DOMOVINA
Mesečna priloga „Slovenski Tehnik"
			
Uredni&tvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise bla- i govolite frankirati. rokopisi se ne vračajo.	Izhaja trikrat na teden, ysak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta j ' rt kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele j ! toliko več. kolikor znaša poštoiiua. namreč: Na leto 17 kron. . ) pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu. plačuje se vnaprej.		t Za inserate se plačuje 1 kron« temeljne pristojbine » ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat : za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust.
Shod „Slovenskega političnega društva ' za Spodnje Štajersko v Mariboru.
n.
Dr. Brejc je najprej oficijelno izjavil. da se Korošci udeležujejo zborovanja kot gosti, kajti Korošci so že imeli svoj shod. Na. tem shodu stavljeni sklepi so veljavni in za Korošce obvezni, tem nimajo več nič dodati ne odvzeti. Teli sklepov se Korošci drže z jekleno disciplino, ker je v slogi in disciplini njih moč in rešitev. Na shod v Maribor so prišli torej kot gostje, podat štajerskim bratom informacije. Glavne poteze boja so vsem znane. Glavna krivda za poraz slovenskega naroda v tej borbi tiči v tem, da se a priori ni našel človek, ki bi bil poklical zastopnike vsega naroda na posvetovanje, da se sklene skupna taktika. Koga zadene ta tragična krivda, govornik ne ve; „male, abotne in bedaste"' voditelje koroških Slovencev gotovo ne. Na Kranjskem najmočnejša, da. skoro edino vladajoča stranka je začela agitacijo za volilno reformo in proglasila, da je vsaka reforma boljša, nego sedaj veljavna postava. Za Korošce to ni res. Po stari postavi so Korošci razdeljeni v dva volilna okraja, v katerih žive v kompaktnih masah ter se lahko kulturno in gospodarsko tako organizirajo, da si pridobe in osigurajo oba okraja. V dokaz temu navaja faktum, da so Slovenci v enem teh okrajev bili pri predzadnjih volitvah s 300 glasovi v manjšini, pri zadnjih pa že samo s 43 glasovi. Slovenska zmaga bi bila v tem okraju gotova. V drugem t. j. v beljaškem okraju, propali so Slovenci pri zadnjih volitvah za tri glasove! Zmaga bi bila v tem okraju še prej naša; — tako bi si Slovenci na Koroškem po stari postavi priborili in zavarovali dva mandata. ker so v obeh starih volilnih okrajih kompaktni in se lahko organizirajo. Slovenska javnost o tem ne ve, to je. res, toda temu niso krivi Korošci — in tudi ne njih „mali in abotni"' voditelji, ampak ta „slovenska javnost"' sama. „Mira"' gre 24 izvodov v našo narodno metropolo v Ljubljano, od teh gre 14 izvodov v zameno v razna uredništva, naročnikov, ki „Mir"' plačujejo, je torej v Ljubljani — deset! I — Zato pa „slovenska javnost"' ne ve, kako je na Koroškem in tudi ne ve, kako je novi načrt slovenske Korošce naravnost razrezal in razkosal. Po novem načrtu so Slovenci razdeljeni na osem volilnih okrajev, katere so nemški poslanci tako spretno sestavili, da bodo nemška mesta in trgi povsod odločevali in slovenski glasovi ne pridejo nikjer prav v poštev. Zato se koroški Slovenci ne morejo sprijazniti s to reformo — stari volilni red je
za nje ugodnejši. Tudi se trdi, da so slovenski državni poslanci vse storili, da to krivico od nas odvrnejo. Tega govornik ne verjame in ne more od- • vezati poslancev od te krivde, dokler mu ne dokažejo, da so v resnici storili, kar trde. Vrhu vsega se pa še oškodovane Korošce zasmehuje. Korošci odgovarjajo na to, da če so gospodje res tega mnenja, da je ta volilna reforma tako srečna za Slovence, naj rajše odkrito sklenejo z Nemci zvezo, naj Korošce žrtvujejo ter pridejo na njih narodni pogreb. Zavrača nadalje vse orgamente, katere je rabil „Slovenec"' in dr. Šušteršič proti sklepom koroških shodov kot neutemeljene, posebno pa njih trditev, da Korošci podpirajo Plantanovo geometrijo. Zahteva koroških Slovencev, da se odte-gajo mesta od kmetskih občin, je dobro premišljena in utemeljena. Ta delitev volilnih okrajev v mestne in kmetske občine je i&vedeaa v vseh provincah okrog in okrog Koroške, ako bi torej Slov. Ljudske Stranke no bila gnala želja dobiti celo Kranjsko v svoje roke, bi ne bil dr. Šušteršič stavil predloga, naj se ta razdelitev na Kranjskem odpravi. Ako bi se pa na Kranjskem ne bilo to zgodilo, ne bi mogli niti Nemci niti vlada zahtevati, da se to edino na Koroškem stori, — tako bi bilo mogoče, da se na Koroškem vstva-rijo za Slovence pravični in zanesljivi kmetski okraji, dr. Šušteršič bi pa za to Korošcem dano pravico lahko dosegel, da se na Kranjskem združijo mesta, resnična mesta v en volilni okraj, kateri bi pripadel kot dar Slovenske Ljudske Stranke slovenskim krščanskim delavcem. Tako pa nimajo delavci nič in Korošci nič. Očitanje, da je od koroških voditeljev netaktično pisati in trditi, da takozvani slovenski mandat ni Slovencem siguren, čeprav imajo tako ogromno večino v okraju, ni opravičeno. Poslanec Lemisch je dr. Šušteršiču dejal, da je ta „slovenski"' volilni okraj tak, da more v njem edino le Grafenauer vsled svoje vseobče priljubljenosti pridobiti si večino, vsak drug slovenski kandidat mora propast! Tak je torej ta slovenski volilni okraj na Koroškem v resnici. — Nezaupnice poslancem in resolucije sklenjene na koroških shodih so tudi trezno premišljene in imajo ta namen, dati poslancem, ki so bili na Dunaju premagani in tepeni v dati jim orožje ljudske nevoljev roke, da nadaljujejo boj za slovenske pravice s tem novim orožjem rekoč: ljudstvo to zahteva od nas! To je bila globoko zamišljena taktika, ali niso je razumeli; — oni hočejo volilno reformo za vsako ceno, koroški voditelji pa trde, da je stari volilni zakon za Korošce boljši •— ker jih druži, novi pa drobi in kosi. Po novem načrtu bodo Korošci primerno sklepali
kompromise, če hočejo priti vsaj do neke veljave v političuem življenju; toda ker so tako razkosani, morali bi se družiti v enem volilnem okraju z nemškimi nacijonalci, v drugem krščanskimi soci 'alci, v tretjem s socijalnimi demokrati itd. Jeli to še politika? Kedo naj kaj tacega vodi ? Kdor bi to mogel, zaslužil bi svetinjo za znanje in umetnost, Ta govor je vzbudil splošno odobravanje in ploskanje.
G. dr. Hrašovec prečita resolucije sklenjene na občnem zboru političnega društva „Naprej"' v Celju ter v daljšem govoru utemeljuje naše zahteve gflede Koroške in Štajerske. Govornik pov-darja, da je za nas posebno' bridko, da so odtrgali slov. občine cmureškega in radgonskega okraja od slovenske skupine ter jih potisnili v nemški volilni okraj, ter tako obsodili naše rojake na politično smrt. Govornik pravi, ■la mora naša zahteva, da se nam da .a Sjnjùnjeiu štajerskem tudi v mestih in trgih en mandat, neomajna, ter poživlja poslance, politike in narod, da ne mirujejo, dokler si te pravice ne izvojujemo. Dokler ne bodemo imeli v mestih svojega poslanca, nas bodo smatrali za manj vredne ter bode vlada z nami tudi tako postopala. To je za nas taka žalitev, da je ne smemo prenašati ter se ji moramo v vsemi postavnimi sredstvi upreti. Šele ko bomo imeli svojega poslanca za mesta, bodemo v stanu s potrebno važnostjo in tehtnostjo zastopati tudi svoje kulturne zahteve v mestih in trgih, — sedaj se nas vedno zavrača, češ, saj vas v mesrih in trgih ni! Če pa ne bode štajerskim poslancem mogoče doseči izpolnitev naših želj, in če njih slovanski kolegi nimajo smisla za vseslovenske potrebe, naj izvajajo iz tega konsekvence ter jim obrnejo hrbet! Poskusijo naj pa vse, da bodo volilci videli, da so vse storili, kar se je dalo storiti, da izvedejo njih voljo. V tem naj bodo spretni — odločni in brezobzirni.
Spregovoril je še koroški poslanec Grafennuer, burno pozdravljen od vseh zborovalcev par presrčnih besed ter končal z obzirom na Korošcem storjene krivice z željo, da naj bratovska ljubezen popravi, kar je zakrivila človeška slabost! Ta ljubezen, ki se kaže sedaj, naj ostane in raste med nami in naj nam pomaga rešiti slovensko Koroško, katero si prizadevajo Nemci na vsak način pridobiti, ker jim je neobhodno potrebno, da naslonijo nanje svoj most — do Ad ri j e!
Mnsgr. dr. Mlakar zaključuje zborovanje ob četrt na tri popoldne.
Tako se je zvršilo to zborovanje, na katerem je bilo pod predsedništvom kanonika monsig. dr. Mlakarja in ob
ogromni udeležbi našega duhovstva izraženo obžalovanje nedostojnih „Slo-venčevih"' napadov na koroške voditelje; bilo je konštatirano, da se je „Slov. ljudska stranka"' in nje vodja dr. Šušteršič postavil na provincijalno torej sebično stališče ter tako zakrivil vso nesrečo na Koroškem. „Slovenec" naj se ne izgovarja, da ni bil izrecno imenovan in da ne leti graja samo nanj. Vse to leti nanj, če prav se ga ni imenovalo in za to grajo so glasovali skoro vsi duhovniki, katerih je bilo na shodu gotovo nad sto — proti samo — trije. Naj nam torej „Slovenec" ne očita več, da, če pišemo proti njemu in onim, ki ga pišejo, da pišemo in hujskamo proti duh ovstvu v celoti. Ta shod je celo sijajno dokazal, da du-hovstvo v celoti si varuje „Slovencu" nasproti ravno tako prosto kritiko, kakor mi ter mu je to svojo kritiko tudi na sloyesen način pod predsedstvom monsig. dr. Mlakarja izreklo.
Svetovno-politični pregled.
Ruski dogodki.
Shod ustavne demokratične stranke.
Na shodu ustavne demokratične stranke je bilo zastopanih 30 gubernij. Zborovalci so bili nejevoljni tudi na carja zaradi razpusta dume. Sklenili so, da nastopijo pri prihodnjih volitvah le v zveži s strankami na levici. Po končanem delu na polju pričakujejo novih nemirov. Stranka hoče nastopiti, pri volitvah s sledečim programom: Takoj naj zboruje ljudsko zastopstvo, parlamentarno ministrstvo, razdelitev zemljišč v kolikor jih potrebujejo kmetje.
Zveza 17. oktobra
je izdala oklic na volilce, < v katerem pravi: ne prelivanje krvi, ampak mirni boj s postavnimi sredstvi reši deželo pogina in pribori pravico, svobodo in red. Zato pozivlje zveza svoje pristaše, naj se pq njenih načelih ravnajo.
Atentat na Stolypina.
V soboto, dne 25. t. m. se je zvršil atentat na ministrskega predsednika Slolypina v njegovi vili. Pripeljali so se ob času običajnih sprejemov štirje možje in v predsobi je nakrat padla in se razpočila bomba. Ranjeni so bili vsi v predsobi navzoči, tudi napadalci, ranjena je mala hčerka Stolypina ter sin, Stolypin sam je pa ostal nepoškodovan.
— Delegacijsko zasedanje bo
meseca oktobra v Budimpešti, in sicer se začne 18. ali 20. oktobra. Zagovorniki vladnega načrta volilne reforme so vsled.tega nejevoljni; češ, da se s tem reforma zopet zavleče ali celo pokoplje, dočim upa vlada, da bo načrt dotlej v odseku rešen in pride po delegacijskem zasedanju v zbornico.
—	Nova hrvatska vlada dela in do sedaj ni čuti z nobene strani glasu proti njej, ker je nepristranska in ne pozna protekcijonizma, ki je tako bujno cvel za časa prejšnjega režima. Šef justice, dr. Badaj, je pripravil nov tiskoven modern in svobodomiseln zakon, ki gotovo zadovolji vsakogar. Šef šolstva, Roje, si je osvetlil lice z dvema okrožnicama, ki sta jako značilni, ker nam kažeti smer, ki jo želi Ubrati nova vlada. Prva okrožnica se tiče ljudskih učiteljev brez službe, ki se ne bodo več nameščali po osebnih priporočilih, ampak po vrsti, po letih, kakor so izvršili preparandijo. Druga okrožnica se nanaša na srednješolske profesorje. S to okrožnico se nalaga ravnateljem srednjih šol, da v poročilih o profesorjih svojih zavodov — katera poročila se predlagajo vladi — ne treba poročati o političnem mišljenju profesorjev, ampak le o strokovni izobrazbi in druzih sposobnostih. Za časa prejšnjih vlad se je dogajalo na vseh zavodih, da so „štre-berji" denuncirali profesorje radi po; litike, pak so bili dotičniki raditega'pre-meščavani na slabeja mesta. To je bilo sredstvo policijskega sistema, s katerim se je popolnoma obračunalo.
Srbski cerkveni kongres se vrši najbrže v listopadu v sremskem Karlovcu.
—	Bolgarski diplomatski agent v Carigradu, Načevič, je podal ostavko, ki je sprejeta. Baje ni storil tega radi napetih odnošajev med Bolgarsko in Turčijo, ampak iz razlogov notranje politike.
—	Razpor mety Rusijo in Bolgarijo. „Večerna Pošta"' v Sofiji je hudo napadala ruskega poslanika in pri tem objavila tajna pisma iz zunanjega ministrstva. Ruska vlada je zahtevala od bolgarske pojasnila, in ker ga ni dobila, je ukazala svojemu poslaniku, da se omeji na najpotrebnejše občevanje z bolgarsko vlado.
—	Prusko nasilstvo proti Poljakom. V pruskem notranjem mini-stvu izdelujejo zakon, po katerem dobi naselbinska komisija pravico, da sme razlastiti vsako posestvo.
—	Proti carini na kavo. Vse-ameriški kongres je sklenil, naj skliče vseh petnajst kavo proizvajajočih ameriških držav v teku 6 mesecev shod, na katerem naj zavzamejo stališče proti carini na kavo v Evropi.
—	Kulturni boj na Francoskem. Različni listi prinašajo sedaj podrobnosti o zborovanju francoskih škofov, ki se je vršilo koncem maja. Iz teh poročil je razvidno, da se je večina navzočih škofov izrekla zato, da se francoski katoličani prilagodijo novim razmeram in z 48 proti 26 glasovom j'e bil sprejet načrt za verske družbe v okvirju novega zakona. Papeža je ta sklep baje neprijetno dirnil in je vzkliknil: „Proti meni so glasovali, glasovali so kot Francoz je."
—	Grški kralj Jurij pride baje v bližnjih dneh v Marijine toplice na Češko, da se sestane tam z angleškim kraljem Edvardom ter se posvetuje ž njim o položaju na Balkanu.
Dopisi.
Iz Hrastnika. „Strelski in ke-gljarski klub Hrastnik-dol" in „Bralno društvo na Dolu" priredita dne 9. kimavca t. 1. pri g. Rošu v Hrastniku veliko ljudsko veselico v prid „Dr. sv. C ir. in Met." Vspored je jako obširen. Igrali se bosta enodejanki „Krojač Fips" in „Raztresenci". Po njih prosta zabava. Bogato oskrbljeni paviljoni bodo nudili obiskovalcem obilo najrazličnejših okrepčil. Streljanje za dragocene dobitke bode privabilo iz-
urjene strelce in lovce, ples ljubeča mladina se bode zadovoljila, ljubitelji godbe se bodo naslajali ob zvokih znane godbe vrlega „pazn. in del. podpornega društva" trboveljskega in tamburaši bodo vdarjali lepe, težke komade. Vabi se že sedaj domače in tuje občinstvo k obilni vdeležbi, sosedna društva pa so prošena, da vpoštevajo pri prirejanju svojih veselic ta dan in vplivajo na svoje člane, da posetijo to veselico. Zlasti še opozarjamo, da se veselica vrši ob vsakem vremenu. Dež naj ne straši nikogar.
Od Boča. Izlet, katerega smo priredili dne 12. t. m. na Boč, je bil obiskan kaj dobro. Prihiteli so izletniki iz Maribora, Ptuja, Št. Jerneja, Makol, Poljčan, Studenic, da pozdravili sjno lahko Slovenca iz Gradca, vrlega in neustrašenega hribolazca. Bilo nas je vseh 34. ki smo kljub dežju prejšnje noči z veseljem korakali od poljčanske strani proti vrhuncu, ter dospeli po eni uri hoda do kostrivniške podružnice Sv. Miklavža. Tukaj smo se na-srkali sveže planinske vode in si ogledali takozvano Balunječo-votlino, skozi katero se baje pride do velikanskega jezera, nahajajočega se v sredini Boča. V tem jezeru bi naj sameval velik zmaj s katerim strašijo praznoverne matere svoje otroke, kadar niso pridni in se kujajo. Če še omenim, da prinašajo stare ženice iz Balunjače novorojence, mislim, da lahko vzamemo zopet pot pod noge ter jo mahnemo naravnost proti koči na Boču.
Pot je težavna in dozdeva se ti, da greš po strehi. Dospevši do planinske koče, nam je lil kar ščurkoma znoj raz čela, noge niso bile nič kaj dobre volje in tudi želodec je sitnaril po nečem, čemur pravimo pijača iu jescvila. da ustrežemo vsem hkrati, smo se posedli, odvezali nahrbtnike ter se pokrepčali z jedili, ki nam jih je na^ tovorila skrbna ženica, dobra mamica ali sestrica.
Ko so utešila nekaj zalegla in se zadovoljile sitnobe, naznanili smo Bo-čanom z gromovitim živio-klicem, da smo na razgledniku. Z dalnogledom se nam je nudil krasen "razgled. Divili smo se osobito razgledu proti vzhodu in severu.
Nazaj smo jo odkurili proti Stu-denicam in si grede hladili suha grla z malinami, ali kakor pravijo s cvi-njekom (od kod neki ime), katerega je poln sploh ves Boč in za katerega ' dobe tukajšnji prebivalci od 4 do 6 tisoč kron na leto.
V tričetrt ure smo konečno pri-kobacali. mokri in utrujeni, žejni in lačni, v prijazen trg Studenec, kjer se \iam je pri g. Koropcu, vrlo narodnem gostilničarju, postreglo v obče zadovoljstvo. Pravkar smo bili najbolj pri jedi, kar prikoraka zaostali izletnik ter nam pripoveduje s strahom in trepetom, o dveh starih in štirih mladih divjih svinjah, ki so ga baje zasledovale in jim je ušel le z največjo silo. Nekateri so ga pomilovali, drugi pa so se mu režali na vso grlo, ker soN smatrali hribolazčevo pripovedovanje za neisti-nito. A govoril je tako dokazilno in prepričevalno, da smo mu konečno verjeli vsi in par tukajšnjih lovcev je sklenilo takoj, odpraviti se prihodnje dni na lov nad divje svinje. Kolikor sem zvedel pozneje, zasledili so baje resnično sled in g. Š. je celo že streljal po eni. Dejstvo je torej, da se na Boču klatijo divje svinjé in srečen bo lovec, ki bo prvi ustrelil eno iz med njih.
Bil je to vesel dan za ljubitelje narave in domačih gora. Sklenili smo torej pred razhodom, napraviti v do-glednem času zopet izlet na Boč ter vijudno povabiti načelnika podravske podružnice, da se ukrene petrebno
glede potov, koče. razglednika itd., kar je seveda nujno potreba. Na svidenje! Planinske pozdrave!
Ljutomer. Slavnost „Murskega Sokola" dne 15. t. m. je uspela prav povoljno. Do 3000 ljudij vseh slojev se je zbralo na veseličnem prostoru v Sršenovem logu. V častnem številu so prihiteli bratje Hrvati, ki pri vsaki 'priliki pokažejo svojo ljubezen do . Slovencev. Varaždinskemu Sokolu gre dokaj hvale, da se je razvila slavnost tako lepo. Videli smo mile goste iz Celja, Gornje Radgone, Maribora, Male Nedelje, Sv. Antona, Središča, Št. Jurja, •posebno nas je vzradostil poset Slovencev in Slovenk iz prebujenega Št. Ilja z županom Thalerjem na čelu.
V	vznesenih besedah je pozdravil drage goste in številen narod podstarosta br. Jožko Rajh. Najlepša točka slavnosti je bila javna telovadba Združena murski in varaždinski Sokol sta izvajala pod načelstvom br. Stanjka proste vaje prav eksaktno; tudi vaje na orodju, ki imajo za ljudstvo posebno privlačno silo, so zelo ugajale. Zdi se nam pa, da je telovadbe pri sokolskih prireditvah vedno nekoliko preveč; ljudje se utrudijo in vsled tega končnim, najlepšim vajam ne sledijo dosti pozorno ali pa se začnejo razhajati.
Zelo dopadle so vaje s kiji, ki jih je izvajal oddelek „Murskega Sokola". Mnogo veselosti in občudovanja je vzbudila vrsta hrvatskega naraščaja; 8—12 letni dečki so pod vodstvom br. Šantla kaj lepo vadili proste vaje z zastavicami in na bradlji; disciplina teh malih Sokolašev je splošno impongala. Za tem so nastopili vrli tamburaši pod vodstvom Vek. Vršič-a in želi burno priznanje. Na raznih koncih pa so nastopali improvizirani pevski zbori. Žal, da tokrat ni nastopilo ljut. pevsko društvo, ki se je zdatno pogrešalo. Posebno živahno je bilo pri raznih šotorih. Jako živo je bilo pri šotoru za srečolov; saj pa je tudi bilo vredno se pehati za lepe dobitke, ki so jih darovali narodni tržani in zavedni okoliški kmetje. V bogato založenem paviljonu za jestvine in pijače so postregle požrtvovalne dame z buteljkami, sladoledom, sadjem in raznim pecivom. Iz ličnega cvetličnjaka so hitele pridne gospice na vse strani in ponujale cvetke. Poleg tega se je etabliral narodni trgovec s smodkami.
V	peterih šotorih se je točilo pristno vino in delniško pivo; mnogo vrvenja je bilo krog lokomotive,, kjer sta me-sarčka z glasnim krikom ponujala klo-basice. Sredi travnika pa se je nabrala gruča ljudi, ki so zvedavo gledali za krasnimi, visoko v zrak se vzdigajo-čimi zrakoplovi. V mraku pa so švigale raznobojne rakete kvišku in mne-talni ogenj je čarobno razsvetljeval lepo noč. Na obširnem plesišču pa je plesalo mlado in staro, pravcati kaos parčkov; godba je svirala pridno, a slovenskega komada nobenega. Posebno animirana je bila zabava- v sokolski kavarni, kjer so ponujale narodne dame kavo, čaj, liker i. dr.; na mizah so pa bili razpoloženi najnovejši slovenski časopisi. Načrt za kavarno je bil zelo originalen. Za ves prekrasen aranžma gre zahvala marljivemu pripravljalnemu odseku, osobito dr. Gross-mannu, ki je res z izvanredno požrtvovalnostjo delal za to slavnost. Njemu, cenjenim narodnim damam in vsem ki so pripomogli kakorkoli k sijajnemu uspehu, sokolska hvala.
Slovenske novice.
Štajersko.
— Iz pravosodne službe. Pisarniški oficijal Luka Bergoč v Mödlingu je imenovan pisarniškim predstojnikom
pri okrožnem sodišču v Celju. Mož se je baje začel pisati Bergotsch in porablja v uradu demonstrativno Siid-markine vžigalice.
—	Poroka. Dne 29. t. m. se poroči naš rojak phil. dr. Ljudevit Pivko od Sv. Marka pri Ptuju z gospico Ljudmilo Mužikovo iz Kostelca nad Črnimi Lesi na Češkem. Naše iskrene čestitke in mnogo sreče!
—	Razpis službe otroške vrtna-rice. Na otroškem vrtcu „Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" v Ro-janu pri Trstu se razpisuje služba otroške vrtnarice. Plača znaša letnih 600 kron. Službo bode nastopiti 15. septembra 1906. Nekolekovane prošnje naj se vpožljejo najdalje do 12. septembra 190 6 pod naslovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani."
—	Pozor, slovenski podjetniki 1
Železniško ministrstvo deluje vsestransko za povzdigo prometa ob novi drž. železnici. Podjetnikom, ki hočejo ob tej progi staviti hotele, je dovolilo mnoge olajšave: znižanje vozne eene za dova-žanje stavbenega materijala in hišnega inventarja po državni železnici, ugodno prepustitev svojih pripravnih stavbnih parcel, napravo načrtov, nadzorovanje stavbe itd. — Nemški listi so že začeli veliko agitacijo, da bi se teh ugodnosti poslužili nemški podjetniki. Slovenski podjetniki na noge, ugodnost je najlepša.
Premeščen je gosp. Karol Szillich, asistent juž. žel. iz Prager-skega v Divačo na Krasu. G. Szillich je vrl narodnjak in žrtev nemčurskega preganjanja.
—	98 letna starka pomiloščena. Pred 2 leti je bila obsojena 96 letna Marija Jamnikar z Dobrne zaradi po-skušanega zavratnega umora, ker je hotela svojo sinaho z mišnico zastrupiti, na več let ječe. Cesar ji je sedaj odpustil ostali del kazni in 23. t. m,, so jo poslali domov.
—	Umrl je grof Giistav Blome dne 24. t. m. Pokojnik je bil član gosposke zbornice ter eden najstrast-nejših zagovornikov reakcije. Bil je posestnik graščine na Planini in dolgo let tudi član okrajnega zastopa kozjanskega.
—	Telovadno društvo „Sokol" v Žalcu si je izvolil na svojem ustanovnem občnem zboru dne 19. t. m, nastopni odbor: Edvard Kukec. starosta, Franjo Brinar, podstarosta ; Vinko Vabič, tajnik; Franc Piki, blagajnik; Karol Strahovnik. gospodar; namestnika: Franc Šušterič, Franc Kočevar; odbornika brez mandatov: Franc Ni-dorfer, Albin Mikuš; Josip Hvalenc, zapisnikar; društvena preglednika:, Rajko Vrečer, Franjo Lipoid; Viljem Kukec. načelnik; Ivan Perger, podna-čelnik. Prvi odborov sklep v seji dne 20. t. m. je bil, da kolekuje društvo vse svoje dopise in vabila z narodnim kolkom družbe sv. Cirila in Metoda.
—	Shod volilcev na Ponikvi. Državni in deželni poslanec dr. Mirko Ploj priredi dne 2. sept. t. 1. ob 3. uri popoldne na Ponikvi ob j. žel. v Pod-goršekovi gostilni shod volilcev ter vabi k mnogobrojni udeležbi.
—	Brežice, 25. avg. 1906. Danes je slavilo nemško meščanstvo v Brežicah otvoritev mosta čez Savo in Krko, v navzvčnosti namestnika Claryja in deželnega glavarja Attemsa ter nemških poslancev Pommerja in Stallnerja. Bratci iz Celja so poslali le frankfur-tarice in župana, za nemštvo vneti Ptujčani pa le frankfurtarice. Slovenski poslanci in slovensko ljudstvo se ni udeležilo te vsenemške slavnosti. Nekaj kmetic in kmetic je bilo navzočih, ker je bil svinjski sejem v bližini slavnostnega prostora.--Največ tujcev je
bilo iz Zagreba, namreč vojaška godba
■40 mož in en nadčastnik. kajti drugih Ki bilo še polovica. Omeniti moramo, Ida se je klicalo na slavnostnem pro-■storu ,.Hoch", toda ,.ljudstvo"' je bilo ■temo. kakor riba. Akcija slovenskih ■roditeljev v Brežicah se je razun ene Berne popolnoma posrečila,
R— Pri otvoritvi mosta v Bre-| iitik se je en vojak godbe polka šte-l #a 17, iz Zagreba zgrudil onemogel H tla radi vročine in ràdi izvrstne in Hne postrežbe z goljažem.
F — Pragersko. Da svet izve, kako Iraruje juž. žel. nemški značaj neka-Iterih krajev po Slovenskem, hočemo ■navesti tukaj nekaj podatkov o nastav-fljanjn uradnikov na tukajšnji postaji. [ Na postaji Pragersko. katera leži na popolnoma slovenski zemlji, je nastavljenih 18 uradnikov, med temi trije [Slovenci in 15 Nemcev. Pred [kratkim je bilo tukaj še 5 Slovencev, i kar je bilo že preveč za pragerske ! nemške „purgarje". Rogovilili so tako feilgo, da so premestili vrlega Slo-psnca-narodnjaka. kateri se jim je zdel f, preveč nevaren za ohranitev nemškega : pragerskega značaja, v Divačo na Krasu, pa njegovo mesto so namestili, kakor st razume, slovenščine popolnoma nezmožnega uradnika. Drugega slovenskega uradnika so premestili v Spielfeld, na njegovo mesto pa je prišel seveda tudi Nemec-Tirolec. Ako zahtevaš pri blagajni v slovenskem jeziku vozni listek, se odgovori: ,.Versteh' Sie nicht", ker sta oba blagajničarska uradnika nezmožna slovenščine. Seveda morajo naši slovenski uradniki v prognanstvo v Gornje Štajersko in Tirolsko. Medtem ko nemški uradniki na slovenski zemlji ustanavljajo razna nemška društva. kakor podružnice „Sildmarke", rSchulvereina"' itd., nimajo Slovenci na Pragerskem in v okolici nobenega društva.
I — Umrla je v Gradcu v starosti 75 let dne 25 t. m. gospa Olga grofica Chotek, rojena baronica Moltke, teta prestolonaslednikove soproge.
—	Žrtev rodbinskih razmer. Sporočali smo svoječasno o delavki Terezi Anderle pri Gradcu, ki si je iz žalosti vsled družinskih razmer (ker je mož imel razmerje in otroke z njuno hčerko) prerezala vrat. Žena je sedaj v bolnišnici umrla.
—	Umrla je na Severniku gospa Viljemina Prahl baronica s Thalfelda, dne 23. t. m. Pokojnica je vdova po višjem vojaškem uradniku in mati nad-komisarja. tačas vodja okrajnega glavarstva v Celju pl. Prahla.
Kranjsko.
—	III. slovenski katoliški sliod t Ljubljani pozdravlja ,.Slovenec" v
Évodnem članku: „Dobrodošli!", v kaltem je v preveliki svoji navdušenosti napisal mnogokaj, kar stoji z resnico t direktnem nasprotji. „Slovenec"' piše:
,.Združile so se vse nasprotne stranke, pozabile so na sv.e svoje programe in razlike ter se zedinile v enem klicu :. P r o č od Rima, proč od krščanstva!"' Vprašamo: velja to za slovenske stranke? So-li po vašem prepričanju samo rimski katoličani krš-čani? Kaj pa protestanti vseh kon-fesij in nezedinjeni Grki. ali ti niso krščani ?
,.Slovenec"' piše dalje : ,. S v e t o vero hočejo pregnati iz šole, razkristjaniti zakon, pogra* biti cerkve in jih oskruniti, kristjane pa pognati v katakombe."' — Kdo namerava vse to storiti in kje? So-li te besede napisane iz čistega navdušenja za sveto katoliško stvar? Glasé se pač, kakor da jih je narekovala skrajna strankarska strast, katere v svoji zaslepljenosti ni strah, izmišljati neresnična dejstva in
podtikati nasprotniku namene, katerih ni nikdar imel.
,.Slovenec" piše dalje: Ali ni iz katoliškega gibanja vzrasla cela vrsta delavskih organizacij, ki so se postavile za delavske težnje in že opetovano pokazale dejansko svojo veliko korist? Nič podobnega ne morejo pokazati nasprotniki. Oni so le razdirali, mi smo pa zidali..." Tudi s tem trdi ,.Slovenec" vedoma neresnico, saj ima v svoji stranki dovolj mož, ki so pošteni in nepristranski dovolj in tudi dovolj poučeni v tem vprašanju, da je boj za pravice delavskega prebivalstva starejši nego krščanski socijalizem, da celo starejši nego krščanstvo samo. ,.Slovenec" torej vedoma krati socijalnim demokratom in vsem drugim strankam, ki so se v prejšnjih časih borili in se še dandanašnji bore za pravično rešitev socijaliiega vprašanja, vse zasluge ter pripisuje vse, kar se je dobrega doseglo v teh stoletnih bojih, svoji stranki, ki je med vsemi enakimi strankami najmlajša. Tako postopanje priča pač o strankarski zagriženosti, ó želji in o volji po posvetni moči in oblasti; krščanske ljubezni in katoliškega duha pa ni v teh besedah. Da „Slovenec" s takimi besedami pozdravlja katoliški shod v Ljubljani, je za vsakega pravega kristjana in vernega katoličana v resnici žalostno, ker ne obeta, da bi se v verskem oziru obrnilo kaj na bolje, baš nasprotno, bati se je po vsem tem, da nam za vero vsilijo le politiko.
—	V ljubljanski „Zadružni Zvezi" je združenih 321 zadrug, med temi 158 rajfajzenovk. Iz Štajerske jih je 30. Skupni promet je znašal lani, kakor poroča „Slovenec", 169,513.845 K 11 v, čistega dobička je 381.649 K 56 v, izgub je 10.000 K, rezervnega zaklada 1.246.872 K 25 h.
Primorsko.
—	Železni most čez Sočo mesto dosedanjega lesenega postavijo med Gorico in Pevmo.
—	Zanimiv slučaj iz sodnega življenja. Na nekem sodišču v Istri se je dogodil nedavno sledeči slučaj:
Stranka A. je vložila tožbo zaradi plačila posojene svote. Ob določeni uri je prišel pred sodnika tožitelj. — Ker toženec ni pristopil, zahteval je tožitelj zamudno sodbo. Sodnik je poslal stranko po koleke za zamudno sodbo. Med tem pa je pristopil k sodnikn toženec ter zahteval zamudno sodbo zoper toži-telja. Sodnik je ugodil tej zahtevi, ker oni prvi še ni bil prinesel kolkov. Toženi je bil bolj urnih nog in je poprej prinesel koleke nego prvi. Ko je kmalo na to prišel pred sodnika še tožitelj s kolki, je doznal v svoje veliko začudenje, da je bil med tem čašom kon-tumaciran.. Pomagalo mu ni nič dru-zega. nego da je uložil pritožbo, ki je bila seveda tudi uslišana. Ta slučaj vzbuja čudne misli, kakor da bi na sodiščih veljal princip: da tisti prej melje, ki je prej prišel in ne tisti, ki ima — prav!
Gospodarstvo. -
Stanje žetve na Ogrskem.
Žetev je dokončana z izjemo koruze. Vsega skupaj je dosedaj priglašenih 46'87 milijonov meterskih centov torej za štiri milijone več kot lansko leto. Prvotno se je računalo na 50—51 milijonov. Kvalitativno so pridelki srednje dobri, teža pridelkov pa boljša kot lani. Rž zaostaja za lanskim letom, a bo je čez 13'11 milijonov meterskih centov. Isto velja glede ovsa, ki je tudi srednje dober in ga je 12'08 mi-
lijonov meterskih centov. Množina ječmena je kvantitatjvno enaka lanskim, ki je bila zelo ugodna — ali glede kakovosti slabši. Ječmen kaže glede teže precej dobro, ali barva ni posebno ugodna. Srednja kakovost ječmena bo vzlic temu precej porabna za varjenje piva, ker pa ima Češka glede tega boljšo tvarino, bo gotovo precej vplivalo na cene ječmena. Tudi koruza kaže prav dobro.
Svetovne vesti.
—	Slovenski nčitelji v Belem-gradu. Slovenski učitelji so položili na spomenik dobrotnika srbskega učiteljstva, Jovana Gavriloviča v Belgradu. veuec. Ob tej priliki je 'govoril Engelbert Gangl. Na I. vsesrbskem učiteljskem kongresn je govoril v imenu Slovencev Luka Jelene.
—	Josip Kozarac, hrvatski pisatelj, je umri dne 21. t. in. v Koprivnici po dolgi mučni bolezni. V njem je izgubila hrvatska književnost enega najboljših svojih pripovednikov. Kozarac je bil pesnik Slavonije, socialen in realističen pisatelj. Med njegovimi deli se zlasti odlikujejo ..Mrtvi ka-pitali", „Biser Kata". „Tena", „Mira Kodoliceva" in druge. Zadnje dni je pisal „Žive kapitale", ki jih ni dovršil. Njegove povesti so, polne globokih misli in psihologije, klasičnega jezika ter dovršene oblike, ter se bodo čitala. dokler bode Hrvatov. Njegova izguba je nenadomestljiva. Bil je umetnik skozinskoz in moderen pisatelj. Rojen je bil 1. 1858, umrl je za jetiko.
—	Stavka. V Bilbau na Španskem stavka 30.000 delavcev. Tja je prišel ministrski predsednik, da se informira o vzroku.
—	Ognjenik Stromboli, ki so ga smatrali za nenevarnega, je začel v zadnjem času zopet vulkanično delovati.
—	Znameniti" slikar in bivši predstojnik društva upodabljajočih umetnosti na Dunaju, Evgen Felix, je v tc/rek umrl 70 let star.
—	Kolonialni škandal na Nemškem. Da bo moral kolonialni minister Podbielski odstopiti, je gotova stvar. Pa tudi kolonialni ravnatelj, dedni princ Hohenlohe, je zelo kompromitiran.
—	Zobno železnico mislijo zgraditi iz Opatije na Učko. Na ta način bi se dospelo do Štefanijine koče v pol uri.
—	Štrajk zdravnikov. Zdravniška zbornica za Goriško in Gradi-ščansko je prepovedala zdravnikom cepiti koze, dokler bo honorar za cepljenje znašal samo pol do 2 vinarja za vsak slučaj.
—	Parobrodno vožnjo v Vzhodno Afriko opusti „Lloyd", kar bo zelo škodovalo avstrijskim in ogrskim naseljencem v Južni in Vzhodni Afriki.
—	Prihodnji cesarski manevri bodo v področju 13. in 15. voja. Glavno taborišče bo v Brodu na Savi, kjer prirede šolo za cesarjevo stanovanje.
—	Bacila oslovskega kašlja se je posrečilo izolirati ravnatelju Borbetu v Bedbanku. Ako je vest resnična, potem tudi zdravljenje oslovskega kašlja ne bo dejalo zdravnikom več preglavice.
—	Pogreznil se je otok Juan Fernandez, ki ga je odkril 1. 1563. Španec Juan Fernandez. Vodovje velikega oceana se razliva čez gore in doline otoka. Pogreznil se je otok silnega potresa v Južni Ameriki.
—	Vodna sila Perua. Peruanska vlada namerava izrabiti vodno silo te dežele. Inženir Guarini priporoča za to jezero Titikaka, ki leži 3850 metrov nad morjem, pokriva površino 8354 kvadr. kilometrov in ima vode za 5
milijard 84 milijonov hektolitrov, kar daje potencijalno energijo 28 milijonov konjskih sil. Po načrtu bi se imel skozi rob And. visok 250 metrov, napraviti tunel in dobivati na sekundo 100 kubičnih metrov vode, ki bi dala silo za rudarstvo, metalurgijo in druge grane ter tudi za industrijo ob obali. Stroški bi znašali okolu 40 milijonov pezet.
—	Umrl je belgijski slikar
Alfred Stevens dne 24. t. m. v 83. letu starosti.
—	Shod slovanskih novinarjev
bode dne 8. septembra v Ogrskem Gradišči. Ogr. Gradišče je kultnrno in gospodarsko središče moravskih Slovakov; mestni odbor in prebivalstvo se priprivljajo. da pokažejo slovanskim novinarjem slovaško narodno življenje in starodavne običaje tega v narodopisnem obziru tako pristnega slovanskega plemena. V mestu je tudi vrlo zanimiv narodopisni muzej. Prijave naj se pošiljajo g. K. Jonaš-u uredniku „Venkova" v Pragi, takso za shod v znesku 10 K pa g. J. Miškovskemu v Češkem Brodu.
—	Romantika. V Velikem Varaž-dinu se je zagledala dvanajstletna slikovita in bogata preparandka Marija Maroša v nekega rumunskega 191etnega pastirja, ki je zelo grd in oduren. Ker so ji stariši branili to zvezo, vzela je očetu samokres, šla v hosto k pastirju in ustrelila njega in sebe.
—	Superlativi Kalifornije. Neki ameriški list opisuje bogastvo Kalifornije nastopno: Kalifornija ima največ in najrodovitneje doline v Združenih državah, ima največe kanale za namakanje, najvinorodneja je izmed vseh držav, ima največa drevesa na svetu, kajti najviše drevo je visoko 365 čevljev, najdebeleje meri v premu 36, v obsegu pa 109 čevljev; največa trta je stara 67 let in pokriva 10.000 kvadratnih čevljev. Nadalje ima Kalifornija najdebelejo sladorno repo v Združenih državah, katere se na leto pridela za 110 milijonov dolarjev, in dežela ima največ limonov in pomaranč.
—	Nesreča v kopališču. V nekem ogrskem kopališču je g. Vilma. Friedman hotela rešiti svojo družabnico. ki je padla V vodo, a je sama zašla v globočino in utonila.
—	Prijeti ruski ropar. Ruskega roparja Borisa Savčinskega so zaprli na Dunaju. Poneveril je v Kijevu
—	Morski roparji. V Kantonu se je vkrcalo na angleški parnik „Kwanping" 30 za potnike preoblečenih morskih roparjev, ki so sredi morja ladjo oropali, posadko povezali in pobegnili v čolnih.
—	Živi pokopani. Blizu Bruslja je podsulo v globokem vodnjaku tri delavce. Rešitev je nemogoča, ker se vedno zemlja znova podira. Žive še vedno dasi so podsuti že sedem dni, ker na trkanje dajejo iz globine odgovor s trkanjem.
—	Nad tri milijone čistega dobička je napravila splošna ogrska kreditna banka v Budapešti v prvi polovici letošnjega poslovnega leta.
—	Pred prvim je! Berolinski listi pripovedujejo, da je koncem julija pričakovala prestolonaslednika pred prestolonaslednikovim gradom često cela kopa otrok, misleč, da jim da jim da slaščic, kakor se to pogosto zgodi. Prestolonaslednik je prišel, a slaščic ni bilo na razpolago. Nato se je nakrat oglasil neki deček: „Pred prvim je!" Prestolonaslednik se je veselo smejal in vse otroke bogato obdaroval.
—	Zblaznel je v Sarvašu častniški namestnik J. Weber na vežba-lišču ter naskočil vojake s sabljo. Predno so mu jo izvili iz rok. je več vojakov hudo ranil.
—	V zrakoplovu preko Atlantskega morja namerava pluti Nemec Jos. Werter.
—	Slika iz volitev na Madžarskem. Pri zadnjih volitvah je hotel v Čakovcu kandidirati Grof Pavel Fe-stetics. K njemu sta prišla iz Budimpešte dva gospoda, ki sta se predstavila kot brata Adalbert in Viktor Csolnay iz Čakovca. ter se ponudila za glavna agitatorja. Grof je ponudbo sprejel ter jima izročil za stroške 8000 kron. Ko pa je prišel v Čakovec protikandidat Rakovski, pričakala sta ga na kolodvoru ter se mu tudi ponudila za agitatorja, češ, da je grof Festetics umazanec, ki nič ne plača. In tudi Rakovski jima je dal 8000 kron Grof Festetics je prekanjena agitatorja prijavil sodišču, ki je enega brata že zaprlo, dočim je drngi pobegnil.
—	Nove signale bodo uvedli na železnicah mesto, kjer stoji znak. ki pove, če je proga prosta ali ne, ne bo treba strojevodju nanj paziti, kar je bilo dozdaj pogostokrat zaradi velike tamošnje megle nemogoče. To bo vse že prej presKrbel čuvaj, kar mu bo mogoče potom posebnega mehanizma. Če bo proga prosta, bo zazvonil na stroju zvonec, če bo pa zaprta, bo tako dolgo pela piščalka, dokler ne bo tega preprečil strojevodja sam.
—	Trapisti v Maaastieru pri
Banjaluki so med raznimi tujimi industrijalci in naselniki v Bosni posebno podjetni in delavni. Ti patri imajo predilnico, v kateri izdelujejo različne vrste sukna; imajo pa tudi pivovar in sirarno. — Vsa svoja podjetja gonijo z električno silo.
—	Maščevanje bosanske medve-darice. Iz Pariza javljajo: Medvedarica Jovanovič iz Bosne se je v Rouenu hudo maščevala nad policijskim komisarjem in tajnikom. Hoteli so jo aretovati, da se pa maščuje nad policijskimi organi je pred policijsko zgradbo izpustila svoja dva medveda. Komisar in tajnik sta zbežala skozi okna, medveda sta udrla v policijske prostore in tamkaj vse razdejala.
—	Najviše ležeča reka na svetu je Desaguadero v Boliviji. Reka se nahaja 3900 metrov nad morjem.
— Profesorjeva mandolina. Neki profesor iz Lipskega prihaja vsako poletje v malo kopališče Bebenkirchen. Letos je pisal svoji dosedanji gospodinji, naj mu zopet pripravi sobo. V pismu je pripomnil, da vzame letos s seboj tudi svojo mandolino, da se ne bo dolgočasil. Ko je te dni prišel v kopališče, našel je sojo sobo urejeno za dve osebi z dvema posteljema. In dobra gospodinja se je čudila, da prihaja profesor zopet sam. Mislila je namreč, da je novi profesorjevi zakonski polovici ime Mandolina.
—	Koliko davka plačujejo zasebne avstrijske železnice l To je silno zanimivo vprašanje. Lani je plačala južna železnica devet milijonov kron davka, čistega dobička pa je imela 18 milijonov kron; priv. avstro-ogrska
družba državnih železnic je plačala 6 milijonov kron; avstr. severozahodna železnica dva in pol milijona kron. Koliko pa druge manjše železnice?
—	Tatvine v avstrijskem oddelku na londonski razstavi znašajo nad 71.000 K, in sicer so bili pokradeni razni dragulji.
—	Glavo je odtrgalo v Zadru nekemu vojaku 81. polka. Ob priliki vojaške svečanosti je namreč streljal s starim topom, ki se je razletel.
—	Iz Fraina nam tožijo, da „Kmetijsko bralno društvo"' trdno- spava in menda mislij da je s prireditvami dveh veselic in par predavanj, ki se pa pozabijo pri nas, žal že domov grede, rešilo svojo nalogo! Kaj je z berivom. oziroma z njegovim ravnanjem, z bralno sobo itd. ? Le kmalu na jasno začrtano pot druzih „Kmet. bralnih društev"!
—	Mičes v uho prišedši. Ta napravi nagloma velike neprilike. Bodi si to bolha, griljec, najslabša pa je še strigalica (der gemeine Ohrwurm, For-ficula auricularia). Lahko se to naleze, ako se človek vleže in zaspi kje na prostem, ali v novem senu, večkrat tudi od bolh v domačej postelji. Tega drobiža navadno nikjer ne manjka. Kadar se začuti ta nadlega, bodimo previdni. Bog ne daj to srbenje od mrčesa preganjati s kakšnim orodjem, četudi drobnim, da bi praskali z njim v uho. S tem ranimo uho več ali manj, da lahko nastane dolgotrajna bolezen. Najboljše je ob takem slučaju se človeku z glavo upogniti na stran in vliti se mu v uho navadnega olja. Navadno to prinese žival na vrh; ako pa tega ne, pogine ta vsled olja. Uho ostane na ta način pa zdravo. To si je treba zapomniti'
—	Za poljub 2500 K. John Por-tefield" v Irski je prišel nedavno v Strabone v trgovino, zgrabil lepo prodajalko ter jo vkljub njenemu vpitju vpričo gospodarice poljubil. Lepa prodajalka je nasilneža tožila za odškodnino 2500 K ter se sklicevala na ob-teževalne okolnosti, da je Portefield že nad 50 let star in grd. In sodišče ga je res obsodilo na 2500 K, katere mora plačati užaljeni deklici.
—	Nemški strah pred Poljaki. Poljaki so kupili iz nemških rok veliko posestvo na meji med Galicijo in Poznanjskim. S tem so napravili most med gališkimi in brati v Nemčiji. A Nemce to silne grize. Zdaj zahtevajo eksproprijacijo poljske zemlje, češ, da je to potrebno — iz strategiških ozirov.
—	Nemško sovraštvo. Mesto Hroby na Češkem je prepovedalo na pokopališču po grobnih spomenikih češke napise. Nedavno tega pa so postavili dvema pokojnima vse eno spo-meniké s češkimi napisi. Nemška občina je bila nato vsa razkačena in je ukazala odnesti spomenike s pokopališča. Ko so jih hoteli Čehi spraviti nazaj, so jim Nemci to šiloma zabra-nili. Tako daleč gre nemško nacijo-nalno sovraštvo, da še mrtvih ne puste v miru.
Priporoča se p. n. gg. duhovnikom, slav. učiteljstvo, pisateljem in p. n. občinstvu za vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Motorni, oz. elekrični obrat. Najmodernejše črke. Najnovejši stroji. Hitra in okusna izvršitev tudi največjih del.
—	Nevarno je zbolel italijanski minister zunanjih zadev Titoni.
—	Nov brzojavni zistem je iznašel Anglež Murray ter ga sedaj preizkuša na progi Berolin - Hamburg. K preiskušnjam je tudi avstrijsko trgovinsko ministrstvo poslalo svojega inženirja. Po novem zistemu se brzojavka spiše z navadnim pisalnim strojem, ki potem sam naprej odtisne brzojavne znake. Tudi pri sprejemu spiše stroj brzojavne znake v navadno pisavo. Na ta način bo brzojavljenje hitreje in ceneje. V dveh letih se Murrayev zistem baje vpelje po celi Avstriji.
—	Komičen prizor v palači Elysee. Iz Pariza poročajo: V četrtek se je v palači Elysee pripetil čuden prizor. Predsednik republike, Fallieres, je prišel nalašč iz Rambouilleta, kjer biva na letovišču, da vsprejme Davida Franchi-ja, predsednika razstave v St. Lonisu, ki mu je imel izročiti zlato medaljo, kovano nalašč njemu na čast. Ob 4. uri popoldne se je Franchi v spremstvu 4 odposlancev podal v palačo Elysee, kjer ga je Fallieres zelo ljubezhjivo sprejel. Po dovršenih pozdravih se je Franki pripravljal, da izroči medaljo in v to svrho je iskal po žepih svoje suknje, ko je nakrat prebledel in bil ves zmešan. Pozabil je medaljo v hotelu, kjer se je nastanil. Fallieres se je začel smejati. Videvši to, se je pričel smejati tudi Franchi ter se prisrčno poslovil. Fallieres se je vrnil v Rambouillet, kamor so drugi dan poslali medaljo za njim.
Književnost in umetnost.
— Natječajne nagrade „Matice Hrvatske". Uprava „Matice Hrvatske" je razpisala za god. 1906. pet natječaja za književne nagrade, i to: iz zaklade I. N. grofa Draškoviča (K 2000'—), zatim iz svoje imovine pod imenom zaklada: Dušana Kotura (900—), — Adolfa-Veber-Tkalčeviča (900'—), Terezije pl. Tomažič (K 50'—) i Aleksandra pl. Vuščiča (K 2000'—), pa upozorujuči na to hrvatske književnike javlja, da če potanke tiskane uvjete natjecanja na zahtjev poslati svakomu, tko ih zatraži.
Uprava „Matice Hrvatske".
Loterijske številke.
Gradec. 25. avgusta 1906: 61. 2. 77. 90. 2lJ Trst. „ „ „ 67. 61. 29. 80. 731
Prehlic.
Vsled nepričakovanih dogodkov preklicujem oddajo svoje mesnice, ter se priporočam slav. občinstvu : nadaljno naklonjenost z zagotovilon da se bom vselej trudil ustreči vseii zahtevam svojih odjemalcev. (455y 3-1
Spoštovanjem
JOSIP STELCER
mesar Celje.
Sprejme se takoj
(453) 3—2
v trgovino z žela nino, špeceriji, kloni in porcelan
IVANA LAPAJNE, Idriji.
Učenec
(452) 14—15 let star, poštenih
_ starišev, se sprejme v trgor # <
vini z mešanim blagom
A. GEISS v ŽAL
(454) 3-3
za trgovino se takoj sppejme	trgovini)
F. Strupi, Celje.
ki je na svojem poučnem potovanju obiskal razne zdrvilne zavode in bolnišnice, se je vrnil in ordinira zopet ob navadnihurah. Zdravi tudi zobne bolezni, plombira s steklenino (Emailom), cementom, proževino (kavčukom) z zlatom in zlato 2mesjo (amalgamom); dela nove zobe ter sploh popravlja ozobja.

V zalogi ima in tiska v več barvah izdelane krasne diplome. Dalje uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, jedilne liste, časopise, knjige, brošurioe, cirkularje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, podobice, spovedne listke, razglednioe, vizitke, poročna naznanila, vabila, letna poročila, prospekte, vstopnice, dekrete, vožne listke, mrtvaške liste, hranilne knjižioe, zadružne knjižice, posojilniške tiskovine, računske skepe, vse šolske tiskovine, izpričevala, sprejem-nioe, tabele, tiskovine'in vse potrebščine za urade ter sploh vse y tiskarsko stroko spadajoče stvari.
ifc.l .' A " .!,--___. .
eoe