v Št. Jurij in Miroslav Gregorc iz Ormoža v Ribnico, zva-ničniki 1. kategorije Martin Dobrajc, sprevodnik iz Ljubljane — glavni kolodvor v Maribor glavni kolodvor, Alojzij Bučar, skladiščni zvaničnik iz Trebnjega v Celije in Josip Kremautz, brzojavec iz Hoč v Maribor, glavni kolodvor, zvanič-niki 2. kategorije Albin Gostič, merilec, s Pragerskega v Ormož, Jakob Šetar, merilec, iz Maribora glavni kolodvor na i Pragersko, Janez Uhl, zavirač z Zidanega mosta v Maribor — glavni kolodvor, Franc Kukovič, zavirač iz Novega mesta v Maribor — glavni kolodvor, Rudolf Lilek, zavirač z Jesenic v Maribor glavni kolodvor in Alojzij Harič, zavirač iz Celja v Maribor glavni kolodvor.
V	spomin Oskarju Devu. Pred 15. leti je pokojni Oskar Dev ustanovil v Mariboru pevski zbor Glasbene Matice in ga od začetka več let vodil sam. Kaj je tekam teh let Glasbena Matica bodisi v šoli ali koncertni dvorani nudila našemu mestu, je povsod dobro znano in se od nikogar ne zanika. Svojemu velikemu očetu bi se za svojo petnajstletnico rad poklonil pevski zbor Glasbene Matiče in priredi v ta namen s prijaznim sodelovanjem gospe Hinterlecbnerjeve kon cert najlepših in najbolj karakterističnih Devovih pesmi in harmonizacij. Koncert bo nedvomno eden naj lepši h v letošnji ■sezoni, bo pa prihodnjo sredo, t. j. 17. t. m v kazinski dvorani. Program je iz bogate Devove zapuščine izbral g. prof. Mirk, ki bo tudi dirigiral.
Izplačilo invalidskih podpor. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je odredil izplačilo invalidskih podpor za pretekla proračunska leta. Dravska fi-nknčna direkcija v Ljubljani je že prejela nalog, da izplača 2 milijona 363.973 Din. Izplačilni nalog za ostali del teh obveznosti bo izdan v kratkem, tako da bodo vsi zaostanki invalidskih podpor izplačani še do konca tega meseca. Zato naj se vse nadalnje urgence opuste.
Občni zbor krajevnega odbora Jadranske straže bo v ponedeljek, dne 15. januarja ob 30. mri. v lovski sobi hotela »Orel«. Vabljeni so vsi člani in prijatelji; da se občnega zbora polnoštevilno udeležijo.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 11. t. m. ob 19. uri predava g. dr. Josip Vrtovec o boleznih ušes, ust in zobovja; predavanje bodo ponazdrovale slike.
tJmetnina ^imačega rokodelca. Brezposelni steklarski pomočnik Avgust Pte-teršek je izdelal krasen mozaik iz umetnih kamenčkov, ki predstavlja v ozadju grb Jugoslavije, v ospredju pa leva. Gori je v cirilici napis »Kraljevina Jugoslavija«. Izdeloval ga je dva meseca in porabil preko 11.000 kamenčkov. Mozaik je razstavil v trgovini g. Kovačiča v Slovenski ulici. Pleteršek bo poklonil umetnino Nj. Vel. kralju Aleksandru.
Društvo »Nanos« obvešča, da bo predavanje dr. V. v četrtek ob 20. uri v Narodnem domu. Društvo obvešča tem potom vsa društva, da priredi v soboto 3. februarja v vseh prostorih Narodnega doma veliko dobrodelno prireditev.
Velika kavarfta: Samo še nekaj dni St! Vilko tl!
Kakšna je bila lani zadnja pot Mar!* borčanov. Splošna kriza se je poznala v preteklem letu toda na zadnji poti Mariborčanov. Število dragih, zlasti gala-pogrebov, je padlo na minimum. Najvišjo številko so dosegli pogrebi revežev, ki jih mora na svoje stroške 9praviti pod. zemljo mariborska mestna občina. K večnemu počitku je položil mestni pogrebni zavod 812 pokojnikov obojega spola in vseh starosti. Med temi pogrebi sta bila samo dva gala, štirje prvega, 62 drugega, 69 tretjega, 81 četrtega, 122 petega, 82 šestega in 89 sedmega razreda. Ubožnih pogrebov je bilo 206, otroških 49 in vojaških 15. Med pokojniki je bilo 357 odraslih moških in 257 odraslih žensk, 60 dečkov, 61 deklic, 15 vojakov,
9	kaznjencev in 14 samomorilcev, med temi 8 moških in 6 žensk.
Prebojni indigo, karbon papir v la. kakovosti, traki za stroj: Zlata Brišnik, Slovenska ulica 11.
Mariborski gasilci in reševalci so stali tudi v preteklem letu prav budno na straži nad imetjem in življenjem Mariborčanov ter okoličanov. Lani so morali posredovati v 33 primerih požarov, med katerimi je bilo 5 večjih, S srednjih in 21 manjših. V mestu je gorelo 21 krat, pri podeželskih požarih pa so naši gasilci intervenirali 12 krat. Največji požar v preteklem letu je bil nedvomno v tovarni Doctor in drug. Naši gasilci so morali posredovati tudi v 1 primeru gozdnega požara. Pri večini požarnih nesreč so gasilci ogenj kmalu udušili ali pa vsaj preprečili še večje katastrofe. Ob tej priliki pa je treba priznati tudi veliko požrtvovalnost in izvežbanost gasilcev s Pobrežja, iz Studencev, Pesnice in Kamnice. Vse leto je dan za dnem, podnevi in ponoči, brnel telefonski zvonec na^ obeh telefonskih številkah tukajšnje reševalne postaje, ki je napravila s svojimi avtomobili lani 2.415 prevozov bolnikov in ponesrečencev. Kljub temu, da so bili reševalci mnogokrat klicani kar na več krajev istočasno, so skoraj v vseh primerih prinesli potrebno pomoč še pravočasno. Mimo naštetih prevozov pa so reševalci intervenirali še v 27 primerih nezgod, kjer pa je bil prevoz v bolnišnico nepotreben. Lani je delo naših reševalcev napram prejšnjemu letu nekoliko naraslo, ker so v letu 1932. napravili reševalci le 2.323 prevozov, intervenirali pa so v 25 primerih.
Kje je usmiljenje do bližnjega? V sedanjih težkih časih se vodijo v naši javnosti razne pomožne in droge socialne akcije v pomoč trpečim in najbednejšim. Nedvomno so poklicani predvsem ime-viti sloji, da v svojem blagostanju priskočijo na pomoč in žrtvujejo skromen del svojih velikih dohodkov za rešitev najpotrebnejših. Pred dnevi pa se je pripetil skrajno žalosten in vse obsodbe vreden primer, o katerem naj sodi javnost sama. Neki znani mariborski tovarnar je deložiral iz stanovanja v svoji hiši dve revni stranki ter ju enostavno postavil na cesto v sneg in mraz. Siroti čakata sedaj pod milim nebom na rešitev in pomoč. Navedemo naj le. da je ena vdova brez vsakih sredstev in se preživlja s skromnim mesečnim dohodkom 96 Din, ki ga prejema za prevažanje mleka v mesto. Od tega zneska je morala doslej plačevati za najemnino 60 Din, to pa za stanovanje v hlevu.
Zakaj primanjkuje soli za živino? Že
nekaj dni v trgovinah ni mogoče dobiti denaturirane soli za krmljenje živine, ki jo naši kmetovalci z ozirom na slabo kvaliteto lanske krme nujno potrebujejo. Po izjavi monopolske glavne zaloge soli je kontingent omenjene soli - že izčrpan, osrednja monopolska uprava pa noče dati novih množin soli na trg, baje z izgovorom, da jo revno prebivalstvo zaradi težkega gospodarskega položaja in pomanjkanja denarja uporablja tudi za pripravljanje človeške hrane. To pa nikakor ne bi smel biti razlog, da trpita občutno škodo in pomanjkanje denaturirane soli naš kmetovalec in živinoreja. Pravi vzrok pomanjkanja omenjene soli je najbrže ta, da so se uporabile velike množine denaturirane soli za posipanje poledenelih pločnikov v mestih.
Nova tekstilna tovarna v Rušah. V trgovinski register se je vpisala »Ruška tekstilna industrija«, F. Vlach, Ruše, tkalnica, barvarna, izdelovanje navadnega perila in prodaja tekstilnega blaga na debelo.
Reorganizacija jugoslovanskega gasilstva je v smislu določil zakona o gasilstvu in ostalih odredbah ministra za telesno vzgojo končana. Dočim so bili v nekaterih banovinah šele položeni temelji gasilskim organizacijam, so bile drugod, zlasti pa v naši banovini, že obstoječe močne gasilske organizacije samo primerno reorganizirane. Bivša jugoslovanska gasilska zveza v dravski banovini se je prekrstila v gasilsko zvezo dravske banovine, dočim so bile ostale organizacije na sedežih okrajev spre-manjene v gasilske župe. Iz celotnega pregleda jugoslovanskega gasilstva je razvidno, da je imela dravska banovina žc od nekdaj najvzornejše in najmočnejše gasilske organizacije ter tudi sedaj po končni reorganizaciji prednjači pred ostalimi banovinami.
Avtotaksiji stavkajo v Novem Sadu. Lastniki avtomobilov so priredili v Novem Sadu veliko protestno zborovanje proti novim taksam na avtomobile, bencin in olje. V znak protesta so stopili v stavko in je bilo vse mesto brez avtomo bilskega prometa. Z lastniki avtomobilov so se solidarizirali tudi avtotaksiji. Po mestu js nastalo radi stavke veliko razburjenje.
Za zbližanje z Bolgarijo. Te dni so bili storjeni prvi vidnejši koraki za čim tesnejše bratsko zbližanje z Bolgarijo. Predsinočnjim je prispelo v Sofijo 160 pevcev pevskega zbora beograjskega akademskega društva »Obilic«, ki so bi-
li	nad vse prisrčno sprejeti. Še isti večer so priredili sijajno obiskan koncert, ki so ga včeraj ponovili. Včeraj pa je sofijski jugoslovanski poslanik Vukčevič otvoril v Sofiji svečano razstavo jugoslovanske umetniške skupine »Oblik«.
Bolgarski drobiž se bo koval v Beogradu. Iz Sofije je prispelo kr. kovnici v Beogradu naročilo za izdelavo modelov in kovanje bolgarskega srebrnega drobiža.
Posnemanja vredno. Zagrebška občina je že lansko leto izdala uaredbo, po kateri morajo zagrebški trgovci, obrtniki in vsi, ki imajo javne lokale, popraviti svoje napisne table tako, kakor predvideva obrtniški zakon. V tej naredbi je zahtevala, da morajo biti vse napisne table tudi pravilno pisane. Večkrat je opozarjala prizadete in kaznovala nekatere z globo 500 Din. Obenem pa izdala novo naredbo, po kateri bo vsakdo, kdor bi «e popravil svojega napisa, kaznovan z globo 2000 Din. Taka naredba bi prišla tudi v Mariboru prav.
Armada brezposelnih v Zagrebu. Po •zadnjem popisu je v Zagrebu 8000 brezposelnih s 24.000 družinskimi člani.
Plesnosportni klub prosi dame in gospode, kateri imajo veselje trenirati ples v športnem smislu in turnirskem stilu, naj se prijavijo v trgovini »Petit Pariš«, Gosposka ulica.
Radio Ljubljana. Spored za četrtek 11. t- ni. ob 12.15: reproducirani orgelski .koncert; 12.45: poročila; 13: čas, operne uverture na ploščah; 18: postrežba bolnikov, predava ga. Govekar jeva; 18.30: srbohrvaščina, poučuje dr. Rupel; 19.30: plošče po željah; 20: prenos iz Zagreba; 22: čas, poročila, radio-jazz.
Kino Union predvaja od danes dalje »Sestro Angeliko« (Za samostanskimi zidovi), velefilm, ki nam pokaže življenje in trpljenje za samostanskimi zidovi. Kritika pravi o tem filmu, da je tia umetniški in tehnični višini.
Grajski kino predvaja do četrtka velefilm »Cesarski lovci v ognju« s Hel-movo in Diehlom. Od petka 12. t. m. predvaja veselo, zabavno opereto »Njena visokost prodajalka«. V glavnih vlogah L. Hal d, W. Forst in P. Kemp. Prva veseloigra v genru »Dvoje src v % taktu«. Forst poje, pleše, igra kakor še nikdar, Kemp je naravnost sijajen, Haidova je v vlogi tako srčkana, kakor še v nobenem filmu doslej.
Pri Ishljasu sledi na kozarec naravne »Franz Joselove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez mtrje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja.
Na« oano giecsalii^
REPERTO4*?.
Sreda, 10. januarja ob 20. Jiri: ^lala Floramye«. Red C.
Četrtek, 11. januarja ob 20. uri: »Seaffl* polo«. Prvič.
Otroška predstava po najnižjih cenah od 10 Din navzdol bo v nedeljo 14. t. m. ob 15. uri. Uprizore spet bajno igro »Pa* stirček Peter in kralj Briljantin«, pri kateri se deca zabava, da ni odobravanja ne konca ne kraja. Pri zadnji uprizoritvi tega dela v nedeljo je bilo gledališče nabito do poslednjega kotička ter je velika množica občinstva morala oditi, ker ni debila vstopnic. Rezervirajte si pravo*! časno vstopnice!
Branka Rasbergerjeva, ua katero je bilo mariborsko občinstvo opozorjeno ob nedavnem nastopu v komediji »X. Y. Za kjer je pokazala prav lep talent, debitira v naslovni ulogi komedije »Scampolov Premiera, ki obeta postati prav zanimiv va, bo v četrtek 11. t, m. Režira Vladimir Skrbinšek, ki igra tudi glavno moško ulogo, nastopijo še Udovičeva, Starčeva, P.'Kovič, Furijan, Harastovič in Med-ven.	;
Med najboljše češke veseloigre novejšega časa spada »Okence«, delo češke pisateljice in igralke Olge Scheinpflugo- j ve »Okence« je povsod doseglo močafl odrski uspeh ter so ga Cehi porabili tudi kot zvočni film. Mariborsko uprizoritev pripravlja J. Kovič, ki igra tudi glavno moško ulogo. poleg njega nastopijo Zakrajškova, Barbičeva, Nakrst, P. Kovič, Blaž, Medven, Furijan in Gorinšek.
Trdovratno zapeko, katar debelega črevesa, napetosti, želodčne motnje, za* stajanja krvi, nedelavnost jeter, z!# žilo, bolečine v kolkih, odpravimo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčl' ce, če jo izpijemo zjutraj in zvečer mal° j čašico. Zdravniki strokovne veličine iZ'| pričujejo, da učinkuje »Franz Josefova« grenčica celo pri zdražljivem črevci brez bolečin. Dobi se v vseh lekarnah« drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
eftfl dinarjev 3 vU nagrada
z lahkoto zasluži prodajalka, ki sc hoče ude' ležiti rek'amuega natečaja za film »NJENA VISOKOST PRODAJALKA«, ki se bo predvajal od 12. — 17. januarja 1934 v GRAJ' SKEM KINU. Vse nadaljtie informacije do- j bite potom letakov, ki se bodo raznašali W pa potom direktnih informacij pri vodstvu Grajskega kina, do 11. t. m.	7?
Nesreča pri spravljanju hlodov. Včeraj dopoldne je padel pri spravljanju lesa na Pohorju debel hlod na levo nogo kletnemu gozdnemu delavcu Ferdinandu Akeju iz Ribnice na' Pohorju in mu jo zlomil. Akeja so prepeljali z vlakom ua koroški kolodvor, odkoder so ga reševalci spravili s svojim avtomobilom v mariborsko bolnišnico.
Dve žrtvi zimskega športa. Pri sankanj« se je zaletel včeraj 21 letni delavec Jože Bombek od Sv. Petra pri Mariboru s sankami v drevo s tako silo, da si je nevarno poškodovaldesno nogo nad kolenom. Pri smučanju pa je padel istega dne 211etni trgovski pomočnik Mirko Rajh iz Maribora tako nesrečno, da si je občutno poškodoval levo nogo v ko-ienu. Oba poškodovanca se zdravita v tukajšnji bolnišnici.
Današnji trg je bil razmeroma še precej dobro založen. Kmetje so pripeljali
6	voz poljskih:pridelkov* 8 voz sadja in okrog 500 kokoši, piščancev in ostale perutnine. Cene so bile nizke, kupčija pa srednja. g....
Vremenske razmere na Pohorju. Davi ob 7. uri je znašala povprečna temperatura na Pohorju —5 stopinj C, vreme je oblačno, mirno in brez vetra. Padlo je 5 cm novega pršiča in je smuka idealna.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 1.3 stopinjo C pod ničlo; minimalna temperatura je znašala 2.3 stopinji C pod ničlo; barometer je kazal pri 13.1 stopinjah 754, reduciran na ničlo pa 748.8; relativna vlaga 95; vreme je oblačno.
Konzum alkohofn h pifač v Janškem Seiu
ŠTIRINAJST IN POL MILIJONA DINARJEV BAKCHUSU NA OLTAR.
Čeprav -^siromašno«, je vendar vese-
lo	naše obmejno mesto, kar izpričuje Popita količina alkoholnih pijač. Ne ve se, ali pijejo Mariborčani iz obupa ali iz veselja, dejstvo pa je, da so v lanskem letu pognali po grlu 14 milijonov 577.959 Din, kar je za današnje čase prav čedeu . znesek. Največ so izpili, vina. Po žejnih grlih je lani steklo milijon 97.507 litrov vina za okroglo ceno 10 milijonov 975.070 Din. Človek bi mislil, da so Mariborčani najbolj veseli ob Pustu, toda temu ni tako. Statistika pokazuje, da ga vsako leto najbolj pridno, »cukajo« v de- j cembru. Lani so ga na primer izpili; 111.949 litrov. Poletna vročina pa zelo! vpliva na konzum vina irt so ga Maribor- J cani izpili v juniju samb 73.482 litrov.! . Pri tem pa seveda ni všteta količina vina, ki so ga popili po raznih okoliških vinotočih. Prav gotovo bi bile naravnost porazne številke, če bi bilo točno znano, koliko vina se je popilo po vinotočih.
. Na trošarini so mariborski gostilničarji Plačah v lanskem letu 1 milijon 646.261 Din, Mariborčani pa ne. pijejo samo vina
V	poletni vtočini jim gre zlasti v slast pi
vo, ki so ga letos popili 26LOOO litrov kar predstavlja vrednost 2 milijona 349.045 Din. Največji je bil konzum piva v juliju. Na trošarini za pivo je bilo lani plačanih 261.000 Din. torej dinar od vsakega popitega litra. .Co pa Mariborčani prijatelji tudi »frakeljca«. Lani so izpili 34.829 litrov žganja, likerjev in konjaka v skupni vrednosti za 1 milijon 253.844 Din. Trošarina je vrgla državni blagajni 69.659 Din.
Skupno je bilo pobrane lani na alkoholne pijače trošarine za približno 2 milijona dinarjev. Če ta znesek prištejemo vrednosti iztočene pijače, se moremo prepričati, da so Mariborčani pognali lani po grlu 16 milijonov 554 885 Din, Za ta denar bi lahko vse leto živelo nič manj ko 800 brezposelnih, če bi porabili na dan 39 Din. Ogromne so prav tako vsote, ki jih morajo mariborski gostilničarji, restavraterji in kavamarji plačati na trošarini. Če bi trošarine ne bilo in če bi Mariborčani postali čez noč abstinenti, bogve, kako bi mestna, občina uredila svoje finance?
Pozor/
Ovira,
^icer malenkostna, ki pa vendar spada k zimskemu športu prav tako, kakor Nivea. Vi vendar veste, da stavijata veter in mraz visoke zahteve na kožo in jo popolnoma izsušita. Koža potrebuje zato posebno varstvo, če noče postati lirapava, rdeča in lazpokana. Tu sta Nivea-krema in -olje z ozirom na to, da vsebujeta koži sorodni »Eucerit«, idealna in edinstvena. Zato se zvečer zjutraj in pred turo lepo namažite s kremo ali z oijem. Uspeh: Nobenesa mučnega napenjanja, temveč mehka in gladka koža ter športno svež izgled. 24
Iz organizeci e Jugoslovanske nec onalne stranke
Gbčni zbor krajevne organizacije za drugi mariborski mestni okraj.
V	Ponedeljek zvečer ie bil v Vlahovi-
f.evl rfs*avraciji na Aleksandrovi cesti letošnji redni občni zbor krajevne organizacije JNS za drugi mestni okraj, katerega se je udeležilo lepo število članov in somišljenikov. Otvoril ga je predsednik organizacije g. Jože Malenšek ki je pozdravil najprej navzočega narodna poslanca g. dr. Ljudevita Pivka ? druge ter opravičil odsotnost zadrtega senatorja g. dr. Miroslava Ploja inestoKga župana g. dr. Franja Lipol-da ter podal nato predsedniško poročilo 0 delovanju organizacije v preteklem Poslovnem letu.
Nato je dal besedo narodnemu poslan cu„.?' dr. Pivku, ki je v izčrpnem po rocilu orisal naš zunanjepolitični in no tranjepolitični položaj, delovanje narod ne skupščine ter priprave za novi državni proračun. Zlasti podrobno se je bavil z gospodarskim položajem in možnostmi bodočega razvoja, za kar so ga Navzoči nagradili % zahvalo. Po pred-s&dtii§kem poročilu sta podali svoji po-tajnik Aveu$t Amalietti in ^Sajtiik g. Pavlovčič. O vseh poroči-. s© je razvila obširna debata, v kate-
ro so posegli gg. Pinter, dr. Pivko, dr. Strmšek, Kejžar, Malenšek in drugi. Obenem so se razmotrivala tudi razna vprašanja tičoča se organizacije in bodočih njenih nalog.
Po kratkem presledku je bila volitev novega odbora, in so bili za bodoče poslovno leto izvoljeni: kot predsednik Jože Malenšek, podpredsednik Ivan Kejžar, tajnik Avgust Amalietti, blagajnik Lašič. odborniki dr. Vauhnik, dr. Irgolič, Ivan Vidmar, Julij Guštin, Silvo Rode. Ivan Arthaber. Fr. Peitler, Anton Požar. Mirko Perme. Jože Lah, Mairij Sosič, Ivan Waldhauser in Tone Pečolar. Po izvolitvi novega odbora se je predsednik g. Malenšek zahvalil navzočim za pozornost in zaključil lepo uspeli občni zbor.
Ptui
Poprava volilnih Imenikov. Mestno ačelstvo mora meseca januarja 1.1. iz-ršiti popravke volilnih imenikov tako, a vpiše vse osebe, ki imajo volilno pra-'co in do sedaj niso vpisane, ter izbriše me osebe, ki so izgubile volilno pravico. Radi tega poziva mestno načelstvo' vse prizadete, ki niso vpisani v volilnem imeniku in imajo pogoje za vpis, da se prijavijo pri mestni policiji do najkasneje 25. t. m.
Aretacija tihotapca. Orožniki so aretirali moškega, ki je okrog prodajal saharin, vžigalnike in cigaretni papir. Nave-
del je, da je blago vtihotapil iz Avstrije in da se imenuje Ivan Tarkuš, listin pa ne poseduje nikakih. Blago so mu zaplenili, njega pa izročili sodišču.
Kino. V mestnem gledališču se uprizori v sredo 10. in v četrtek 11. trn., obakrat ob 20. uri fifcn »Če je žena muzikalna«.
V	glavnih vlogah Marta Eggerth, Georg Aleksander in Leo Slezak.
Precejšnjo pozornost je vzbudila aretacija petih oseb iz ptujskih meščanskih krogov. Radi sodne preiskave vzroka aretacije zaenkrat ne moremo objaviti. Vseh pet so izročili sodišču. Ena oseba, ki je bila istotako aretirana, je zopet izpuščena. Pri vseh Se je izvršila hišna preiskava, koje uspeh pa še ni znan.
Poljčane
, Trije vaški svetniki.« Na dan Sv. Treh kraljev so naši vrli sokolski diletanti vprizorili tridejansko burko »Tri vaške svetnike«, ki je splošno sodeč, prav lepo uspela. Marsikaj pa bi bilo še drugače, če bi bilo mogoče imeti več vaj in če bi bilo nekaj vlog morda drugače zasedenih
V	ostalem pa je treba režiserju br. Ri-tonji čestitati, prav tako ga zaslužijo tudi vsi ostali igralci in igralke vse priznanje in pohvalo, da so z nemalo požrtvovalnostjo naštudirali igro tekom do brega tedna. Treba je bilo večer za večerom hoditi na vaje in že zato zaslužijo, da jih omenimo v poročilu vsakega posebej. Imeniten in zelo naraven Porenta je bil br. Ruter, ki je s to igro dokazal, da je mnogostransko uporaben igralec. Držal je svoj zamišljen lik vse do konca igre dosledno. Nič ni zaostajala za njim njegova huda žena Urška (s. Ruter), ki ji take vloge — to smo videli sedaj že v drugič — sploh »ležijo«. V vlogo Fani se je prav vživela s. Olga Čerček; brez nje bi nam bilo sploh težko. Drugega svetnika Blaža je naš favorit br. Rito-nja, ki se mu prileže vsaka stvar, podal neprekosljivo; tretji svetnik Bavdek, br. Žitnik,, se je tudi potrudil; prikupen učitelj Štempihar pa je bil br. Krajnc. Prvič smo videli s. Lipovškovo, ki je bila ta-
ko glasovno kakor tudi v maski zelo sim patična Barbara. Tudi Marjanca, s. Zupanc, se je za prvič dobro predstavila. Jakca je igral sicer naš imenitni igralec br. Roner, toda v tej igri bi se mu bolj prilegala vloga kakšnega svetnika. Njegova sicer tako slovita »račka na vodi« sploh ni prišla do veljave. Dober župnik je bil br. Kukovič, dr. Klepec br. B'remec in Šurlova Lončka s. Ronerjeva. — Čeprav smo imeli zadnjo gledališko predstavo šele na Štefanovo, je bila tudi ta sijajno obiskana in je uspeh tudi s te strani pohvalen. Toliko občinstva v preteklem letu še nismo imeli.
Ncsrefonosen mornar
V	Manchestru je umrl nedavno neki mornar, po imenu John White, o katerem se je govorilo, da ima v sebi neko magično moč in je zato prinašal vsaki ladji, na katero se je vkrcal, nesrečo. Prvo katastrofo je doživel na »Titanicu«* s katerega se je rešil res po čudežnem naključju. Nato je služil na parniku »Em-press of Irland«, ki pa se je nekega dne med vožnjo na odprtem morju vnel in se potopil. Tudi tokrat se je White čudežno rešil. Med vojno se je vkrcal ra »Lusitanijo«, ki je bila torpedirana in se Je potopila z več sto potniki ter posadko vred. Med redkimi rešenci je bil zopet White, katerega pozneje ni hotela sprejeti na krov nobena ladja več, ker se je razvedelo za njegovo nesrečonosnost. Ko pa se je kmalu nato vendarle vkrcal na neki ameriški transportni parnik, ki je prevažal ameriške vojake na evropska bojišča, so se nekateri mornarji, ki so poznali njegovo nesrečno skrivnost, zarotili proti njemu in ga ponoči enostavno skrivaj vrgli v morje. Kakor vedno poprej, je bil White tudi v tem primeru rešen na čudežen način. Slučajno je takrat plul mimo neki drugi parnik, ki ga je rešil smrti v morskem grobu. Od tedaj pa se je White odpovedal mornarskemu živ Ijenju in Je s svojimi prihranki odprl v Manchestru majhen bar, ki ga je uspešno vodil do nedavna, ko mu je v prepiru neki mornar s stolom razbil glavo.
Janko Furlan:
Nace 2.emHa
(Po ustnem izročilu-)
'Konae
Fligar mahne z debelo gorjačo po vratih.
»Kdo je?« se glasi iz hiše Fanikin glas.
»čarovniški glas to,« je precej glasno zamrmral Stefan.
»Kaj praviš?« se oglasi graščak, ki se ie namenil upreti v vrata.
»Trese me, ker to bo čarovnija,« je s Narejeno plahostjo odgovoril Štefan.
*Odpri, odpri!« je kričal fligar.
»Kdo je?«
Plemič je pri teni zvonkem glasu pozabil na čarovnico in udaril po vratih z Obelim kamnom. Niso se udala.
»Povejte, če ste žegnani ali hudičevi?« ie zakričala Fanika.
Tedaj so se uprla v vrata močna Stefanova pleča.	.
Rrrsk. In vrata so padla s tečajev.
Graščak in fligar sta planila v hišo, ki sta jo razsvetila s svojo svetilko.
Fligar se ni zavedel, kako se je zavr" fel na tla in so ga močne Nacetove roke v hipu zvezale ter vrgle v sobo.
Medtem, ko se je na pol zblazneli ple-•ttič gnetel skozi majhno okno, koder je šinila Fanika, se je razlegalo pred hi-
šo močno vpitje. Hlapci so se naglo okre nili in se postavili v bran nenadno pridrveli štanjelski četi. A ne vsi. En del ie krenil v loku na levo in desno, kakor da bi hoteli nasprotnika obkoliti. Prav tako se je zgodilo tudi na nasprotni strani.
Ob velikem brestu, kakih dvesto korakov od Nacetove hiše, sta stala dva moža in opazovala boj.
»Bij!« se je razlegalo v jasno noč In med krikom in kletvijo so padali težki udarci.
»Vidiš našo hlapčevsko kri, Marko? Pa spametuj jo, če moreš! Jaz da naj bi se bil za svoj bič!
»Dovolj!« je zahropel Štefan.
»Le čakaj! Mogoče jih nekaj razsvetli nocojšnja mesečina. Vsi pojdejo počasi za nami.«
Tedaj je Nace nape! ušesa.
»Čuj, čuj!« je opozoril tovariša in se zakrohotal.
»Uj, čarovnica, čarovnica! Proč, proč!« se je slišal plemičev glas od Nacetove hiše.
Graščak je letel za Faniko, ki pa mu ie hkratu izginila, kot bi jo pogoltnila zemlja. Ni se zavedel, da leti za njo v rov, ko ga je nekdo pograbil od zadaj za vrat in ga treščil na tla. Odprl je oči in naglo vstal.
»Uj!« je zavpil, ko je zagledal pred se-bolj samega — zlodeja. Kot duševno
omračeni je letal nekaj časa okrog hiše in nato izginil.
»Ali čuješ, fligarček? Gospodar se Joče, ko je prišel ob junaka,« se je hihital Nace.
»Kaj je to?« je vprašal Marko Naceta.
»Plemiška kri, ki jo je Nace preizkusil,« se je še vedno smejal Nace.
»Ali naj ga primem?«
»Pusti ga, ker na ta račun bo nekaj dobrih kapelj na naš mlin. N. pr.: Fanika je copernica in nas je zmešala; jaz nisem vedel kaj delam; fligarju je bila njena čarovniška moč znana, a je o tem molčal. Nace, dobro si jo spredel. Pojdi ponj, Marko, da mu stisnem lopatasto šapo!«
»Pusti me!« je vpil fligar.
»Ne spadaš več v grad, ker te graščak več ne mara,« je odgovoril Nace.
Takrat je pridrvela v hišo ona ženska in se pognala v fligarja.
»Veš, kdo sem jaz?« je vpila. »Zapeljivec, nečistnik, goljuf, izdajalec! Rev na hiša te je rodila, a jo rušiš. Ti nisi naša kri, zapeljivec...«
Izpraskala bi mu bila oči, če bi je ne bil Nace odstranil.
»če bi ne bil jaz Nace Zemlja, bi ga na mestu zadavil. A ni vreden moje roke. Tako-le napravimo: Vaščani se postavijo v vrsto na levo in desno *n vsak mu jih naloži na..., kolikor jih je od njega dobil. Pa pravično!«
»Jej, Nace! Kako naj mu jih jaz nailo-žim, če pa mi je pretepel le dušo? Ali ni to nič, Nace?!«
»Dobro, Nana, zato mu jih bom naštel jaz nekoliko več.«
»Za pravdo!« je takrat zaorilo pred hišo.
Bili so domačini z Božičem na Selu, ki se je že seznanil z onim geslom in jim je obrazložil.
»To je klic po naši stari pravici, ki jo moramo doseči.«
»Za pravdo!« je tedaj zaorilo kot 11 enega orjaškega grla.
Ko so jih fligarju našteli, kakor je odredil Nace, sta se približala upornika grajskih čet.
»Dobro si Jo razvozljal, Nace,« se je razkoračil pred njim Štefan in mu stisnil desnico.
»Plemiška kri «— zajčja kri,« se je smejal Nace.
»Fligarjeva kri pa čvrči,« je zavpil oni širokoplečnik, ki je pribežal v hišo Z razprostrtima rokama. »Pri vas pa sem mu jih naštel za Nano, da sem skoraj onemogel. Polno bučo naše zajčje krvi sem zaslužil, Nace.«
»Tega bo dal doooj naž hram,« se je vmešal Božič, ki je ves srečen kramljal s Faniko o nocojšnji igri.
»Za pravdo!« je ponovno zaorilo Iz petero grl.
Denis Diderot:
Skrivnosti samostana
Roman.
»Vidite, sestra Suzana,« mi je dejala »jaz bom umrla, vi pa boste ostali na svetu. Videla bom tam vašo prejšnjo sveto predstojnico ir. pripovedovala ji bom o vas. Mnogo bo grenkih in veselih solz; če se sme v nebesih ljubiti, se sme tudi jokati. Bodi zdrava, sestra Suzana! Kdo bo delil s teboj tvoje gorje, kadar mene ne bo več? Uboga, draga moja prijateljica, kako mi je hudo radi vas! Čutim, da moram umreti. Umrem pa ne rada, ker vas zapuščam nesrečno.«
Njeno stanje me je skrbelo. Govorila sem o tem s predstojnico ter jo prosila, naj jo osvobodi vsakega dela in pobožnosti, pa je odgovorila, da nezavest ni nič hudega in bo vse kmalu prešlo. Sestra Uršula pa >2 želela kljub temu vršiti svoje dolžnosti do zadnjega trenutka. Nekega dne ni več prišla iz svoje celice. Boječ se za njeno življenje, sem odhitela k njej. Ležala je oblečena v svoji postelji.
»Draga prijateljica,« je dejala, »vedela sem, da boste prišli. Moj položaj je tako obupen, da bo kmalu vsega konec, pa bi vam rada nekaj povedala. Vzemite tu kljuoa od mojega predala. V njem boste uašli sveženj pisem. Prosim vas, da jih takoj po moji smrti sežgete. Sama
24
se nisem mogla nikoli odločiti za to. Kljub nevarnosti, da jih bodo našli in kljub bolesti, ki sem jo občutila, ko sem jih kdaj pa kdaj prebirala.«
Bila je tako bleda in njen glas je bil tako slab, da sem ga komaj slišala. Poljubila sem jo v največjem razburjenju in jo prosila, naj mi odpusti, da je zbolela, ko je mene negovala. Ona pa ni ničesar odgovorila, temveč je nenadoma izgovorila moje ime tako, kakor da bi bila nekje daleč.
»Tu sem,« sem rekla,
»Koliko je ura?«
-Pol dvanajstih.«
»Že? Pojdite h kosilu, pa se kmalu vrnite.«
Zvonec je zazvonil. Morala sem oditi. Ko sem že bila na vratih, me je zopet poklicala, me prijela za roko in me gledala, kakor da bi se hotela posloviti od mene.
»Mora biti tako,« je rekla in spustila mojo roko, »mora biti tako, ker Bog hoče. Sestra Suzana, dajte mi razpelo!«
Izpolnila setm ji željo. Po kosilu sem povedala predstojnici o nevarnosti, v kateri je sestra Uršula ter jo prosila, da se sama o tem prepriča. Ko sve vstopili v njeno celico, je bila že mrtva. Ležala je oblečena na postelji, z napol od-
Sokolstvo
Sokolsko društvo Tezno
Telovadno delo v letu 1933.
Na četrtem letnem občnem zboiru 7. januarja se je polagal račun o telovadnem delu v preteklem letu in izdelal program za nadaljnje delo.
V	prošlem letu ie bilo telovadno delo posvečeno poteg obveznih zletov in tekem, podrobnesrnu delu pri oddelkih v telovadnici. Društvo ie priredilo društvene tekme v smuku, gozdnem teku in lahki atletiki. Prireditev sosednih društev se je udeležilo dvakrat, a župnih tekem v odbojki in lahki atletiki pa 3 oddelki. Na župnem zletu je bilo 28 telovadcev, na pokrajinskem v Ljubljani 60, a ptujskih proslav se je udeležilo 12 telovadcev. Za izobrazbo prednjakov se je priredil pozimi društveni prednjaški tečaj s 14 shšalci, 3 prednjaki so se udeležili župnih tečajev, a iz strokovne knjižnice, ki ima 92 del, so $i izposodili 46 knjig.
Na občnem zboru je bilo potrjeno naslednje načelstvo: načelnik br. Ivo Serajnik, načelnica s. Draga Roškar, a namestniki; brata Franc Šeruga in Miloš Ledinek ter s. Mira Visočnik.
Program za leto 1934 obsega v glavnem: 1. Vsa skrb se bo posvetila vzgoji naraščaja in dece. 2. V teku zime se bo izvedel društveni prednjaški tečaj za naraščaj in eventuelno tudi za člane. 3. Društveni javni nastop dne 2. julija. 4. Društvene smučarske, orodne in lahkoatletske tekme članstva in naraščaja. 5.
Izvesti se misli društveno letovanje de-ce im naraščaja, in "sicer zaenkrat na Pohorju. 6. Po možnosti se bo društvo ■udeležilo obveznih župnih prireditev in pokrajinskih zletov.
Koncem leta je bilo 176 telovadečih, povprečno vse leto je bilo vpisanih 153, največ 199, najmanj 100. Telovadnih ur je bilo 418, skupen obisk je znašal 7795, povprečno na uro 120. Najboljše je delo v zimskih mesecih. To je bilanca tihega in nesebičnega dela sokolskega društva in enako je tudi delo vseh ostalih sto edinic naše župe, ki tudi te dni pr' •••'jo račune svojega dela. Zdravo!
Občni zbor Sokolske čete v K .. iški vasi, se je vršil v Kolaričevi gostilni 4. trn, zvečer pri skoro polnoštevilni udeležbi četnikov. Matično društvo Konjice je zastopala večja, delegacija. Iz poročil funkcionarjev je razvideti, da ie v preteklem letu delo čete bilo precej živahno. Glavna ovira za živahnejše gibanje čete je iskati v brezposelnosti četnikov, ki morajo zapustiti domači kraj od časa do časa in iskati delo okrog po okraju in še Izven njega, tako da vsem četnikom ni bilo mogoče redno hoditi k telovadbi in tudi ne plačevati točno članarine. Rednih telovadcev je bilo 7, ki so nastopil; pri treh telovadnih prireditvah. Ceta je imela troje gospodarskih predavanj, priredila je gledališko igro in jurjevanje ter se udeležila vseh prireditev matičnega društva. Po končanih poročilih je starešina matičnega društva br. dr. Mejak v daljšem govoru podal svoje pripombe k delovanju čete, obravnaval razna organizacijska vprašanja in podal smernice
prtimi usti in razpelom v rokah.
Predstojnica jo je ravnodušno pogledala in dejala:
»Kdo bi bil verjel, da je bila tako blizu smrti! Bila je izredna redovnica. Zanjo morajo zvoniti vsi zvonovi, ko jo pokopljemo.«
Ostala sem sama poleg njenega mrtvaškega odra, vsa strta od bolečine, pa sem jo vendar zavidala, poljubljajoč jo in močeč s solzami. Ko so se poteze njenega obraza začele spreminjati, sem jo pokrila z robcem. Njeno zadnjo željo sem izvršila šele tedaj, ko so bile vse redovnice v cerkvi. V njenem predahi sem našla sveženj pisem, katera sem ne-prečitana sežgala.
Tako sem ostala na svetu popolnoma sama. Vsi so me pozabili in zdelo se mi je, da me je zapustil celo gospod Ma-nouri, ali pa je v delu zame naletel na nepremagljive težkoče in opustil vso stvar. Nisem se jezila nanj. Med tem sem ponovno videla velikega vikarja Hčberta z obema mladima duhovnoma, ki sta se spominjala, v kakšnem stanju sta me našla prvič in me prisrčno pozdravila. Sam Hčbert mi je ponudil stol in me vprašal:
»Suzana, kako postopajo sedaj z vami?«
»Pozabljajo me,« sem odgovorila.
»Tem bolje.«
»To je vse, kar želim, vendar bi vas danes rada nekaj prosila. Prosim vas, pokličite predstojnico.«
»Zakaj?«
»Ker boste, kakor se mi zdi, dobili danes proti njej pritožbo in me bo ona sma trala za tožiteljico.«
»Da, toda recite mi, kaj veste o tem?«
»Prosim vas, da jo pokličete...«
»Samo govorite!«
»To bi bila moja poguba.«
»Ne bojte se je več. Od današnjega dne dalje niste več pod njeno oblastjo. Koncem tega tedna boste odšli v samostan sv. Eutrope pri Arpajonu. To je za vas dosegel neki prijatelj.«
»Moj prijatelj? Ne poznam nobenega «
»Vaš odvetnik, gospod Manouri.«
»Ne verujem, da se me še spominja,«
»Delal je povsod za vas ter se mu je posrečilo zbrati potrebno vsoto denarja za vašo premestitev v drug samostan. Tako vam ni treba več ostati tu in mi morete brez strahu povedati vse, kar se je tu krivičnega zgodilo. Sicer pa vam to ukazujem.«
»Ne vem še ničesar.«
»So vas morda potem, ko ste izgubili proces, kaznovali.«
»Mislili so, da sem s svojim korakom grešila, zato so me silili prositi Boga odpuščanja.«
»Prav o tem želim, da me obvestite.«
Pri teh besedah me je pogledal tako jezno, kakor da bi hote prikrivala pred-stojničine grehe. Ker pa je arhidiakon uvidel, da ne more od mene ničesar zve deti, je prekinil izpraševanje z vprašanjem:
»Od kod poznate gospoda Manouriia?«
za delo v bodočem poslovnem letu. Na zboru prisotni nar, poslanec br. Karel Gajšek je v lepih besedah podal sliko o položaju sokolstva v Jugoslaviji in o vplivu sokolske vzgoje na preprostega človeka. Župni upravi je bil stavljen predlog za sledečo novo četno upravo: starešina Ajdnik, podstarešina Kovačič, tajnik Sttraka, načelnik Mlakar, podna-čelnik Levart, blagajnik Kronekar, pro-svetar Pavlič, odbornik Jožef Pukl, revizorja pa Leskovar in Klinc. Želimo četi v bodočem letu mnogo uspeha!
Iz Sokola Maribor-matice. Božične in novoletne počitnice so pri kraju in se je redna telovadba v vseh oddelkih zopet pričela*. Članstvo in naraščaj se poziva, 4a prične redno posečaH telovadne ure, ker se bodo predelovale podrobno in naglo proste vaje za letošnji župni zlet, kakor tudi proste vaje za pokrajinski zlet v Sarajevu in zlet v Zagrebu. V pojasnilo samo, da se v poslednjih mesecih med zleti društvo s posameznimi »zamudniki« ne bo bavilo in kdor ne bo pravočasno obvladal obveznih prostih vaj, se — brezpogojno — ne bo smel udeležiti zletov kot telovadec. Zdravo! Načelništvo.
Silvestrovo je Sokolsko društvo v Konjicah obhajalo, kakor vsako leto v Narodnem domu, kjer se je na ta večer zbralo toliko občinstva, kakor že mnogo let ne. Zmanjkalo je miz in stolov v nabito polnih gornjih prostorih Narodnega dama. Društvo je sestavilo pester zabavni program s šaljivimi nastopi, petjem, kupleti itd., s katerimi se je občinstvo imenitno zabavalo ves večer. Polnočni govor je imel starešina br. dr. Me-
jak, ki se je spominjal značilnih dogodkov v preteklem letu in omenil najvažnejše dogodke, ki jih imamo pričakovati v letu 1934. Na večeru je sodeloval Šramel »Dravinje«, v pevskem kvartetu pa
g.	pristav Andrej Jarc iz Ptuja, ki si ga želimo še večkrat slišati in videti v konjiški družbi.
So«rž
Mariborska zimskošportna podzveza
sporoča, da bo skupen odhod tekmovalcev za trening v četrtek 11. t. m. z vlakom preko Sv. Lovrenca na Pohorju, kjer bodo ostali tekmovalci teden dni.
Treniral bo, kakor smo že poročali nemški smučarski trener Erich Mara.
Vse one, ki se zanimajo za rediteljsko službo pri nedeljski hockeyski tekmi, vabi mariborska zimskošportna podzveza, da se zglase v četrtek 11. t. m. ob 19.30 v društveni pisarni MZSP, Kolodvorska ulica 1.
Senzacija za Maribor bo hockey-tek-ma na led«, ki bo v nedeljo 14. t. m. ob 14. uri pri Treh ribnikih. Nastopila bosta SK Ilirija iz Ljubljane in SK Kastner &. Ohler iz Gradca.
Mednarodno skakalno tekmo priredi SK Triglav v nedeljo 14. t. m. na veliki skakalnici na Bledu. Pravico do starta imajo verificirani tekmovaici JZSZ. Prijave sprejema SK Triglav do sobote 13. t. m.
Jugoslavija:Romunija. Izločilna tekma v tekmovanju za svetovno nogometno prvenstvo med reprezentancama Jugoslavije in Romunije bo 15. aprila t. 1. v Bukarešti.
Mali oglasi
Razno
SPALNE iu jedilne sobe, šperane, le
kavkaškega orehovega lesa, nolitirane ter kuhinie In spalnice iz mehkega lesa, preplesane. po ugodni cen! prodam. Mizarstvo. Aleksandrova cesta 48	2460
GOSTILNO
z lepim vrtom tako) oddam Dopise pod »Periferija« na upravo »Vcčernlka«. 82
NAZNANJAM,
da nisem plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Paula Efferl. — Anton Efferl Maribor. VoiaSnlikl trg 2. 90
IN VI SC NE VESTE.
ko vendar skoraj celo mesto govori, da se le v pekarni Čebokli na Glavnem trgu dobi prave domače tržaška krofe. Prepričajte se tudi Vi, da kljub najboljši kvaliteti, stane komad samo l Din. 85
JOS TICHY IN DRUG, Konces, elektrotebnnično po dletje, Maribor, Slovenska uL 16. tel. 27—56. proizvaja elektrolnstalacije stanovanj* skih hlS. vil, gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah.
10»/» POPUSTA
dobite v zalogi pri Kroisu, Maribor, Koroška cesta 18. 38
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA In vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osnažiti. emajlirati, ponlklatl, vse krog Ijlčne ležaje zbrusiti, tako, da bodo do prihodnie spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motor* Jev čez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno In solidno delo. Breikonkurenčne cene. Pri* poroča se mehanična delavnica Justin Gustičič, Maribor. Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da nridem na dom po kolo. 4736	Prodam	OPREMLJENO SODO j ali dva sostanovalca sprej-! mem- Vrbanova ul. 6/1,, vra-! ta 3. 83
	DVE POSTELJI iz orehovega lesa. skoraj novi, z žičnim vložkom, naprodaj. Vrbanova ul. 26, priti. 91	
		Služb o išie
	Sobo odda	IZUČEN ZLATAR brez vsakih sredstev in doma, ne po lastni •krivdi, prosi za kakršnokoli službo. Po-i nudbe pod »Pošten in dela-! ven« na upravo lista. S7
	SOBO zelo prijetno, solnčno in par-ketirano, z uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. Dr. Verstovškova ul, 6/II, vrata 19 7012	
		K Drva ■» »e"1 premog nudi 1. Govedi! Prešernova ul. 19, tel. 26-96
Kupim		
	Stanovanle	
KUPIM proti takojšnjemu plačilu vložno knjižico Mestne hranilnice do 15.000. Ponudbe na upravo pod šifro »Plačam takoj« 72		
	ODDAM NA DVORIŠČU veliko sobo s štedilnikom, elektr. razsvetljavo, vodovo-dom, 2—3-članski družini za 160 Din, mesečno. Kolenc,! Tržaška cesta 5. Pobrežle. 89	
Oglašulte 1		
Pouk
ABITURIJENTKA
učiteljišča nudi	InStrukcije.
Posebno dobri uspehi v pouku slovenščine. Naslov v upravi.   	81
čsarnESki
r?
aor
in pisarniške potrebščine kupite najboljše v
MARIBOR Aleksandrova c. 13
Izdaia konzorcij »Jutra* v Uubljani; predstavnik Izdajatelja 'n urednik:	RADIVOJ	REHAR	v	Mariboru.	Tiaka	Mariborska	tiskarna	d.	d.,	predstavnik
STANKO DETELA v Maribora