Letnik 1916.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos XL. — Izdan in razposlan 24. dne marca 1916.
Ysebina: (Št. 72—75.) 72. Razglas, da je deloma prenehalo dopustilo za mrežo z električno silo obratovanih prog malih železnic z ozkim tirom v Krakovu. — 73. Razglas o dopustilu več z električno silo obrato-vanili malih železniških prog s pravilnim tirom v okolišu kraljevega glavnega mesta Krakova. — 74. Razglas o izplačevanju izplačil po poštni hranilnici za račun c. kr. Vrhovnega računišča. — 75. Ukaz, s katerim se izpreminja ministrstveni ukaz z dne 20. februarja 1916. 1., s katerim se uravnava trgovina z jajci.
72.
Razglas ministrstva za železnice z dne 15. marca 1916.1.,
da je deloma prenehalo dopustilo za mrežo z električno silo obratovanih prog malih železnic z ozkim tirom v Krakovu.
Z razglasom c. kr. minislrsiva za železnice z dne 23. maja 1900. 1. (drž. zak. št. 92) krakovski tramwayski družbi podeljeno dopuslilo za gradnjo in obrat mreže z električno silo obratovanih prog malih železnic z ozkim tirom v okolišu krahevega glavnega mesta Krakova se je proglasilo za ugaslo gledé nastopno oznamenjenih, v tem dopustilu vštetih prog z ozkim tirom, ki so se popolnoma razdrle in so nehale bili:
1.	od glavnega Rvnka po Sienni in Staro-wiélni ulici do Dietlove ulice;
2.	od glavnega Rynka po Wiélni in Zwicrzy-niecki ulici do nekdanjega postajališča Zwierzyniec opuščene cirkumvalacijske proge Krakov severni kolodvor—Podgörze-Bonarka in
3.	od glavnega Rynka po Slawkowski in Dingi ulici do vratislavske mitnice.
Förster s. r.
73.
Razglas ministrstva za železnice z dne 15. marca 1916.1.
o dopustilu več z električno silo obratovanih malih železniških prog s pravilnim tirom v okolišu kraljevega glavnega mesta Krakova.
C. kr. ministrstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižjega reda z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149) v po-razumu z udeleženimi ministrstvi po pogojih in načinih, bliže ustanovljenih v naslednjem, kraljevemu glavnemu mestu Krakovu podelilo dopustilo za gradnjo in obrat nastopno oznamenjenih, z električno silo obratovanih malih železniških prog s pravilnim tirom v okolišu kraljevega glavnega mesta Krakova, in sicer:
a)	od Zwierzynieca blizu samostana norbertink čez novi most čez Rudawo, po ulici Tadeja Košciuszka, po Zwierzyniecki in Frančiškanski ulici čez Trg vseh svetnikov in Dominikanski trg, po Dominikanski in St. Jedertski ulici v Starowislno ulico do Wawrzyniecke ulice s povratnim ovinkom, ki pelja po nazadnje imenovani ulici in po ulici Dajwör zopet v Starowislno ulico, s stičnim obratnim krilom k remizam v Wawrzyniecki ulici ;
tHlovttUBcM
49
b)	od proge, imenovane pod a, se odcepi proga v Št. Jedertski ulici, po ulici Andreja Potoc-kega in ulici Lubicz, nadalje po Rakovvicki ulici v Topolowo ulico in od tam po cesti, ki pelja v Mogilo, nazaj v ulico Lubicz;
c)	od proge, imenovane pod ra, se odcepi proga v Starovvišlni ulici pri glavnem poštnem po-
~ slopju, po Sienni ulici čez Mali Rynek in Trg Marvjacki na Glavni Rynek ob progi A—B, potem po Slavvkovvski, Dlugi in Ka-mienni ulici na trg pred novim tovornim kolodvorom c. kr. državnih železnic;
d)	od proge, imenovane pod a, se odcepi proga na križišču z ulico Straszewskega, po Wislni ulici čez Glavni Rynek ob progi C—D v Slawkowsko ulico k stiku s progo, imenovano pod c, in
e)	nadaljujé pod ra imenovano progo po Starovvišlni ulici čez III. most čez Wislo, ki je v smeri te ulice, do mestnega dela Podgdrze, tam čez Mali Rynek po ulici Slovvackega in Levovski ulici h Glavnemu Rvnku mestnega dela Podgörze, nato po Kalvarijski in Bonar-kovvski ulici k postaji Podgörze-Bonarka c. kr. državnih železnic z obratnim tirom k remizi.
§ 1.
Za dopuščene male železniške proge uživa koncesijonar finančne ugodnosti, navedene v členih VI do XII in XXXII, odstavek 2, zakona z dne 8. avgusta 1910. 1. (drž. zak. št. 149).
Doba v Členu X tega zakona določenih oprostitev se določa s 25 leti.
§ 2.
Koncesijonar je dolžen dokončati gradnjo skraja oznamenjenih malih železniških prog naj-dalje v 2 letih, računaje od današnjega dne, in dodelane železniške proge izročiti javnemu prometu ter po njih vzdrževati obrat nepretrgoma ves čas dopustilne dobe.
Da se bo držal gorenjega roka za gradnjo, mora koncesijonar na zahtevanje c. kr. državne uprave dati varnost, položivši primemo varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§ 3- ,
Da izdela dopuščene male železniške proge, se podeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
I
Ista pravica naj se podeli koncesijonarju tudi glcdé tistih dovlačnic, ki se morda zgradé in o katerih bi c. kr. državna uprava spoznala, da je njih naprava v javnem interesu. '
§ 4.
Kolikor bi se v napravo dopuščenih železniških prog rabile javne ceste, ki niso v upravi mestne občine krakovske, mora koncesijonar dobiti privoljenje tistih, ki so dolžni vzdrževati te ceste, in tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico dajati privolilo za rabo ceste.	1	y
§ 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščenih železniških prog držati vsebine te dopustilne listine in tehniških dopustilnih pogojev, ki jih je postavilo c. kr. ministrstvo za železnice, ter obstoječih zakonov in ukazov, zlasti zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in redu za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), kolikor se po določilih v oddelku B zakona z dne 8. avgusta 1910.1. (drž. zak. št. 149) uporabljajo na male železnice, potem zakonov in ukazov, ki se morebiti dado v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo c. kr. ministrstvo za le-leznice in sicer poklicana oblastva.
§ 6-
Koncesijonarju se daje pravica s posebnim dovolilom c. kr. državne uprave in s pogoji, ki jih ustanovi, narediti delniško družbo, ki naj stopi v vse pravice in obveznosti koncesionarja.
Koncesijonarju se daje pravica izdati prednostne delnice, ki uživajo gledé svojega obrestovanja in razdolžbe prednost pred osnovnimi delnicami, do zneska, ki ga določi c. kr. državna uprava.
Dividenda, ki gre prednostnim delnicam, preden nastane za osnovne delnice pravica do dividende, se ne sme odmerjati višje nego s 4'/s odstotki; pri tem pa ne sme biti doplačila iz donosov poznejših let.
Znesek resnične ter nominalne napravne glavnice potrebuje odobrenja c. kr. državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo razen stroškov, ki se res porabijo za sestavo projekta, za gradnjo in uredbo železniških, prog, vštevši nabavo vozil in pa dotacijo glavnične reserve, in se izkažejo pravilno, prištevši interkalarne obresti, ki se res izplačajo med grajenjem, in kar bo morda res kurzne izgube ob dobavi glavnice, postavljati v račun nikakršni drugi stroški.
Ako bi bilo po porabi odobrene napravne glavnice treba še drugih novih stavb ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne uredbe, se smejo dotični stroški prišteti k napravni glavnici, če je privolila c. kr. državna uprava v namerjane nove stavbe ali v pomnožbo obratnih uredb in se stroški pravilno izkažejo.
Vso napravno glavnico je v času, dokler bode trajalo dopustilo, odplačati po razdolžnein načrtu, ki ga odobri c. kr. državna uprava.
Družbena pravila ter obrazci osnovnih in prednostnih delnic, ki se izdadô, potrebujejo odobrenja c. kr. državne uprave.
§ 7.
Koncesijonar je dolžen, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in ordonancam, ki so vsakčas v službi.
O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi.
Koncesijonar je- dolžen, oddajaje službe, ozirati se v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) in z dne 25. decembra 1894. I. (drž. zak. ^t. 1 iz 1. 1895.) na doslužene podčastnike vojske, vojne mornarice in deželne hrambe.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, ki po naročilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države vsled dopustila ali iz dohodarstvcnih ozirov rabijo že-
leznico in se izkažejo z uradnimi izkaznicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. kr. ministrstvo za železnice, se morajo s popotno prtljago vred prevažati brezplačno.
§ 9-
Koncesijonar je dolžen pošto ter uslužbence c. kr. poštne in telegrafske uprave prevažati z vsemi v voznem načrtu navedenimi vlaki.
Za to opravo ter za druge oprave v namene poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevati primerno odplačilo, ki se določi z dogovorom.
Dopisi, ki se gledč uprave male železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom malega železniškega podjetja in med podrejenimi mn organi ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po uslužbencih železniškega zavoda.
§ 10.
Koncesijonar je dolžen poskrbeti za oskrbo svojih v železniški službi uporabljanih jislužbencev v onemoglosti in starosti in za preskrbo njih družin in v ta namen pristopiti k pokojninski blagajnici zveze avstrijskih lokalnih železnic, ako se ne bi za dopuščeno železniško podjetje ustanovila posebna pokojninska blagajnica z vsaj enakimi ugodnostmi za ude in z vsaj enakimi dolžnostmi za koncesionarja kakor pri blagajnici imenovane zveze. ‘
To preskrbo je izvršiti tako, da mora koncesijonar zglasiti stalne uslužbence z dnem, katerega se stalno namestijo, izmed drugih uslužbencev pa vsaj tiste, ki opravljajo službo kakor vozniki, sprevodniki, čuvaji ali poslajski služabniki, ob primerni uporabi najpozneje, ko so dovršili tri službena leta, pri pokojninskem zavodu zveze avstrijskih lokalnih železnic ali pri svoji pokojninski blagajnici.
Ustav pokojninske blagajnice, ki se eventualno ustanovi, ter vsaka njegova izprememba potrebuje odobrenja c. kr. državne uprave.
8 11.
Koncesijonar je dolžen, na Zahtevanje c. kr. ministrstva za železnice pmdati pravočasno statistične izkaze, potrebne za sestavo letne železniške statistike.
§ 8-
§ 12.
Dopustilna doba in ž njo vred v § 9, lit. b), zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper napravo novih železnic se določa na devetdeset (90) let, računaje od dne, katerega se prične obrat na prvem delnem kosu, in mine po preteku tega roka.
C. kr. državna uprava sme po pogojih, navedenih v § 16, izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega roka izgubilo moč.
§ 13.
Koncesijonar nima pravice, razen ako bi to izrečno dovolila c. kr. državna uprava, obrat dopuščenih železniških prog prepustiti tretjim osebam za svoj ali tuj račun ali sam voditi obrat na tuj račun.
§ H.
G. kr. državni upravi bo dano na voljo dovoljenje za obratovanje dopuščenih železniških prog za račun koga drugega nego kraljevega glavnega mesta krakovskega navezati na pogoj, da se v § 12, odstavek 1, določena dopustilna doba primemo zniža, ter si pridržati odkupno in pripadno pravico po pogojih, ki se potem določijo natančneje.
*
§ 15.
G. kr. državna uprava ima pravico se prepričati, da je gradnja železniških prog ter obratna uredba po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in zaukazati, da se napake v tem oziru odvrnejo in odpravijo.
§ 16.
G. kr. državni upravi se pridržuje pravica, da se sme, ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilu, v do-pustilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, poprijeti zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je izgubilo dopustilo moč še pred iztekom dopuslilne dobe.
Zlasti se sme izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopuslilne dobe, ako se ne izpolnč v g 2 določene dolžnosti gledč začetka
in dovršitve 'gradnje, potem gledč začetka obrata, kolikor bi se kak prestop roka ne mogel opravičiti v zmislu § 11, lit. b, zakona o dopuščanju železnic.
Forster s. r.
74.
Razglas Vrhovnega računišča v po-razumu s finančnim ministrstvom in trgovinskim ministrstvom z dne 20. marca 1916. 1.
o izplačevanju izplačil po poštni hranilnici za račun c. kr. Vrhovnega računišča.
§ 1-
Od 1. dne aprila 1916.1. počenši se izplačujejo vsa plačila, ki jih nakazuje c. kr. Vrhovno računišče, po poštni hranilnici, kolikor ne gre za plačila, ki jih je plačevati v inozemstvu stanujočim upravičenim prejemnikom ali v gotovini v zlatu.
§ 2.
Za izplačila, omenjena v § 1, ki jih je izplačevati v nakaznem prometu poštne hranilnice, posluje za likvidujoči organ edinole računski oddelek c. kr. Vrhovnega računišča.
Temu računskemu oddelku je v zmislu ukaza pravosodnega ministra z dne 8. januarja 1911. 1. (drž. zak. št. 4) dostavljati tudi doslej za izplačujoče blagajnice določene izdaje sodnih rubežnih in preodkaznih sklepov (prepovedi dolžnikovemu dolžniku).
§ 3.
V ostalem se na oznamenjena plačila zmislu primerno uporabljajo določila §§ 5, 6, 7 in 9 ukaza finančnega ministrstva z dne 10. decembra 1906. 1. (drž. zak. št. 245) o izvrševanju izplačil za račun nižjeavstrijskih finančnih oblastev po c. kr. poštni hranilnici. Eventualne reklamacije je pošiljati vedno računskemu oddelku, oznamcnje-nemu v g 2.
Kock s. r.	Loth s. r.
Spitani filler s. r.
75.
Ukaz ministra za notranje stvari v poraznimi z udeleženimi ministri z dne 23. marca 1916.1.,
s katerim se izpreminja ministrstveni ukaz z dne 20. februarja 1916. I. (drž. zak. št. 48), s katerim se uravnava trgovina z jajci.
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. št. 274) se ukazuje lako:
Člen I.
§ 1 ministrstvenega ukaza z dne 20. februarja 1916. 1. (drž. zak. št. 48), s katerim se uravnava trgovina z jajci, se izpreminja in se mora glasiti:
Perutninska jajca, ki se pripeljejo v Avstrijo, se morajo ponuditi po ministrstvu za notranje
stvari poverjeni skupljevalnici (Miles) na Dunaju, da jih prevzame, in se mprajo oddajati po nastopnih določilih.
Skupljevalnica je dolžna prevzemati ponujena ji perutninska jajca, ako so primerne kakovosti.
Ako se pri tem gledé prevzemnih cen ne doseže sporazumljenje, se morajo taka jajca izročiti po cenah, veljajočih v času ponudbe. Te cene ustanavlja ministrstvo za notranje stvari vsak teden in jih objavlja v listu „Wiener Zeitung“.
Na jajca, ki se oddajo kakor prevozne po-šiljatve, pa se izložijo v Avstriji, ker so se izpre-menile pošiljalne dispozicije, se tudi uporabljajo sprednja določila.
Člen II.
Ta ukaz dobi moč 29. dne marca 1916. 1.
>
Hohenlohe s. r.
/
(.Sloveulaeh.)
50
državni
zakonik
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru,
izhaja v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstiitte št. 24, tudi v letu 1916. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rumunskem, maloruskem in slovenskem jeziku.
Naročnina za celi letnik 1916 državnega zakonika v vsaki teh osmih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da se hodi ponj ali da se ta izvod pošilja poštnine prosto — 8 K.
Naročevati je treba v založbi c. kr. dvome in državne tiskarnice na Dunaju, I. okraj, Seilerstätte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika.
Ker se državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le, če se je plačala prej letna naročnina zanj, je ob enem z naročbo plačati tudi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vroče-vati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedati tudi dotični poštni dostavni okraj.
Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo:
1.849. za .		4 K 20 h		Letnik 1866. za .		4 K 40 h	Letnik 1883. za .		5K —	h	Letnik 1900. za .		7 K —
1850.	n •	10 .	50 „	»	1867. , .	4		 ^ JI	ji		1884 , .	5 , -	Ji	JI	1901 , .	6 , -
1851.	n •	2 .	60 ,	JI	1868. , .	4 JI 	 n		1885. , .	3 , 60	Ji	9	1902. , .	7 , 50
1852.	* •	5 ,	20 ,	JI	1869. , .	6 , — ,	JI	1886. , .	4 . 60	J)	71	1903. , .	9 , —
1853.	* •	6 .	30 ,	JI	1870. , .	2 , 80 ,	JI	1887. , .	5, -		V ,	1901. , .	5 , -
1854	n •	8 »	40 „	JI	1871. , .	4 , — »	n	1888. , .	8,40		*	1905. , .	6 , -
1855.	91	*	4,	70 „	JI	1872. , .	6 , 40 „	n	1889. , .	6 , -		n	1906. ,	12 , -
1856.	» •	4 ,	90 „	JI	1873. ,	6 , 60 ,	n	1890. , .	5 , 40		ji	1907. ,	13 , -
1857.	» •	5 ,	70 ,	71	1874 , .	4 , 60 ,	ji	1891. , .	6 , -		7*	1908. ,	9 , -
1858.	n •	4 ,	80 ,	JI	1875. , .	4 , — ,		1892. ,	10 , -		n	1909. ,	8,50
1859.	Ji *	4 ,	JI	JI	1876. , .	3 , - ,	ji	1893. ,	6 , —			1910. ,	8 . 40
1860.	ji •	3 ,	40 ,	JI	1877. ,	2 , - ,	ji	1894. ,	6 , -	JT	Ji	1911. .	7 ,
1861.	ji •	3 .	Ji	n	1878. „	4,60 ,	Ji	1895. ,	7 , -		Ji	1912. ,	12 , 50
1862.	Ji •	2 ,	80 ,		1879. , .	4„ 60 ,	ji	1896. ,	7 , -		n	1913. ,	9 , 50
1863.	ji •	2 ,	80 ,	ji	1880. ,	4 , 40 „	71	1897. ,	15,-		n	1914. .	15 , -
1864	n •	2 n	80 „	n	1881. .	4,40 ,	JI	1898. ,	6 . -		*	1915. .	11 „ 70
1865.	Tl •	4 .	JI	*	1882. ,	1 * . - ,	JI	1899. ,	10 , -				
Posamezni letniki v drugih sedmerih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja.
Ako se naroči vsaj 10, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, se dovoli 20% popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 25% popusta, in ako se naroči vsaj 35, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika na enkrat, 30% popusta.
NB. Tisti kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostatni, naj se reklamirajo najdalje v Štirih tednih potem, ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v Šestih tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. kr. dvorni in državni tiskarnici na Dunaju, III. okraj, Rennweg št. 16.
Kadar poteče ta rok, se bodo kosi državnega zakonika izročevali brez izjeme le proti plačilu prodajne cene (% pole = 2 strani po 2 h).
Ker so v nemški izdaji vsi letniki od 1. 1849. naprej in v izdajah ostalih sedmerih jezikov vsi letniki od leta 1870. naprej popolnoma popolnjeni, se dobiva ne samö vsak posamezni letnik za zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak tudi vsak posamezni kos
vseli teh letnikov za prodajno ceno (% pole = 2 strani po 2 h) iz zaloge c. kr. dvorne in državne tiskarnice na Dunaju, 1. okraj, Seilerstätte št. 24; s tem je vsakemu moči dopolniti nedostatue (pomanjkljive) letnike ter si liste urediti po tvarinah.
--------*—-------
Iz c. kr. dvorne iu državne li-.kurne