Gradivoza prilogo pripravlja INDOK Center Domžale Domžale, 21. november 1980 - St. 11 V ZAČETKU LETA 1979 SO ZBORI SKUPŠČINE SPREJELI ODLOK O OBVEZNI PRIPRAVI SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE DOMŽALE ZA OBDOBJE 1981 - 1985. V SKLADU S PROGRAMOM DELA (bil je sprejet operativni plan na Izvršnem svetu Sob Domžale) SO BILA USTANOVLJENA DELOVNA TELESA, POSTAVLJENI ROKi IN KONKRETNE NALOGE. TA TELESA, KI SO DOBILA NALOGO DELATI NA PRIPRA VI PLANSKIH DOKUMEMTOV, SO BILA: - KOMISIJA ZA PLANIRANJE PRI IZVRŠNEM SVETU - DELOVNA SKUPINA ZA PRIPRAVO EKONOMSKO SOCIALNEGA DELA DRUŽBENEGA PLANA - KOORDINACIJSKA KOMISIJA ZA PRIPRAVO PROSTORSKEGA PLANA (v povezavi z delovno organizacijo Biro 71) - PRI OBČINSKI KONFERENCI SZDL JE BIL USTANOVLJEN SVET ZA DRUŽBENOEKONOMSKE ODNOSE IN EKONOMSKO POLITIKO V OKVIRU TEGA SVETA PA ŠE POSEBNA KOMISIJA. V prvi polovici leta 1979 je bila pripravljena analiza razvojnih možnosti in smernic razvoja občine Domžale za naslednje srednjeročno obdobje. Vsi nosilci planiranja in sicer organizacije združenega dela, krajevne skupnosti in samoupravne interesne skupnosti so sprejeli naslednje sklepe in delovne programe za pripravo planskih dokumentov. V drugi polovici leta 1979 smo objavili analize razvojnih možnosti in ponudbo elementov posameznih samoupravnih interesnih skupnosti in posebej elemente za usklajevanja programov krajevnih skupnosti. OSNUTKI SO BILI PRED NAMI Na osnovi teh gradiv ter vsklaje-vanja elementov posameznih nosilcev planiranja so bili v prvem polletju 1980 izdelani osnutki samoupravnih sporazumov samoupravnih interesnih skupnosti in osnutek dogovora o temeljili družbenega plana občine Domžale. Tako so bili v javno razpravo posredovani tile dokumenti: - osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti - osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti - osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kmetijske zemljiške skupnosti - osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva - osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Telesno-kulturne skupnosti — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti socialnega skrbstva — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti — osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Skupnosti za zaposlovanje — osnutek dogovora o temeljih družbenega plana v občini Domžale. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana zajema vsa področja, poseben poudarek je pa dan prostorskemu delu osnutka dogovora. V tem srednjeročnem planu jc prostorski del prvič v celoti del družbenega plana. Na drugi strani pa osnutek dogovora ne ponavlja vsebine drugih planskih dokumentov. V tej fazi planiranja ti osnutki vseh dokumentov še niso popolnoma vsklajeni in vseskozi poteka vsklajevanje posameznih planskih elementov, ki bo zaključeno s končnim oblikovanjem predlogov, sporazumov in dogovora. Po rokovniku bodo ti predlogi dokumentov dokončno oblikovani do konca tega meseca. Po tem oblikovanju bodo šli ti dokumenti v sprejemanje vsem nosilcem planiranja in podpisovanje s katerimi posameznimi nosilci planiranja prevzemajo konkretne naloge obveznosti za uresničevanje planskih dokumentov. Vzporedno potekajo priprave oziroma vsklajevanje dogovorov in samoupravnih sporazumov na ravni medobčinskega sodelovanja (zdravstvo, zaposlovanje, interesna področja materialne proizvodnje -elektro, vodnogospodarstvo, PTT, železnica, ceste) in republiškega vsklajevanja. Vsi nosilci planiranja v občini OZD, KS, SIS in druge skupnosti morajo pred sprejetjem dogovora in sporazumov vskladiti svoje temelje planov in s tem preveriti skladnost svojih temeljev plana z obveznostmi in nalogami iz teh in teh samoupravnih sporazumov in dogovorov. Vzporedno z oblikovanjem predlogov samoupravnih sporazumov in dogovorov morajo vsi nosilci planiranja že pripravljati tudi same osnutke planov, tako da bi bili ob sprejemanju samoupravnih sporazumov in , dogovorov hkrati tudi že predloženi ti osnutki, ki bodo pomenili podrobno razdelavo programov. To bo omogočilo bolj podroben vpogled v posamezne dejavnosti za katere se sprejema konkretne naloge in obveznosti. r KAKO BO Z VRTCEM V SPB-2 Ko so pričenjali različne predpriprave za SPB-2 so krajevna skupnost, GP Obnova in drugi iskali različna soglasja za pričetek gradnje. Ob tem, ko nihče za vrtec v SPB-2 nima denarja, je SOV Domžale dala soglasje, da na gradnjo vrtca sicer pristaja, vendar da skupnost otroškega varstva zanj nima denarja. O tem vrtcu, ki naj bi bil zgrajen v SPB-2 v drugi fazi gradnje ter o svojem stališču je informirala Izvršni svet, inšpekcijske službe, komite za gradbeništvo. Sredstev ni, ta vrtec se v programih SOV ne nahaja. Drugega, ki bi bil ta hip pripravljen nameniti za vrtec sredstva, pa ni. DELEGATSKE ZADREGE »Vseznalci« V našem občinskem javnem družbenem in političnem nastopanju poslušamo dnevno govorniško sposobne in nesposobne občane. Eni in drugi nam posredujejo to, kar menijo, da je modro, pametno in v določenem trenutku in sredini ustvarjalno: tako je na sestankih družbenopolitičnih organizacij, zborov Skupičine ter vseh drugih organov, kjer sejemo, sestankujemo, zasedamo... In tako se vsakemu izmed nas, ki bodisi nastopamo na teh sestankih ali samo poslušamo dogajanja, da se znajdemo v položaju, ko nam znanja in vednosti o določenih zadevah zmanjka, da smo torej med razpravo na steklenih nogah; prilika je pa mnogokrat taka, da se je treba oglasiti, da je treba nekaj reči, saj vzdušje in priložnost kar kl i četa po „ tehtni" besedi. In ker 'se v teh Časih mnogo pogovarjamo o perečih, akutnih, neljubih, neizpolhjenih in sploh težavnih zadevah, je za take ljudi imenitna priložnost, da uperijo svoj kritični prst in najdejo vzrok za pereče, akutne, neljube, neizpolnjene in sploh težavne zadeve v slabem informiranju. Le-to je tako hipoma krivec za domala vse naše napake in saj se domala večina nepogiobljenih razprav v iskanju vzrokov za negativnosti zreducira na neuspehe obveščanja. Mnogo je teh „vseznalcev," ki področje informiranja „odlično" poznajo in ga hipoma proglasijo za krivca mnogočesa, v praksi pa domala niti eden med temi tovariši ne izpolnjuje svoje vloge, ki naj jo kot družbenopolitični delavec ali samoupravljalec v svoji sredini' ima. Kajti znano je (vsaj moralo bi biti), da smo v~ procesu obveščanja v delegatskem sistemu vsi ne le prejemki, temveč tudi posredniki oziroma kot rečemo grdo — tudi subjekti. In ker ti tovariši to niso, tedaj si hkrati z besedami kritike obveščanja izrekajo kritiko tudi na lasten račun, če je informiranje dejansko vedno krivo za nepravilnosti, kijih doživljamo. PRED NAMI SO REZULTATI: otroke, da bi se zmanjšala odsotnost delavk z dela (Banka Domžale). Pripombe in stališča iz javn razprave JAVNA RAZPRAVA O OSNUTKIH SPORAZUMOV IN DOGOVORA O TEMELJIH PLANOV JE BILA SICER ŠIROKA IN JE DEJANSKO PRODRLA V VSAK DELČEK NAŠE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI. ŠTEVILČNO GLEDANO PA ŠTEVILO POSREDOVANIH PRIPOMB NI DALA MNOŽICE ODZIVOV? PA BODO VSEBINSKE PRIPOMBE PRISPEVALE H KONČNIM PREDLOGOM OZIROMA BOLJŠI KONČNI UBESE-DITVI TEH DOKUMENTOV. PA PREGLEJMO NEKAJ PRIPOMB IN STALIŠČ IZ TE JAVNE RAZPRAVE: Združeno delo je soglasno zahtevalo, da se določilo republiškega in občinskega dogovora o zaostajanju skupne in splošne porabe dosledno uresniči. » » ♦ * » Na posamezna določila dogovora so bile pripombe glede zaostajanja osebne porabe rast družbenega proizvoda, na kriterije investiranja in pa na prostorski del dogovora. * • * Največ pripomb pri prostorskem delu je bilo neposredno od občanov glede zazidljivosti posameznih parcel, nekatere pa so bile od posameznih organizacij združenega dela, ki pa pomenijo lahko pomembno razvojno vprašanje (Lek, Bayer Pharma, VGP Hidrotehnik, Helios). » # * V razpravi so izpostavili vprašanje realnosti planiranega razmerja med blokovno in individualno stanovanjsko gradnjo, na planirano dinamiko graditve blokovnih stanovanj, prišlo pa je tudi več predlogov na razširitev individualne pozidave izven zazidalnih načrtov. * • * Na programe samoupravnih interesnih skupnosti, ki so v samem osnutku dogovora opredeljeni le okvirno, podrobneje razdelani pa v samoupravnih sporazumih, so pripombe splošne. Tu pred nami pa na konkretne programe posameznih navajamo tele pripombe. » ♦ » OTROŠKO VARSTVO V vrtcih naj bi se organizirali posebni oddelki za lažje bolne * # » IZOBRAŽEVANJE OŠ Josip Broz Tito: iz programa izobraževalne skupnosti so izpadle vse nove naloge osnovnega šolstva; del stroškov za šolsko prehrano je potrebno zagotoviti iz združenih sredstev, sedanje breme, ki ga nosijo starši je preveliko; zagotoviti je treba boljše pogoje za delo celodnevnih osnovnih šol, odpirati tudi nove oddelke v skladu s prostorskimi možnostmi. * # » KULTURA Gradnja kulturnega doma v Domžalah je v danem trenutku neumestna, poleg drage investicije bodo še veliki vzdrževalni stroški (isti problem hala komunalnega centra). Večji poudarek na amaterski dejavnosti in smotrni izrabi obstoječih objektov (Seme-sadike Mengeš). » # » TELESNA KULTURA Program telesnokultume skupnosti naj bi bil namenjen množičnosti in ne bi smel angažirati toliko sredstev za investicije republiškega značaja in za sofinanciranje velikih športnih prireditev. * * » ZDRAVSTVO Zdravstvo se bo moralo uskladiti z občinskim planom, tako da bo poiskalo tudi notranje rezerve v boljši organizaciji dela in boljšem izpolnjevanju zdravstvenih uslug. Norme, ki so vpeljane v zdravstvenem in zlasti v zobozdravstvenem varstvu bo potrebno uskladiti tudi z vidika, da bo zajeto v zdravstveno in zobozdravstveno varstvo vse prebivalstvo. ■» » * STANOVANJSKA SKUPNOST V naslednjem srednjeročnem obdobju se mora dati poudarek družbeno usmerjeni gradnji, s tem, da se pravočasno zagotovijo zemljišča za kompleks gradnje in zmanjša individualna stanovanjska gradnja. Pri samem kreditiranju se predlaga, da se da prednost kreditiranju zadružne gradnje pred individualno gradnjo. * * • SKIS Pripombe na program SKIS-a so bile predvsem s strani posameznih krajevnih skupnosti, ki so opozorile na izpad potreb in sicer: javna razsvetljava, ureditev avtobusnih postajališč, rekonstrukcija cest, mrliške vežice, ureditev vodovoda in javne telefonske govorilnice. MANJ ŠTEVILNE, PA VSEBINSKE PRIPOMBE Mini razgovor z Janezom Kralje«* O poteku javne razprave o planskih dokumentih govori Janez Kralj, predsednik komisije za planiranje in koordinacijske komisije za pripravo prostorskega dela plana. Postavili smo mu nekaj vprašanj. V odgovorih smo želeli zvedeti, kako je potekala javna razprava o dokumentih, ki v pomembni meri opredeljujejo našo prihodnost in razvoj naše družbene skupnosti. J Kako ocenjujete javno razpravo, ki je minila o planskih dokumentih? Bila je organizirana v vseh sredinah, le da pripomb in mnenj ni dosti. To kaže, daje bilo v pripravah osnutkov že mnogo storjenega na področju vsklajevanja, predvsem materialnih okvirov. Kakšna „širina" je bila dosežena v javni razpravi? Bila je dosežena. Težnja je bila, da bi pripravili čimveč gradiv, povzetkov, uporabnih materialov, analitičnih tabel, kart itd. Tu bi morali samokritično reči, da za prostorski del plana tehnična izvedba ni bila taka, kot smo si jo želeli in tudi načrtovali. Kolikšno resnost in odgovornost smo v planiranju dosegli? Pri planiranju je bila resnost precejšnja za vse obdobje in vsa področja, razen pri planiranju komunalnih objektov. Do tega pojava je prišlo v pretežni večini krajevnih skupnosti, kjer so bile želje nekajkrat večje od možnosti, zlasti v prvi fazi planiranja. Kakšna se iz teh dokumentov kaže naša družbena prihodnost? Na področju gospodarstva, mora priti do uveljavljanja dejavnikov kakovosti; to pomeni doseganje boljših rezultatov z nizko stopnjo zaposlovanja, relativno majhnim obsegom naložb, varčevanjem energije, varstvom okolja in upoštevanjem drugih kriterijev, ki smo jih sploh sprejeli za naša ravnanja v prihodnje. Kaj pa prostorski del družbenega načrta? V pripravo prostorskega dela družbenega plana so bili doslej vloženi veliki napori, vendar se tu čuti pomanjkanje zakonskih sistemskih rešitev, strokovnih podlag, kažejo pa se tudi posledice dosedanjega slabega gospodarjenja s prostorom. Kako bomo postavke iz njega dosegli? Sam prostorski del družbenega plana bo zelo konkreten, t.j. da bo namembnost opredeljena oz. odre- jena praktično za vsako parcelo posebej. Za izvajanje prostorskega dela plana bo treba sprejeti še izvršilne predpise in ustrezno prostorsko izvedbeno dokumentacijo. Novo srednjeročno obdobje bo zahtevalo na tem področju družbenega življenja veliko večjo disciplino vseh; če želimo, da ga bomo uresničili. Dosedaj ga odgovorno gotovo nismo uresničevali. Kaj je v sistemu planiranja najteže doseči? Najteže je doseči to, da bi se na planiranju delalo stalno, da torej to ne bi bila kampanska naloga. Žal nosilci planiranja ne delujejo sočasno. Iz tega izhaja, da so veliki problemi pri vsklajevanju, to pa povzroča zaostajanje v rokovniku in kakovosti pripravljalnih dokumentov, ki bi bili lahko boljši. Kakšne so izkušnje iz letošnjega leta za naprej? Glavna izkušnja je v tem, da naj noben nosilec planiranja v bodoče ne čaka na druge in da naj v (Nadaljevanje na 62. strani) Predstavljamo SIS otrošl varstva Eno od področij, ki mu mora družba, da bi zadostila potrebam, namenjati mnogo denarja, je prav gotovo področje otroškega varstva, kjer smo v občini v preteklosti resnično mnogo storili. Ker pa je priseljevanje v občino mnogo hitrejše se zdi, da smo storili malo. Pa temu ni tako . .. To je ena od ugotovitev, ki smo jo izrekli na skupnem razgovoru, ki so mu prisostvovali Angelca Keržan, predsednica 10 SOV Domžale, Davorina Govekar, predsednica skupščine SOV, Janez Pernuš, tajnik SOV ter odgovorni urednik Matjaž Brojan. manjkajoča sredstva V Domžalah ne gre za tako povečan naravni prirastek prebivalstva, pač pa za prekomerno priseljevanje. Vsi predvidevajo, načrtujejo gradnjo vzgojnovarstvenih ustanov, vendar nihče teh svojih „v zraku" želja ne podkrepi s podatkom, od kod bomo zanje dobili denar oz. finančna sredstva. Na zborih občanov so take zahteve predočene, evidentirane, obljuba „VRTEC BO" visi v zraku in kar naenkrat pridemo do spoznanja: denarja ni in tudi nikogar, ki bi ga dal. Pa ta problem, ki omejuje gradnjo prepotrebnih vzgojno-varstvenih ustanov, nikakor ni edini. Naj jih še naštejemo: — socialne razlike med otroki (kar zadeva dobrine varstva in vzgoje) - prenos otroškega dodatka iz republiških programov v občinski program in s tem v zvezi uveljavljanja domicilnega principa — združevanje dejavnosti s socialnim skrbstvom v okviru strokovnih služb skrbstva — priprava predšolskih otrok na šolo - povečanje kadrovskih štipendij za manjkajoči kader v vzgojno-varstveni dejavnosti - združevanje sredstev kot dopolnilni vir za izvajanje investicije Manjkajoče zmogljivosti in možna rešitev Samo letos so v skupnosti otroškega varstva odklonili 380 otrok, kar pomeni število otrok dveh velikih vrtcev, denimo vrtcev v Domžalah in Mengšu, ki jih bodo v prihodnje gradili v skupni vrednosti 90 milijonov dinarjev. Ko jih bodo zgradili bi oba vrtca zadostila današnjemu primanjkljaju zmogljivosti. Samo tedaj (leta 1985 predvidoma) bodo potrebe že nove .. . Otroci nove soseske v Trzinu v tem številu (380) niso zajeti, kajti domala vsi novodošli Trzinci vozijo otroke v Ljubljano. Sicer pa pričakujejo, da bodo dobili vrtec v novozgrajeni urbani soseski. Ob gradnjah niso zanj plačali nobenega prispevka, vrtec pa jim je bil obljubljen, saj jim gaje bil obljubil ob podpisu' pogodbe prodajalec stanovanj. Stvar je prišla tako daleč, da se sedaj vršijo pritiski za vrtec na onega, ki tedaj pri obljubah ni imel zraven prav nič. (Nadaljevanje z 61. strani) svojem okviru razčiščuje svoj razvoj. To pomeni, da morajo delavci, kot osnovni nosilci planiranja, sami spremljati svoj razvoj in za naprej začrtovati smernice tega razvoja. Sele drugotnega pomena je, da lahko usklajuješ z drugimi nosilci planiranje svoje načrte glede prihodnosti; predvsem v smislu omejitev in okvirov, ki ti jih postavljajo. Kako bo planiranje organizacijsko potekalo v prihodnje? Za naprej bo organizacijsko na občinski ravni strokovno operativna pristojnost v rokah Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, postopki samoupravnega vsklajevanja in sprejemanja pa so določeni že v samem zakonu o družbenem planiranju, ki je bil v preteklem letu sprejet. Kako ste zadovoljni z opravljenim delom? V posameznih fazah nismo bili zadovoljni s svojim delom, tako glede rokov, kot glede vsebine. Ko pa smo naše delo primerjali z drugimi občinami, smo lahko ugotovili, da so naša prizadevanja dala bistveno boljše rezultate. Samo uresničevanje sprejetih planov pa bo dalo dokončno oceno dela na planskih dokumentih. Pa naše informiranje? So bili občani dovolj in v primerni obliki obveščeni o planskih dokumentih? Glede na gradivo, ki je bilo na razpolago, so vsi občani dobili ustrezna gradiva, mislim, da dobra. Ta material ni lahek, torej je sorazmerno zapleten, celovit in zahteva določeno poznavanje podrobnosti. Kljub temu, daje predvideno v naslednjem obdobju omejeno dose-ljevanje, pa je naravni prirastek mnogo večji od načrtovanega. Do srede septembra je bilo v občini rojenih 400 otrok Naravni prirastek in manjše doseljevanje bo zagotovilo vsaj nekoliko do zmanjševanja števila odklonjenih otrok. Delno bi ta problem rešilo lahko tudi urejeno družinsko varstvo, katerega začetki se že uspešno uresničujejo. Tako so že zametki dojenčkovega varstva otrok do treh let, saj je 56 dojenčkov že v varstvu v varstvenih družinah. Če bi se to varstvo razširilo, bi bilo potrebno manj dojenčkovih zmogljivosti v vzgojno-varstvenih ustanovah, ki so zaradi specifične opreme zelo drage. Brez oz. z manj dojenčkovimi zmogljivostmi bi bile investicije vzgojno-varstvenih ustanov cenejše, s tem bi pa lahko v enem objektu zagotovili več ostalih (sicer cenejših) zmogljivosti. Socialne razlike med otroki (kar zadeva dobrine varstva in vzgoje) Vsem otrokom naj bi dali v naši občini vsaj eno obliko otroškega varstva. To je zaenkrat še želja, katere uresničitvi se še zlepa ne bomo približali. Tako so nekateri deležni teh oblik, vzgoje in varstva, drugi pa ne. Poskusi, kako vendarle zmanjševati te razlike obstojajo, saj bi radi, da otroka vključimo v vzgojne programe že s 4. letom starosti, ko ga vključimo v 80 urni vzgojni program — cicibanovo šolo. Ta fond ur bomo povečali v naslednjem srednjeročnem obdobju, ker je dejansko nezadosten. Ob tem so SOV želi tesno povezovati z vsemi krajevnimi skupnostmi. Pri tem je opaziti, da so nekatere krajevne skupnosti zelo prizadevne in aktivne, druge pa nedosledne in pasivne. V nekaterih so sami pripravljeni zbrati lastna sredstva, znajo si poiskati več možnosti, drugje pa je pasivnost popolna. Doslej se je obvezni program male šole izvajal in uresničeval v okviru občinske izobraževalne skupnosti, z novim zakonom pa mora SOV prevzeti organiziranje in financiranje male šole. Tu se pojavljajo razlike v številu ur. Vsi otroci v občini med 6—7 leti starosti imajo obveznih 120 ur male šole, na tistih področjih kjer pa ni vrtcev, pa je število ur večje ponekod tudi do 500 ur. To spet pomeni razlikovanje med otroki. Naša želja za naslednje srednjeročno obdobje je - celodnevna mala šola generaciji 6-7 let. Točneje 20 ur na teden. Prenos otroškega dodatka iz republiških programov občinski program in s tem v zvezi uveljavljanje domicilnega principa V občini prejema otroški dodatek nekako 5.000 otrok; gre za otroke staršev, ki so zaposleni v organizacijah združenega dela na območju občine Domžale. Ob tem ocenjujemo, da je v občini še 2.000 otrok prejemnikov otroškega dodatka in sicer tistih staršev, ki so zaposleni v drugih občinah. Zanje pa skupnost otroškega varstva ne bo prejela niti sredstev niti izvajala politike enotnih denarnih pomoči. Kakovost prenosa sredstev iz republike v občine je v tem, da se omogoči večji vpliv delavcev pri porabi sredstev, ki so se namenjala pri izvajanju družbenih pomoči v otroškem varstvu. To je povečanje samoupravnih pravic delavcev pri odločanju z denarjem, ki ga je družba namenila za urejanje vprašanj otroškega varstva. Če ta zadeva ne bo potekala po domicilnem načelu - tako pač menimo v Domžalah - potem bo ta enotnost, ta samoupravna pravica omejena. Združevanje dejavnosti s socialnim skrbstvom v okviru strokovnih služb skrbstva Perspektiva razvoja enotnih evidenc socialnih dajatev zajema tudi področje otroških dodatkov in subvencioniranje stroškov v vrtcih, zato je orijentacija skupnosti v socialnem varstvu v tem, da se izvajanje del in nalog pri uveljavljanju otroških dodatkov vključi med naloge centra socialnega dela ali podobne organizacije v občini, kot se bo pač ta organizacija v občini imenovala. To nalogo v socialnem varstvu bo SOV sofinancirala s svobodno menjavo dela, do tega časa pa bo to izvajala še občinska zdravstvena skupnost s pooblastilom SOV. Povečanje kadrovskih štipendij za manjkajoči kader v vzgojno-varstveni dejavnosti To je nova naloga skupnosti otroškega varstva, ker so o tem doslej skrbeli v občinski izobraževalni skupnosti, v Skupnosti za zaposlovanje ter podpisniki družbenega dogovora o izvajanju kadrovskih štipendij. To delo bo omogočilo načrtno kadrovanje skladno z obsegom dejavnosti. Danes že zaposlujemo v občini vzgojiteljice s 4-letno vzgojiteljsko šolo, omogočamo jim, da imajo mentorja in to tudi-financiramo. Za naprej predvidevamo povečanje kadrovskih štipendij, v okviru širše regije v posebni izobraževalni skupnosti pa tudi vzgojiteljice z višjo izobrazbo za konkretne potrebe. Združevanje sredstev kot dopolnilni vir Doslej je bila izključni vir sredstev za gradnjo prispevna stopnja iz brutto OD delavcev. To je osnovni, glavni in edini vir. Ta vir dopušča gradnjo predloženega in sprejetega programa. Vse, kar bi želeli zgraditi več, zahteva nove načine financiranja. Za potrebe investicij za pospešeno gradnjo predlagamo še poseben samoupravni sporazum za hitrejšo gradnjo objektov družbenega standarda. Nov način predlagamo skupaj s TKS in kulturno skupnostjo. Če bo sprejet, bomo lahko zgradili vrtce v Mengšu, Domžalah in Dobu. Če pa to ne bo sprejeto (prinaša nam dodatna sredstva), bomo komaj zagotovili sredstva za vrtec v Mengšu. (Nadaljevanje na 63. strani) 62 r VETERINARSKI ZAVOD KAMNIK - DOM2ALE LASTNIKOM PSOV! Obveščamo vas, da bo obvezno cepljenje mladih psov, ki v letošnjem letu še niso bili cepljeni proti steklini, na sledečih zbirnih mestih: dne 6.12.1980. Mengeš od 8. - 9.30 ure Domžale Krtina Moravče Trojane Blagovica Krašnja Lukovica od 10.00 - 12.00 ure od 13.00- 14.00 ure od 14.30- 16.00 ure od 1,30 - 15,30 ure od 13.00- 14.00 ure od 11.30- 12.00 ure od 10.00- 11.00 ure Mengeš, Trdinov trg pri Kuralt Karlu Domžale, Stobovska 2 Flerin Ludvik Krtina, pri Kovaču — Simon Francu Moravče, na dvorišču pri Zadruž. domu Trojane, pri Smrkolj Pavlu Blagovica, pri Piskarju, Cerar Janez Krašnja, pri Štrukelj Pavlu Lukovica, pri Zadružnem domu Radomlje, Prešernova 24, pri Kancu Cepiti je obvezno vse pse starejše od 4 mesecev, to je vse, ki so poležem' do avgusta 1980 in niso bili cepljeni v letošnjem letu. Pozivamo tudi lastnike starejših psov, če jih niso cepili spomladi, da jih privedejo na cepljenje. Cepljenje je obvezno na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1980 na območju občine Domžale, Uradni vestnik občine Domžale št. 6, od 3.4.1980. VETERINARSKI ZAVOD KAMNIK - DOMŽALE Radomlje od 8.00- 9.30 ure r SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Sekretariat za kadrovske zadeve OBVESTILO NOSILCEM SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA Obveščamo vse nosilce samostojnega osebnega dela, da od 15.10.1980 dalje lahko pogodbe o zaposlitvi registrirajo v Sekretariatu za kadrovske zadeve nad Fotostudiem Majhenič, Ljubljanska 94, Domžale, I. nadstropje — vhod zadaj. (Nadaljevanje z 62. strani) Znano je namreč, da se ob vseh podražitvah draži tudi dejavnost vzgojno-varstvenih zavodov, zato je denarja za investicijske posege vse manj. Razgovor vodil Matjaž Brojan f~ OGLASA Zatekla se je psička, dolgodlaka, lešnikove barve. Telefon 722-761 (popoldne). _ Montaža TV ANTEN. Sašo Pavlic, Ljube Šercerja 4, Domžale, tel. 722-240. r, Otroške varstvene ustanove: KAJ GRADIMO? KAJ BOMO GRADILI? — Vrtec v Moravčah, ki lahko sprejme 32 otrok — je že zgrajen in so s strokovno pedap^škim delom v njem že pričeli. — V Trzinu gradijo vrtec -a 120 otrok. — V srednjeročnem planu '981 - 1985 bodo začeli graditi vrtec v Mengšu za 256 otrok. — Prav tako bodo začeli v prihodnjem srednjeročnem obdobju 1981 -1985 graditi vrtec v Domžalah v KS Simona Jenka za 256 otrok. — Morda bo prišlo tudi do izgradnje vrtca v Dobu (nekje okrog leta 1985), če bodo možnosti to dovoljevale. OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo OBJAVA o prodaji motornega vozila Na podlagi 3. člena pravilnika o vrsti, prostornini in življenjski dobi motornega vozila, višini nadomestila pri nakupu motornega vozila, obsegu zavarovanja in višini pavšalnega povračila stroškov za popravilo motornega vozila (Uradni list SFRJ, št. 8/77), objavlja sekretariat za občo upravo občine Domžale JAVNO LICITACIJO o prodaji osebnega motornega vozila IMV Renault 4 TLS 1123, leto proizvodnje 1979. Izklicna cena vozila je 97.000 din, kupec pa je dolžan plačati še prometni davek. Javna licitacija bo dne 19. novembra 1980 ob 15. uri na sedežu občine Domžale, soba 35/1. Vozilo si interesenti lahko ogledajo isti dan od 8. do 15. ure na dvorišču občine Domžale. Sekretariat za občo upravo r OSNOVNA SOLA MATIJA BLEJCA-MENGEŠ MATEVŽA OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: 1. RAČUNOVODJA za opravljanje del v računovodstvu šole - za določen čas od 15.1.1981 do 31.10.1981 2. ADMINISTRATOR za opravljanje del v tajništvu — za določen čas od 1.2.1981 do 31.10.1981 Nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu. Pogoji: 1. Višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri po možnosti s prakso, znanje strojepisja, poznavanje predpisov s področja finančno materialnega poslovanja. 2. Dveletna administrativna šola, poznavanje administrativnega dela, znanje strojepisja. Prijave sprejemamo do zasedbe. Na podlagi 49. in 53. člena statuta Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog in 126. člena za izvrševanje delovnih nalog in opravil RAZPISUJE KRAJEVNA SKUPNOST VRHPOUE-ZALOG prosto honorarno delovno mesto ADMINISTRATORJA za 8 urno tedensko delo. Kandidati za opravljenje navedenih opravil in nalog morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima izobrazbo poklicne smeri z znanjem pisarniškega poslovanja, — da ima moralno politične kvalitete. Poskusna doba traja 2 meseca. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na svet Krajevne skupnosti Vrhpolje—Zalog, 61251 Moravče.