t Berlusconi: Proti meni nastopajo kot v komunistični Nemčiji, v teku je poskus moralnega državnega udara /6 Giorgio Ret kandidat Ljudstva svobode za predsednika Pokrajine Trst /9 Klop o spletu in precepu med zasebnostjo in ekshibicijo Primorski Kvirinal močno zasenčil Trst SandorTence Dan spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre j'e minil brez polemik in ostrin, ki so ga zaznamovale prej'šnj'a leta. To j'e dobra novica, v kateri izstopajo dogajanja na Kvirinalu, kjer sta imela glavno besedo predsednik Giorgio Napolitano ter novinar in pisatelj Enzo Bet-tiza. Napolitano je včerajšnji dan povezal z nedavnim rimskim obiskom slovenskega predsednika Danila Türka in z zelo dobrimi odnosi med Italijo in Slovenijo, Bettiza pa je tragedijo fojb in množični odhod Italijanov iz Istre zgodovinsko uokviril v obdobje prve svetovne vojne, fašizma, nacizma in dogajanj po letu 1945. Novinar, ki je bil rojen v Splitu, je izrecno omenil požig tržaškega Narodnega doma. Drugačno vzdušje je prevladovalo v Trstu. Res, da ima Gianfranco Fini v tem trenutku druge skrbi, od predsednika poslanske zbornice pa smo pričakovali nekoliko bolj objektivno analizo zgodovinskih dogajanj v naših krajih. Fini ni omenil fašizma in se je omejil na oceno, da je Trst na lastni koži doživel evropske totalitarizme prejšnjega stoletja. Fojbe in eksodus niso neka osamljena dogajanja, izraz komunizma in nacionalističnega panslavizma, kot je dejal Fini. Včerajšnji tržaški obisk predsednika zbornice je bil politično in tudi strankarsko obarvan. Kdo bi si sploh kdaj predstavljal, da ga bodo stare ženice iz vrst domoljubne desnice in mladi Berlusconijevi pristaši ozmerjali za izdajalca, samo zato, ker je obrnil hrbet predsedniku vlade. dnevnik PETEK, 11. FEBRUARJA 2011 Št. 35 (20.050) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € EGIPT - Predsednik in podpredsednik sta sinoči nagovorila Egipčane po televiziji Mubarak predal Sulejmanu del pooblastil, a ni odstopil Na osrednjem kairskem trgu Tahrir zavladala razočaranje in nezadovoljstvo italija - Dan spominjanja na eksodus in fojbe Stare rane niso ovira Pomenljiv govor predsednika republike Giorgia Napolitana in pisatelja Enza Bettize RIM - TRST - GORICA - Včerajšnji dan je minil v znamenju spominjanja na žrtve fojb ter prebivalce Istre in Dalmacije, ki so po 2. svetovni vojni zapustili svoje domove. Osrednja slovesnost je bila v Rimu, kjer je imel predsednik republike Giorgio Napolitano pomenljiv govor, v katerem je izpostavil potrebo po zgodovinskem spominu, a tudi nove prijateljske odnose med Italijani, Hrvati in Slovenci. Govoril je še pisatelj Enzo Bettiza (na sliki med Napolitanom in Luciom Tothom) Duh julijskega srečanja predsednikov treh sosednjih držav je bilo zaznati tudi na slovesnosti v Gorici. Trst pa je včeraj obiskal predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini. Na 6., 7. in 16. strani KAIRO - Egiptovski predsednik Ho-sni Mubarak je sinoči v televizijskem nagovoru sporočil, da del pooblastil predaja podpredsedniku Omarju Sulejmanu. Ni pa odstopil s položaja, kar so od njega že 17. dan zahtevali protestniki. Po njegovem govoru sta na osrednjem kairskem trgu Ta-hrir zavladala razočaranje in nezadovoljstvo. Kmalu za Mubarakom je ljudstvo nagovoril tudi Sulejman, ki ni pojasnil, katera pooblastila je predsednik prenesel nanj. Obljubil je, da bo storil vse, da zagotovi miren prenos oblasti v skladu z ustavo. Protestnike je pozval, naj se vrnejo domov, ljudstvo pa, naj se veseli prihodnosti. Na 13. strani Zgoniška osnovna šola na mednarodnem likovnem projektu Na 3. strani Za sindikate protikrizni ukrepi nezadostni Na 4. strani Goriški zdravniki ■ • V • I* v • naveličani lincanja Na 14. strani Gradbišče zasedlo štandreški trg Na 14. strani V Sovodnjah odobrili občinski proračun Na 14. strani TRST - Dan spominjanja na fojbe Bivši somišljeniki kontestirali Finija TRST - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini (na sliki) je včeraj v gledališču Verdi v dokaj napetem vzdušju govoril o fojbah in ekso-dusu Italijanov iz Istre. Vzdušje ni bilo napeto zaradi fojb, temveč zato, ker so nekateri glasno očitali predsedniku poslanske zbornice, da je obrnil hrbet Silviu Berlusconiju. Fini je dejal, da je bil Trst žrtev vseh totalitarizmov prejšnjega stoletja, ni pa omenil fašizma. Predsednik zbornice je tudi povedal, da podpira zahtevo po razveljavitvi državnega odlikovanja pokojnemu jugoslovanskemu predsedniku Titu. Na 7. strani trst - gorica - Desetletnica zaščitnega zakona Ocena senatorja Spetiča V Gorici o dvojezičnosti zaščitnega zakona TRST - Ob desetletnici zaščitnega zakona ocenjuje njegove učinke senator Stojan Spetič, ki je neposredno spremljal parlamentarno pot zakona. Spetič med drugim poudarja, da je zakon zlasti med Slovence videmske pokrajine prinesel korenite spremembe in bistveno utrdil njihov položaj Kako pa je v treh goriških rajonih s pretežno slovenskim prebivalstvom glede vidne dvojezičnosti, ki naj bi jo izvajali na podlagi določil zakona 38 iz leta 2001? Trije predsedniki pojasnjujejo, da glede tabel z imeni vasi ni težav, pozorni pa morajo biti na vse ostale javne napise, ki bi morali biti dvojezični. Na 3. in 14. strani 2 Petek, 11. februarja 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Dokument, ki ga je objavila SDS, je bil pripravljen dobrih 9 mesecec po atentatu Različne interpretacije dokumenta o bombnem atentatu v Velikovcu Predsednik Türk znova zanikal, da bi bil o napadu neposredno obveščen LJUBLJANA - SDS je v sredo pozno zvečer objavila dokument takratnega Republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje o bombnem napadu v Velikovcu, ki ga je prejel tudi takratni predsednik komisije za zamejce pri takratni Socialistični zvezi delovnega ljudstva Danilo Türk. Dokument, ki je nastal 1. julija 1980, naj bi dokazoval, da je bil slednji o napadu neposredno obveščen, kar pa je Türk na novinarski konferenci znova zanikal. Dokument je bil naslovljen na večino najpomembnejših mož takratnega slovenskega vrha. Osnovnemu dokumentu so priložena poročila jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju. Slednja večinoma povzemajo avstrijske članke o bombnem napadu leta 1979, za katerim naj bi stala jugoslovanska tajna policija, izvedla pa sta ga njena sodelavca Martina Blaj in Luka Vidmar. Po pisanju revije Demokracija naj bi bile še posebej zgovorne "depeše jugoslovanske ambasade na Dunaju, ki poročajo neposredno s sojenja atentatorjema v Velikovcu Luki Vidmarju in Marini Blaj ter kažejo, da je avstrijsko sodišče na podlagi izpovedi Blajeve in ekspertize njenega lažnega potnega lista, ki je bil uradno izdan v Mariboru, natančno ugotovilo, da gre za akcijo Udbe". Predsednik Türk je na včeraj sklicani novinarski konferenci dejal, da dokument ne dokazuje, da je bil o dogodku neposredno obveščen. Po njegovih navedbah bi namreč neposredna obveščenost pomenila, da je bil o dogodku obveščen neposredno od storilcev ali organizatorjev. "Gre namreč za povzetke takratnih medijskih poročil in pogovorov v zvezi z poročili. To pa ni direktno obveščanje, ampak več kot indirektno. Je dvakrat indirektno," je dejal. Da o dogodku ni bil neposredno obveščen, po njegovem mnenju dokazuje tudi datum nastanka dokumenta. "Nastal je 1. julija 1980, to je de- Predsednik Slovenije Danilo Türk je včeraj na novinarski konferenci znova zanikal, da bi bil o atentatu v Velikovcu septembra 1979 neposredno obveščen kroma vet mesecev in pol po dogodku v Velikovcu. Je to neposredna informacija?" se je vprašal Türk. Na vprašanje, ali si je takrat ogledal t. i. posebna poročila SDV, ki so prihajala tudi na komisijo, katere član je bil, pa je dejal, da tega ne ve, saj je od takrat minilo 32 let: "Nimam pa nič proti, da se to objavi, če se meni, da je to zanimivo." V SDS so v odzivu na novinarsko konferenco predsednika republike zapisali, da slednji vztraja na laži in za nazaj spreminja svoje izjave. Hkrati v stranki napovedujejo nov dokument o tem, da sta nekdanji direktor SDV Tomaž Ertl in Türk pred 30 leti neposredno komunicirala in da je bila povezava med Türkovo komisijo in Udbo tesna. Večji del razprave so dokumentu namenili tudi na današnji seji komisije DZ za peticije, ki pa je njenim članom ni uspelo zaključiti. Po mnenju predsednice komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eve Irgl je iz dokumentov jasno razvidno, da je predsednik republike lagal, ko je dejal, da je za napad v Velikovcu izvedel iz medijev, tako kot vsi ostali. Prepričana je tudi, da je bil ravno napad v Velikovcu razlog za zaprtje arhivov nekdanje Službe državne varnosti (SDV). S tem se niso strinjali koalicijski poslanci. Janez Kikelj (SD) je opozoril, da je bil omenjeni dopis poslan julija 1980, medtem ko se je bombni napad zgodil septembra 1979, torej skoraj leto prej. "In to naj bi bil kronski dokaz, da je bil Türk obveščen drugače kot iz medijev," pravi Kikelj. Po mnenju LDS objavljeni dokument dokazuje samo to, da je bil fotokopiran, objavljen in izrabljen izključno z namenom blatenja predsednika države, ne dokazuje pa tega, kar trdijo v SDS, za Zares pa je objava dokumenta le cenen poskus blatenja predsednika republike. Pogled v zgodovino pokaže, da je v 70. letih preteklega stoletja na avstrijskem Koroškem odjeknilo več bombnih eksplozij. V napadu v Domovinskem muzeju v Velikovcu septembra 1979 sta bila storilca, jugoslovanska državljana Luka Vidmar in Martina Blaj, poškodovana, ranjen pa je bil tudi kustos muzeja. Storilca so avstrijski organi aretirali, avstrijsko sodišče pa ju je leta 1980 obsodilo na štiriletno zaporno kazen. Leta 1988 je v svojem dnevniku nekdanji slovenski politik Stane Kavčič zapisal, da sta Vidmar in Blajeva napad izvršila na ukaz SDV, ki jo je tedaj vodil Tomaž Ertl, kar je slednji zanikal. (STA) Hrvaška ne bo spreminjala režima za tuje ribiče v svojem teritorialnemu morju ZAGREB - Hrvaško kmetijsko ministrstvo in urad glavnega pogajalca z EU sta včeraj potrdila, da bo Hrvaška obdržala obstoječi režim dostopa tujih ribiških ladij do hrvaškega teritorialnega morja. Pojasnili so, da so zagotovila, da bo sedanji režim ostal veljavi, dobili v pogovorih z Evropsko komisijo in s posameznimi državami članicami o ribištvu. Kot so pojasnili v Zagrebu, je Bruselj temeljna vprašanja režima dostopa do morja posamezne države članice EU z namenom ribarjenja določil v splošni uredbi iz leta 2002. Hrvaška bo sprejela omenjeno zakonodajo, ko bo vstopila v EU. Sicer pa je vsaka članica EU obdržala svojo suvereno pravico do omejitve dostopa drugih držav do teritorialnega morja, ki obsega 12 navtičnih milj od obale. Hrvaška je sicer Evropski komisiji zagotovila, da bo pred zaprtjem poglavja poskrbela za uveljavitev ribolovnega dela maloobmejnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško (Sops) in zgodovinskih pravic slovenskih ribičev. Določila Sopsa so za prebivalce obmejnega območja ostala v veljavi tudi po vstopu Slovenije v schengenski prostor konec leta 2007. Kako se spopadamo z možgansko kapjo KOMEN - V kulturnem domu v Komnu bodo danes ob 17. uri predstavili publikacijo z naslovom »Če hočemo, zmoremo,« ki jo je izdal Kraški klub za bolnike po možganski kapi. Prireditev organizira komenska knjižnica v sodelovanju z omenjenim društvom, ki praznuje 10- letnico delovanja. V publikaciji so v prvem poglavju zbrani prispevki različnih strokovnjakov o možganski kapi in težavah, povezanih z njo. Pri možganski kapi, ki v Sloveniji letno prizadene 4500 ljudi, je izredno pomembno, da se bolniki ne zapirajo med štiri stene, ampak se družijo in se z boleznijo aktivno soočajo. (O.K.) •i > ELEKTRONSKO POSLOVANJE: TVOJE PODJETJE t NA GLOBALNEM TRGU ■>« - «s* i loat a 1 ti IF7^ "rt* \\ Jjffii lf ((i.lT=11.0) " rc.Nl.O; c.i=0.Č: F«.pi« " i e1se { , j « = sr if {!■' ROP FESR 2007 - 2013 REGIONALNI CIU KONKURENČNOST IN ZAPOSLOVANJE_ Furlanija Julijska krajina ROP FESR 2007-2013 Furlanije Julijske krajine, organizira v sodelovanju z gospodarskimi zbornicami iz Gorice, Vidma, Pordenona in Trsta, vrsto konferenc za promocijo Razpisa za ukrepe nemenjene spodbujanju uporabe elektronskega poslovanja v podjetjih Furlanije Julijske krajine. Razpis je bil objavljen v deželnem uradnem listu-BURšt. 52, z dne 29. decembra 2010. Spodbube, ki jih lahko koristijo mala in srednje velika podjetja, združenja in konzorciji, vključno z zadrugami, so namenjena h krepitvi kompetitivnosti podjetij. Dodeljene subvencije bodo omogočile lažji dostop do elektronskega poslovanja, pripomogle k vzpostavitvi novih spletnih strani elektronskega poslovanja in k nadgraditvi obstoječih. Namen ukrepov je ojačitev proizvodne strukture podjetij. Koledarsrečanj: GORICA: torek, 15. februarja 2011, ob 15.00 uri pri trgovinski zbornici (CCIAA), dvorana Verdi Palače de Bassa, ulica De Gasperi 9 VIDEM: sreda, 16. februarja 2011, ob 10.00 uri na sedežu trgovinske zbornice (CCIAA), dvorana Valduga, trg Venerio8 PORDENON: ponedeljek, 21. februarja 2011, ob 15.00 uri v Palači Montereale Mantica, sejna soba,1° nadstropje, korzoVittorio Emanuele56 TRST: torek, 22. februarja 2011, ob 15.00 uri na sedežu trgovinske zbornice (CCIAA), dvorana Maggiore, trg della Borsa 14 Camera di Commercio Gorizia . ■ Camera di Commercio Udine IHII Camera di Commercio industria artigianato e agricoltura pordenone Camera di Commercio Trieste HIENDA SPECIALE Camera di Commercio Trieste infoFESR NALOŽBA V NASO PRIHODNOST Unione Europea FESR Ministero dello Sviluppo Economico REGIQN E AUTONOMA FRiyLI VÉNEZIA GIUUA Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani www.regione.fvg.it v sekciji namenjeni ROP FESR (dostopna preko bannerja na vstopni strani). / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 10. februarja 2011 3 sodelovanje - Mednarodni likovni projekt na Belem jezeru na avstrijskem Koroškem Zgoniška osnovna šola se je predstavila s soncem Na štirijezičnem plakatu so okoli sonca upodobili vse, kar se dogaja na in ob šoli ŠMOHOR - Belo jezero (Weissensee) v kraju Techendorf na avstrijskem Koroškem (Šmohor) je že vrsto let prizorišče prav posebne pobude, v sklopu katere šolarji z različnih koncev Evrope skozi likovno umetnost predstavljajo svoj pogled na življenje, ki nas obkroža. Nič drugače ni bilo tudi letos, ko je kopica šol predstavila svoje slike na ledu, med udeleženci projekta, ki se sicer imenuje Bilder am see (Slike na jezeru), pa so bili tudi šolarji naše zgo-niške osnovne šole L.Kokoravca Go-razda/1. Maj 1945. Naj povemo, da je namen projekta, da se šole predstavijo na kreativen način skozi umetniške, elektronsko posnete slike na poljubno izbran motiv, ki pa mora imeti kratko izraženo programsko misel. In kakšen moto so si izbrali naši šolarji? Osrednji motiv plakata naših šolarjev je bilo sonce, okoli njega pa so udeleženci natečaja upodobili veselje šolarjev in dogajanje okoli šole. Na šti-rijezičnem plakatu z naslovom Šola sonca ne manjkajo šolski avtobus, traktor, morje in jadrnice, pa živali, gore itd. Vsak učenec je namreč izdelal svoj likovni izdelek, učiteljice so te izdelke spremenile v elektronsko obliko in jo poslale oblikovalcu Alešu Brcetu, ki je bil tako prijazen, da je vse risbe oblikoval v simpatično celoto v obliki ko-laža in jo prenesel na zgoščenko, nakar je to poslal organizatorjem projekta. Ti so nato izdelali plastificirane panoje, skupno jih je bilo 60, ki so jih v preteklih dneh razvrstili na zamrznjenem Belem jezeru v Ziljskih Alpah. Turisti iz različnih držav, ki gostujejo v letoviščih ob jezeru, si jih lahko ogledujejo, dokler je jezero zamrznjeno. Po koncu sezone pa organizator razstave te izdelke vrne šolam v trajno last. Naj povemo, da je zanimivost razstave tudi ta, da avstrijska pošta vse razstavljene izdelke z motivi gostujočih šol izda v obliki poštnih razglednic, ki jih je možno neposredno s kraja prireditve brezplačno odposlati kamorkoli v Evropi. Ena od učiteljic, ki je sodelovala pri tem projektu, nam je povedala, da je bila ta izkušnja za njihove učence nekaj novega, obenem pa tudi priložnost, da spoznaš nove ljudi, si izmenjaš ideje in za nameček predstaviš svoje šolsko delo. Prav ta izmenjava izkušenj naj bi bila dobra popotnica za naprej, nam je zaupala učiteljica, ki je ob tem še dodala, da nameravajo ob vrnitvi plakata pripraviti manjšo prireditev, na katero bodo povabljeni oblikovalec plakata, starši otrok, župan in šolska od-bornica zgoniške občine, predstavniki Ljudske šole v Lipi ob Vrbi na avstrijskem Koroškem, s katero so naši šolarji že sodelovali v preteklem šolskem letu in ki jih je letos povabila, naj pristopijo k omenjenemu projektu Bilder am see. (sč) Na veliki sliki plakat, ki so ga izdelali učenci zgoniške šole, na manjši pa zgoniški plakat na Belem jezeru v »družbi« ostalih plakatov V jutrišnji oddaji Brez meje gostja igralka Lara Komar KOPER - V tednu posvečenem kulturi bosta osrednji temi oddaje Brez meje gledališče in jezik. Gostja oddaje bo tržaška igralka, sicer članica ansambla Slovenskega stalnega gledališča Lara Komar (na posnetku), ki nastopa bodisi na slovenskih kot tudi na italijanskih odrih. Nazadnje smo jo lahko videli v vlogi Mare v komediji Kažin ali karabinjerjeva Katra in na odru osrednjega tržaškega gledališča Ros-setti v predstavi Il viaggio di Cateri-na. Zakaj se je najmlajša Tržačanka v ansamblu SSG-ja odločila za igralsko kariero šele po univerzitetnem študiju, kako vidi sodelovanje med primorskimi gledališči danes in v prihodnje ter kakšne so razlike v italijanskem in slovenskem kulturnem svetu, bomo izvedeli jutri ob 18. uri na TV Koper - Capodistria. Oddajo vodi Mitja Tretjak. Posvet o energetski samozadostnosti ČENTA - Energetska samozadostnost s pomočjo obnovljivih virov (Autonomia energetica da fonti rin-novabili) je naslov mednarodnega posveta, ki bo danes dopoldne v vili Moretti v Čenti. Konferenca sodi v sklop aktivnosti v okviru projekta Interreg IV Italija - Avstrija, ki zadeva prav obnovljive vire energije. Nosilec projekta, ki so ga začeli izvajati junija lani in se bo zaključil konec maja 2013, je Gorska skupnost Ter, Nadiža, Brda, ki je tudi pobudnic posveta, na katerem bodo projekt podrobneje predstavili. Furlanija Julijska krajina in Koroška želita preko sodelovanja pri tem ambicioznem načrtu doseči ekokompatibilno energetsko avtonomijo na lokalni ravni tako z gospodarskega kot z družbenega vidika. (NM) intervju - Stojan Spetič je neposredno spremljal parlamentarno pot našega zakona »Za Benečijo je bila prava revolucija« V danih pogojih je to največ, kar smo lahko dosegli - Zaščito manjšin bi morali poučevati v šolah med urami državljanske vzgoje Vi ste direktno spremljali nastajanje in nato ves parlamentarni postopek zaščitnega zakona. Kaj vam je najbolj ostalo v spominu iz tistega časa? Res je. Pravzaprav sem temu posvetil dobršen del svojega življenja, od Cassandrove komisije v sedemdesetih-osemdesetih letih. V zakonodajni dobi, ko sem bil senator, nam je uspelo iz opozicije predlagati in odobriti nekaj ukrepov, ki so bili važni za preživetje manjšine in vogelni kamni bodoče zaščite: vračanje slovenskih priimkov, financiranje manjšinskih kulturnih dejavnosti in ustanov, podpora manjšinskemu tisku. Kaj pa začetek postopka »tega« zaščitnega zakona? Prava priložnost je prišla konec devetdesetih let, ko so komunisti prvič vstopili v DAlemo-vo vlado. Na predlog ministrice Katje Bellillo me je predsednik vlade imenoval za svetovalca za manjšinska vprašanja. Takoj smo se lotili dela. In kateri je bil prvi dosežek? Konec leta 1999 je bil odobren okvirni zakon o 12 jezikovnih skupnostih na polotoku, ki mu je poldrugo leto pozneje sledil še posebni zakon o pravicah slovenske manjšine. Pri obeh je ključno vlogo odigral poročevalec, valdežanski pastor Domenico Maselli, ki je kot verski manjšinec bil zelo občutljiv za vsa vprašanja manjšinskih pravic, a je moral tudi realistično računati s stvarnim razmerjem sil v parlamentu. Leva sredina je bila šibka, desnica pa agresivna v svojem filibusteringu. Ključna za usodo in vsebino zakona so bila vsekakor takrat dogajanja v levi sredini, ki je bila na vladi.. V levi sredini so bila mnenja o manjšinskih pravicah zelo različna. V bistvu je šlo za merjenje sil med zagovorniki kolektivnih pravic in indivi- Senator in novinar Stojan Spetič KROMA dualističnega pojmovanja »izterljivih pravic«. V prvem primeru bi jih država dala na razpolago, v drugem pa si jih morajo posamezniki izboriti. In kdo je na koncu prevladal? Zaradi blokade bivših demokristjanov smo tvegali, da bo spet šlo vse po vodi, na koncu, tik pred razpustom parlamenta, pa je prevladal realistični kompromis. O prodornosti posameznih pravic je prišlo tudi do vzporednega paktiranja z desnico. Kakšni so danes vaši človeški občutki ob tej 10-letnici? Pogled v zgodovino, ki je sledila valentino- vemu 2001, nam pove, da bi pozneje ne imeli nobene zaščitne norme. Niti najslabše ne. Poznam kritike na račun vsebine zakona, toda žal je to največ, kar smo lahko dosegli. Pustimo sedaj človeške občutke in vtise. Preidemo k obračunu te desetletnice. Ste zadovoljni z izvajanjem zakona? V teh desetih letih je bila desnica na oblasti kar osem let. Razumljivo je, da se zakon ni izvajal takoj in povsem. Nekaj pa nam je vseeno uspelo. Kaj postavljate na prvo mesto? Vedno me je vodilo načelo, da je treba pomagati najšibkejšim. V Dolini ali Zgoniku ni zakon spremenil skoraj ničesar, v Benečiji pa je bila prava revolucija. Za kakšno revolucijo je šlo? Desetine vasi v videmski pokrajini ima danes dvojezične napise tam, kjer je vladal teror, špe-trska dvojezična šola je sedaj državna. Je največja šola v zamejstvu! In v zahodni Benečiji že govorijo o drugi dvojezični šoli. To niso mačje solze. Odprte ostajajo razmere v Trstu in Gorici. Izid pomladanskih volitev bo na to gotovo vplival. Za izvajanje zakonov so po eni strani potrebne institucije (vlada, dežela, paritetni odbor), po drugi ljudje, ki se poslužujejo zakonskih pravic. Mislite, da se teh pravic poslužujemo in na katerih področjih smo najbolj pomanjkljivi? Tam pač, kjer je vsebina zakona najšibkejša: pri osebnih pravicah, ki jih moramo izterjati. Malo je ljudi, ki zahteva dvojezično osebno izkaznico, prav tako je malo takih, ki so dosegli vrnitev slovenskega priimka. Lagodje je močnejše kot smisel za pravičnost. Zakoni so za danes in tudi za jutri. 10 let ni dolgo obdobje, nekatere stvari pa so se v tem času spremenile (Slovenija v EU, padec meje in še marsikaj). Se vam zdi ta zakon torej še aktualen? Preden bi podali oceno, dosežimo, da se bo izvajal v celoti, po črki in duhu. Da se ne bomo vsako leto borili za finančne prispevke. Za njegovo celovito izvajanje pa bi moral parlament popraviti krivico, ki so nam jo prizadeli v proračunski komisiji zbornice. Za kakšno krivico gre? Poslanci so četrtini členov zaščitnega zakona pomenljivo odvzeli finančno kritje. Nikoli ne smemo pozabiti, da Italija ni pravna država, kjer se uzakonjene norme izvajajo in spoštujejo. Zanje se moramo zavzemati in boriti. Mladi, sodeč po pisanju našega Klopa slabo poznajo ali sploh ne poznajo pomena zaščite, da ne govorimo o zakonskih členih. Zaščitni zakon je skoraj kot neke vrste fatamorgana. Kaj bi morala manjšina narediti, da ne bi bilo tako? Zakona za zaščito jezikovnih manjšin in zakon za našo manjšino bi morali poučevati v šolah med urami državljanske vzgoje. In to ni vse. Kaj je treba še storiti? Za svoje pravice se moramo vedno boriti, to mladina ve. Potrebno je, da se osredotočimo na vsebinsko najpomembnejše pravice, kot so vidna dvojezičnost, osebni dokumenti in podobno. Z borbenimi nastopi moramo tudi reagirati na poskuse vračanja v preteklost, kot se dogaja v Reziji. S.T. 4 Četrtek, 10. februarja 2011 GOSPODARSTVO trst - Po odobritvi razvojnega načrta Berlusconijeve vlade Za sindikate CGIL, CISL in UIL v FJK protikrizni ukrepi nezadostni Podobna stališča deželnih tajnikov Franca Belcija, Luce Visintinja in Giovannija Fanie TRST - Sindikati CGIL, CISL in UIl za Furlanijo-Julijsko krajino so negativno ocenili razvojni načrt, ki ga je v sredo sprejela Berlusconijeva vlada. Kot poudarjajo deželni tajniki posameznih sindikatov, so predvideni ukrepi nezadostni in ne zagotavljajo uspešnega boja s krizo, kot tudi ne morejo predstavljati osnove za razvojno naravnano gospodarsko politiko. Po mnenju deželnega tajnika CGIL Franca Belcija je vladni načrt improviziran, nastal pa je s ciljem, da reši probleme predsednika vlade. Belcija skrbi, da bo edini učinek napovedanih ustavnih sprememb zgolj manjši nadzor, kar pa zadeva predvidevanja o rasti BDP, gre po njegovem mnenju zgolj za »spodbujanje optimizma«. Deželni tajnik CGIL Giovanni Fania pa poudarja, da se je vlada dve leti po izbruhu krize spomnila, da je treba nekaj narediti, kar zadeva ustavne spremembe pa je dejal, da te same po sebi ne zagotavljajo gospodarske konkurenčnosti neke države. Poudarja, da v načrtu vlade manjka močna spodbuda za gospodarski razvoj. Fania je tudi izrazil željo, da bi vlada skupaj s sindikati ustanovila stalno omizje, na katerem bi razpravljali o potrebnih ukrepih za ponoven gospodarski zagon. Luca Visintini, deželni tajnik UIL, pa je prepričan, da načrt ne bo obrodil veliko sadov. »Je približno tako kot z negativno deželno gospodarsko politiko Ton-dove uprave. Veliko se na primer govori o poenostavitvi postopkov, vendar se za to nič ne stori. Tu mislim, na primer, na enotno okence za podjetja na pokrajinski ravni,« je še dejal Visintini. Deželni tajnik UIL pa je omenil tudi tri sektorje, ki bi lahko prispevali k zasuku krivulje navzgor. »To so infrastrukture, inovacije in raziskovanje. Toda na teh področjih se finančne viri krči, namesto da bi se jih povečalo. In na deželni ravni, ni podoba nič drugačna,« je bil kritičen Visintini. Franco Belci Luca Visintini Giovanni Fania prevozi - Od včeraj Letalska povezava Portorož - Rim PORTOROŽ - Turistično združenje Portorož je prek italijanskega letalskega posrednika H.T.M.S. Aviation pridobilo novega letalskega prevoznika na progi Rim-Portorož-Rim. Gre za nizozemskega prevoznika Denim Air, ki je z letalom fokker 50 prav včeraj pristalo na portoroškem letališču in prepeljalo 12 potnikov. Do 3. marca bodo izvedli sedem rotacij Rim-Por-torož-Rim, po krajšem premoru pa bo linija znova vzpostavljena 21. aprila in se nadaljevala v poletno sezono, so sporočili iz Turističnega združenja Portorož. Cena povratne letalske vozovnice se vključno s taksami giblje od 170 evrov dalje. Prodaja kart bo potekala prek družbe Denim Air oz. turistične agencije Kompas. Letalo leti dvakrat tedensko, in sicer ob četrtkih in nedeljah. EVRO banke - Poslovanje Skupina NLB je imela lani 200,2 milijona evrov izgube LJUBLJANA - Skupina NLB je lani zabeležila 202,2 milijona evrov izgube po obdavčitvi, medtem ko je imela predlani 86,8 milijona evrov izgube. Izguba je posledica oslabitev in rezervacij, ki so lani dosegle 477,3 milijona evrov, je danes objavila banka. Pred rezervacijami je skupina NLB ustvarila 250,4 milijona evrov dobička. Rezultat pred rezervacijami je bil pri vseh bankah v skupni boljši od tistega v 2009.Skupina je v zadnjem lanskem četrtletju beležila 152,7 milijona evrov izgube, oslabitve in rezervacije pa so znašale 225,9 milijona evrov. Matična Nova Ljubljanska banka (NLB) je imela lani 183,4 milijona evrov izgube, potem ko je predlani ta znašala 23,6 milijona evrov. Oslabitve in rezervacije so lani znašale 376,8 milijona evrov. V zadnjem četrtletju je banka NLB beležila 150,6 milijona evrov izgube. Nadzorni svet NLB je včeraj podal soglasje k sklepu uprave glede dokapitalizacije v višini 250 milijonov evrov. Dokapitaliza-cijo NLB bodo izpeljali predvidoma do konca marca letos. 1,3604 $ -0,30 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. februarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 10.2. 9.2. ameriški dolar japonski jen 1,3604 112,71 1,3647 112,65 ruski rubel 39,8830 8,9930 40,0022 62,0500 danska krona 7,4546 0,84780 7,4546 0,85000 švedska krona 8,8234 7,9320 8,7885 7,8685 češka krona 24,246 24,212 estonska krona 15,6466 271,61 15,6466 269,23 poljski zlot 3,8943 3,8856 1,3502 avstralski dolar 1,3510 1,3457 romunski lev 4,2565 3,4528 4,2550 3,4528 latvijski lats 0,7035 2,2730 0,7022 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4140 7,4158 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 10. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26400 0,31200 0,46435 0,13667 0,17000 0,24167 0,903 1,079 1,336 ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 32.205,42 € -4,72 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. februarja 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,79 +1,15 KRKA 63,71 -0,06 MERCATOR 156,05 -5,19 TELEKOM SLOVENIJE 254,95 86,45 +0,17 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA AERODROM LJUBLJANA DELO PRODAJA ETOL 47,00 16,84 23,69 -1,78 ISKRA AVTOELEKTRIKA 95,00 16,50 - NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 4,50 10,16 -1,84 KOMPAS MTS NIKA 5,50 7,65 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA 13,69 7,80 24,29 +11,76 -1,89 SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA SAVA 359,00 63,70 -9,00 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,50 17,30 +0,00 -0,57 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 10. februarja 2011 -0,38 delnica zaključni tečaj v € spr. v % celovec - Obisk slovenskega ministra za kmetijstvo Židana pri slovenskih kmetih na Koroškem O sodelovanju in izmenjavi izkušenj Prednost v EU naj bi za kmete na tem območju predstavljala tudi večjezičnost - Židan tudi s predstavniki avstrijskih oblasti Slovenski minister za kmetijstvo Dejan Židan (levo) in predsednik Skupnosti južnokoroških kmetov Štefan Domej (desno) arhiv CELOVEC - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Ži-dan je v sredo na obisku na avstrijskem Koroškem utrdil vezi s tamkajšnjimi slovenskimi kmeti in njihovimi predstavniki. Minister se razume tudi kot njihov zastopnik v Evropski uniji, zato je med drugim obisk služil usklajevanju pogledov pred pogajanji o novi finančni perspektivi EU 2014-2020. Minister se je na avstrijskem Koroškem mudil na povabilo Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK), ki združuje predvsem slovenske kmete in je v kmetijsko-gozdarski zbornici avstrijske Koroške zastopana z dvema svetnikoma. Židan se je ob tej priložnosti sešel tako s predstavniki SJK kot tudi Kmečke izobraževalne skupnosti (KIS), ki deluje znotraj SJK. V središču pogovorov so bili zlasti trije sklopi. Obstoječe "odlično sodelovanje na strokovni ravni med kmečkimi organizacijami na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji" želijo, tako minister, v prihodnje nadgraditi z večjimi pretokom ljudi. Slovenski kmetje iz avstrijske Koroške naj bi svoje kompetence prenesli v Slovenijo in obratno, s čimer naj bi izkoristili "stanje, ki je prednost v EU, in to je večjezičnost," je napovedal Židan. Okrepiti nameravajo sodelovanje na področju šolstva in povečati izmenjavo šolskih praks. Koroški slovenski kmetje naj bi izkoristili šolske programe v Slo- www.primorski.eu n veniji od srednješolske do visokošolske stopnje, na avstrijskem Koroškem pa naj bi se šolali učenci iz Slovenije. In nenazadnje mora Slovenija zastopati tudi interese slovenskih kmetov zunaj njenih meja, je prepričan Židan. Zato so sogovorniki sredino srečanje izkoristili tudi za uskladitev stališč pred pogajanji o novi finančni perspektivi EU 2014-2020. Poseben poudarek pri tem velja skrbi za majhne in srednje kmetije, ki so značilne tako za Slovenijo kot avstrijsko Koroško. Obenem se Slovenija lahko uči tudi iz izkušenj na severni strani Karavank, saj želi delež ekoloških kmetij dvigniti na 15 odstotkov, kakršen je sicer že med koroškimi Slovenci. Predsednik SJK in svetnik v kmetijski zbornici avstrijske Koroške Štefan Domej je po pogovorih z ministrom Ži-danom ocenil, da se je pokazala tesna povezanost slovenskih kmetijskih organizacij na avstrijskem Koroškem z organizacijami v Sloveniji. Skupna skrb velja tudi ohranitvi čim več družinskih kmetij, saj bo to pomagalo ohranjati slovenski jezik na avstrijskem Koroškem, je prepričan Domej. Predsednik KIS Miha Zablatnik je poudaril, da je delovanje te organizacije "omogočeno samo s tesno podporo Slovenije." Ta namreč omogoča, da domače kmete izobražujejo v slovenščini in jih povezujejo s stanovskimi kolegi v Sloveniji. Minister Židan se je sešel tudi z novim predsednikom kmetijsko-gozdarske zbornice avstrijske Koroške Johannom Mosslerjem in deželnim svetnikom za kmetijstvo Josefom Martinzem. Srečanje je bilo namenjeno medsebojnemu spoznavanju ter ugotavljanju skupnih interesov in možnosti za sodelovanje. (STA) A2A ALLIANZ 1,133 105,69 -0,09 -0,89 BANCO POPOLARE 2,68 +0,09 BCA POP MILANO 0,95 3,09 -0,24 ENEL ENI 0,86 4,30 -0,58 +0,70 FIAT 7,15 -0,49 -1,11 GENERALI 9,67 16,89 +0,31 +0,24 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,46 -1,00 LUXOTT1CA 22,12 -0,23 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,86 7,84 -1,75 PIRELLI e C 2,24 5,98 +0,56 +1,36 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,31 +0,58 +0,43 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,89 8,9 -1,39 TENARIS TERNA 16,84 -0,76 -1,69 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,25 0,08 -0,08 -1,57 UNICREDIT 7,46 1,85 -0,73 -0,75 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 87,28 $ +0,63 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 835,35 -1,33 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 2.330,19 +0,00 FIRS, Banjaluka 978,88 1.717,33 +0,27 +0,89 SRX, Beograd 775,68 315,35 1.654,68 1.654,68 +0,98 +1,51 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.734,69 -0,20 +0,27 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.216,39 2.361,56 -0,19 +0,03 S&P 500, New York 1.315,88 -0,66 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.342,33 7.320,90 6.052,29 -0,37 -0,03 -0,64 CAC 40, Pariz 4.090,74 -0,43 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.9,00 1.235,9 2.995,49 +0,61 -1,21 -0,57 Nikkei, Tokio 10.635,98 +0,41 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.211,12 2.008,50 -1,81 Sensex, Mubaj 17.775,70 -1,45 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 11. februarja 2011 5 ŽARIŠČE »Bog živi ves slovenski svet ...« Peter Rustja Praznik slovenske kulture poudarja, da obstaja tesna nit med kulturo in identiteto, nit ki povezuje izkušnje in prizadevanja posameznikov v skupnost. In to povsod, kjer živimo Slovenci Osrednja podelitev Prešernovih nagrad v Ljubljani je vsakoletna stalnica v kulturnem letu Slovencev, ne nazadnje pa je ta slovesnost na predvečer dneva slovenske kulture v ospredju tako medijev in seveda kulturnikov. Kultura je za Slovence nekaj, kar povezuje pravzaprav vse - od tistih, ki se bolj ali manj zavestno in poklicno ukvarjajo s kulturo do tistih, ki jo spremljajo preko sredstev javnega obveščanja. Skratka, kultura ustvarja nek prostor ali bolje rečeno, ustvarjalci znajo na različnih ravneh spreminjati in poseči v prostor in čas, ki nas obdaja. Preseganje meja preko ustvarjalnosti je že od nekdaj bila značilnost kulturnikov. Letošnja izbira osrednjih Prešernovih nagrajencev je nedvomno poudarila to danost kulture. Obe osrednji nagradi sta prejela primorska ustvarjalca, ki sta kljub različnim izraznim sredstvom tesno povezana s prostorom med Krasom in Jadranom. Ustvarjanje skupnega slovenskega kulturnega prostora je do pred kratkim veljalo za vizionarske sanje nekaterih večnih utopistov. Stvarnost je še pred dobrima dvema desetletjema silila v razmišljanje, da meje so in bodo obstajale, da je blokovska delitev nekaj neizbežnega. Kako se je dejansko stvar razvila, pa lahko najdemo v kroniki. Praznik slovenske kulture ni prazen kult kulture, ampak poudarjanje ne le besedne ustvarjalnosti, s katero se predstavljamo in ohranjamo kot narod. Praznik (in fotografija) dinamičnega razvoja slovenske misli in ustvarjalnosti skozi čas. Iskanje novih izraznih poti je jamstvo, da se lahko kot Slovenci vključujemo v sodoben svet. Trubarjeve prve knjige so bile takrat enako moderne in epohalne kot se- danje elektronske knjige. Oblika je različna, naslovniki pa so vedno isti - »lubi Slovenci«. Zavest pripadnosti narodu in kulturi je nekaj plemenitega, saj nas to sili tudi k razmišljanju o drugih narodih in kulturah, ki nas obdajajo, oziroma kako se sami znamo predstaviti drugim in drugemu. Zgleda, da bi Slovenci potrebovali na tem področju dobre PR-ovce, to je svetovalce za stike z javnostjo, ki znajo prepričati slehernega sogovornika. Kmalu bomo praznovali desetletnico odobritve zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Podobno kot Slovenci na Koroškem še danes nimamo ustrezno urejene toponomastike, in to kljub dejstvu, da na papirju imamo vse že urejeno, in sicer na podlagi zakonov, razsodb in mednarodnih pogodb. Isto bi lahko zapisali za šolstvo, kulturno delovanje, skratka za skoraj vsa področja, kjer se pojavljamo kot skupnost. Ali bolje rečeno: problem. Ironija usode in zgodovine je hotela, da je bil zakon sprejet na valentinovo, na dan, ko si zaljubljenci zaželijo najlepše želje po trajnem, dolgoročnem, složnem in harmoničnem odnosu. Teh želja tudi v zaščitnem zakonu ne manjka. Če pomislimo, da je metaforično dvorjenje, ki je privedlo do tega zakona, trajalo kar nekaj desetletij, si je marsikdo obetal sicer kaj več. A kaj: na valentinovo nihče ne šteje vrtnic v šopku! Veseli smo ga pač sprejeli. Nekatere rože so v teh desetih letih pravočasno še zacvetele, druge so ovenele, marsikatere pa še čakamo.... V Rimu, kjer se pravzaprav odloča vsako leto usoda naših kulturnih in drugih ustanov, mladi na mostu Ponte Milvio obešajo tako imenovane ključavnice ljubezni z inicialkami zaljubljencev. V počastitev desete obletnice zaščitnega zakona bi bilo primerno najti kako podobno pobudo, da opozorimo, da še vedno verujemo v zaobljube, ki jih izrekamo na valentinovo, recimo z obešanjem ključavnice ljubezni z inicial-kami še neizpolnjenih členov zaščitnega zakona... KULINARIČNI KOTIČEK Neapeljski ragu Neapelj je eno najlepših italijanskih mest, leži ob (nekoč) prekrasnem zalivu, pred seboj pa ima vrsto izredno zanimivih otokov. Na žalost je mesto zapuščeno, saj so se tam vrstile druga za drugo desničarske in levičarske občinske in deželne uprave, ki so bile vse po vrsti iz tega ali onega razloga nesposobne rešiti probleme tega velikega mesta, ki je najbrž pred združitvijo Italije imelo manj problemov, kot jih ima danes, ko se utaplja v kupih smeti, ki jih niti »politika dejstev« sedanje vlade ni bila in ne bo zmožna odpraviti. Prava škoda, saj je mesto vredno obiska tako zaradi naravnih lepot in kulturnih spomenikov in ne nazadnje, kar nas tukaj najbolj zanima, zaradi izredno raznolike in okusne mediteranske kuhinje. Ko govorimo o Neaplju in Kam-paniji nasploh, nam pridejo na misel ribe in morski sadeži: testenine s školjkami so seveda tam doma, a mi se bomo danes pozabavali z drugim receptom, z neapeljskim mesnim ragu-jem, ki so ga tamkajšnje gospodinje pripravljale ob nedeljah in praznikih. Potrebujemo: 600 g govejega mesa v enem kosu, 30 g svinjske masti, 100 g špeha, žlico paradižnikovega koncentrata, 2 kozarca močnega rdečega vina, 500 g zrelih paradižnikov za omako, 1 čebulo, peteršilj, baziliko, oljčno olje, sol. Paradižnik nakockamo, čebulo sesekljamo, oboje pristavimo na ogenj z oljčnim oljem, baziliko in peterši-ljem. Pustimo, da se kuha približno 20-30 minut, občasno premešamo. Ko je paradižnikova omaka kuhana, jo pretlačimo. Sedaj se lahko lotimo raguja: z ostrim nožem naredimo več zarez v mesu, v vsako zarezo vtaknemo manjšo rezino špeha. V primerni lončeni posodi in na nizkem ognju razpustimo svinjsko mast in nekaj olja in nanj položimo meso. Solimo in pustimo, da se meso obarva z vseh strani, kar bo trajalo približno 15 minut. Občasno prilijemo nekaj žlic vode in 1 dl rdečega vina: pustimo, da alkohol izpari. V posodo paradižnikove omake dodamo paradižnikov koncentrat in dobro premešamo ter z njim občasno oblijemo meso. Na zelo nizkem ognju kuhamo vsaj 3 ure. Če vidimo, da se zadeva posuši preveč, prilijemo še nekaj paradižnikove omake. Po 3 urah, raje nekaj več, odstavimo, z omako pa zabelimo poljubne testenine. Meso narežemo na rezine in ponudimo ali s testeninami ali pa kot samostojno jed. Dober tek! Ivan Fischer čedad - Od danes do nedelje že šesti Gubana day Letos na vrsti »spopad« med domačo gubanco in koroško pohačo ČEDAD - Konec tedna bo v stari langobardski prestolnici spet na vrsti gastronomska prireditev Gubana day, ki jo bo tudi letos spremljala zanimiva in poučna pobuda "odprtih vrat', pri kateri bodo sodelovali obrtniški proizvajalci gubanc Cedermas (Log pri Podbonescu), Dorbolo in Martinig (Špeter), Giuditta Teresa (Most), Vo-grig (Čedad). Gubana day že šesto leto zapored prireja kavarna Sv. Marka iz Čedada, ki je tako obnovila tradicionalno tekmovanje (prvič so se proizvajalci gubanc med sabo pomerili leta 1965). V zadnjih letih pa posebna strokovna žirija, ki jo sestavljajo novinarji in gastronomski izvedenci, beneško slaščico primerja s podobnimi iz drugih krajev. Pred leti je bila na primer na vrsti potica, letos pa bodo žirija in obiskovalci prireditve odločali o tem, če je boljša gubanca ali koroški "reindlig', ki mu koroški Slovenci pravijo pohača, gre pa za tradicionalno koroško slaščico, ki jo pripravljajo za izredne praznike, kot je na primer poroka. Tekmovali bodo domači in avstrijski slaščičarji. Žirija bo sladici ocenjevala že danes zvečer, obiskovalci pa bodo lahko svoj glas oddali v soboto in nedeljo, ko bodo v kavarni Sv. Marka brezplačne degustaci-je, pri proizvajalcih, ki bodo odprli vrata svojih pekarn, pa si bo mogoče neposredno ogledati, kako se pripravlja okusna gubanca. Razglasitev zmagovalcev in nagrajevanje bo v nedeljo zvečer v Čedadu, nagrade pa bo podeljevala Lisa Tosolini, ki bo predstavljala pokrovitelja prireditve "Gubana day" žganjarno Tosolini iz Povoletta. Gubana (zgoraj) ali pohača, to je zdaj vprašanje... PISMA UREDNIŠTVU Blaženi, svetniki in še kaj Papež Janez Pavel II. je uvedel novost v navadah Katoliške Cerkve. Z veliko vnemo je proizvajal blažene in svetnike. Kanoniziral jih je toliko, kolikor so jih menda pred njim vsi drugi papeži skupaj, zato se ni čuditi, da je pri svetnikih do inflacije. Zakaj se je za to odločil, je vprašanje, ki zanima bržkone tako katolike, kot tudi drugoverce in ateiste, saj je bila Katoliška Cerkev znana, da dela stvari po strogo izdelanih načrtih in nikakor ne po slučajnih počutjih tega ali onega visokega pre-lata. Najbrž pa ni več tako. Zadnje čase je namreč vse več spodrsljajev Svetega sedeža (papežev govor na univerzi v Regensburgu, odpuščanje Lefebfrovim somišljenikom, nesporazumi ob napadu Berlusconijevih časopisov na glavnega urednika časnika Avvenire itn). Največ komentatorjev in poznavalcev vatikanske stvarnosti je mnenja, da je cerkvena avtoriteta v krizi in si zato na ta, medijsko vsekakor odmeven način skuša spet pridobiti izgubljeno popularnost pa tudi kredibilnost, posebno po grozovitih aferah o pedo-filskih škandalih duhovnikov in škofov. V začetku se je zdelo, vsaj tako je skušala cerkev prepričati našo javnost, da so te reči omejene na an-gloameriško področje. Izkazalo pa se je da je pojav univerzalen in prisoten povsod, tudi pri nas. Prav pri komunikaciji se zalomilo, tako pri notranji kot pri zunanji. Borbe za oblast med vatikanskimi vrhovi prihajajo na dan prav zaradi neustreznega obveščanja. Preden so prišli v rabo moderni sistemi komuniciranja, se je dalo marsikaj skriti in filtrirati. Danes je to zelo oteženo, posebno ko so voditelji že v letih in niso dojeli, kaj je internet in njegova univerzalnost. Res je neverjetno, da je ustanova, ki pridiga ljubezen do bliž- njega, moralne in etične vrednote in vztraja pri prepovedi splava in celo razporoke, toliko časa dovolila, da njeni člani skoraj nekaznovano počnejo taka gnusna kriminalna dejanja. Kajti Katoliška Cerkev je ta dejanja skrivala, še več, celo krimina-lizirala je žrtve teh dejanj in jim ukazovala popoln molk pod grožnjo izobčenja. To pa je najhujše, kar lahko doleti katoličana (drugoverci so tako in tako že obsojeni na pekel), saj izgubi vsako možnost zveličanja in večnega življenja! Kakšni morajo biti ljudje, ki so prepričani, da smejo pošiljati nesrečneže tako zlahka za večno v pekel, je drugo vprašanje. Vendar »kar boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih« piše v Evangeliju in papež se je proglasil (dogma!) za nezmotljivega v verskih rečeh. Kje je tu Bog Oče in njegova pravičnost, ljubezen, usmiljenje? Mislim, da nekaj ni v redu s takim cerkvenim vodstvom. In potem so tu vsi blaženi in svetniki. Kriterij po katerem jih imenujejo, je večkrat politične narave, kot tisti trenutek zahteva situacija. Prepričan sem, da zdaj ko ni več nevarnosti komunizma, ne bo noben protikomunist več proglašen za blaženega. Če pa pogledamo malo nazaj papeže Pija IX., X., XI., kakšni so bili in razne prelate, ki so si umazali roke z nacizmom in fašizmom, moramo priznati, da je njihova svetost vsaj vprašljiva. Oče Pij iz Montalcine pa je bil od papeževih sodnikov spoznan za sleparja, ker je na stigmah imel jodovo tinkturo in ne krvi (Johanca iz Vodic je švicala vsaj telečjo kri) pa so ga vseeno spoznali za svetega (obsodba o sleparstvu ni bila nikoli preklicana). Zdaj pa Janez Pavel II. V svojem dolgem pontifikatu so ga pogosto opozorili (posebno tedaj še kardinal Ratzinger), kaj se dogaja med njegovimi dušnimi pastirji. Dobro je vedel za pedofilski kriminal med svojimi podrejenimi. In kaj je ukrenil? Izdal je okrožnico, da ne sme nič v javnost, da se mora vse prikriti in rešiti v sklopu Cerkve v največji tajnosti, pod grožnjo izobčenja. Pedo-filija je bila greh, ne zločin. Kazni za prestopnike so bile mile, največkrat le premestitev. Nekateri ameriški škofje so se pred pravico zatekli v Vatikan, kjer so dobili ne samo zatočišče ampak celo visoko funkcijo. Ali ni to prikrivanje kriminalnega dejanja? Ali ni to soudeležba pri kaznivem dejanju? Tisti, ki krade, in tisti, ki drži žakelj, sta enako kriva! Ali naj gre zato kot svetnik v nebesa? Ubogi človek iz Ugande ali Jemna, ki nista nikoli slišala ne za papeža ne za njegovo edino zveličavno Cerkev, pa naj gresta za večno v pekel, tudi če sta najboljša človeka na svetu? Ker to je tudi še vedno dogma: kdor ni krščen, ne bo videl nebeškega kraljestva. Mogoče pa papežu in kardinalom ne pade na pamet, da so se jim pravila in dogme, ki so si jih izmislili v teku stoletij precej zavozlala in se jim to zdaj maščuje. Mogoče bi bilo dobro, da bi malo pregledali svoj sistem in izločili navlako, ki se je nabrala v dva tisoč letih. Nemara pa le niso bili vsi papeži nezmotljivi in so kanonizirali tudi marsikatero neumnost. Vse te stvari so se lahko verjele in dogajale še pred petdeset ali sto leti, a zdaj je naivno misliti, da bo v času interneta, facebooka, you-tube še vžgalo. Ljudje so neumni, a tudi neumnost ima svoje meje! Primož Možina 6 Petek, 11. februarja 2011 ITALIJA / politika - Premier se z izredno ostrino odziva na preiskavo Rubigate Berlusconi: Sem žrtev poskusa moralnega državnega udara Bersani poziva opozicijo k strnitvi vrst - Di Pietro se strinja, Casini za predčasne volitve predsednik »V ustavnem ■ • v v • sodiscu ni boljševikov« Ugo De Siervo ansa RIM - »Trditi, da ustavni sodniki razsojajo na osnovi svojih domnevnih političnih usmeritev, pomeni obrekovati in hudo žaliti.« Tako je povedal predsednik ustavnega sodišča Ugo De Siervo na tradicionalni letni konferenci načelnika tega ustavnega organa. De Siervo je spomnil, da že sistem imenovanja članov ustavnega sodišča jamči za njihovo nepristranskost in neodvisnost, poleg tega pa ustavni sodniki sprejemajo svoje odločitve ali soglasno ali s široko večino, ki pa se od primera do primera spreminja, kar dokazuje, da politika pri tem nima nič opraviti. »Med nami ni bolj-ševikov,« je pribil. De Siervo je na tak način oš-vrknil, ne da bi ga direktno imenoval, predsednika vlade Silvia Berlus-conija, ki je ob ukinitvah zakona Al-fano in zakona o upravičeni zadržanosti ter ob drugih podobnih priložnostih zatrdil, da je ustavno sodišče »longa manus« komunistične levice. In dejansko se je takoj odzval zunanji minister Franco Frattini. »Mi spoštujemo ustavno sodišče, a imamo pravico kritizirati sporne odločitve,« je menil. V svojem obračunu delovanja v minulem letu je De Siervo med drugim izpostavil, da v Italiji nastaja vse več delnih ali začasnih zakonov in da se množijo vladni odloki, kar vpliva tudi na kakovost zakonodaje. Poleg tega je ugotovil, da se je v letu 2010 ponovno zvišalo število ustavnih sporov na relaciji država-dežele. RIM - »Proti meni poskušajo izvesti moralni državni udar.« Tako pravi predsednik vlade Silvio Berlusconi v intervjuju, ki ga danes objavlja dnevnik Il Foglio. Kot izhaja iz anticipacij intervjuja, ki jih je objavil sam Il Foglio, Berlusconi v njem zatrjuje, da je žrtev zarote, pri kateri poleg sil opozicije sodelujejo obsežni deli sodstva, mnogi mediji in razni vplivni krogi t. i. civilne družbe. To prihaja do izraza tudi v primeru Ruby. Premier sicer priznava, da je kot vsak človek tudi sam grešnik, a poudarja, da milanski javni tožilci proti njemu uporabljajo sredstva, kakršna so nekoč v komunistični Nemčiji. Cilj vsega tega pa je, da bi ga s pomočjo moralnega linča vrgli z vlade spričo dejstva, da ga prek demokratičnih volitev ne morejo. A premier je prepričan, da bo ta naklep propadel tudi zato, ker na Kvirinalu sedi poštenjak. Intervju za dnevnik Il Foglio se je rodil v palači Grazioli, kjer je Berlusconi včeraj dopoldne zbral voditelje vseh svojih televizijskih in tiskanih medijev, da bi sprožil protiofenzivo proti napadom zaradi afe- Silvio Berlusconi ansa re Rubygate. Kaže, da premier namerava tudi zaostriti odnose na politični ravni, saj je na srečanju z nekaterimi deželnimi upravitelji svoje stranke zahteval, naj se tudi na deželni ravni pretrgajo odnosi s pripadniki t. i. tretjega bloka. Zunanji minister Franco Frattini je medtem dejal, da bi se premier Silvio Berlusconi lahko obrnil na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu zaradi vdora v zasebnost, katere naj bi bil žrtev pri raznih sodnih preiskavah in še zlasti pri tisti okrog primera Ruby. Tako je po ministrovem mnenju treba razumeti sredi- no Berlusconijevo izjavo, da bo tožil državo. »To ne bi bilo nič izrednega. Kadar se državljan čuti oškodovanega, ima pravico, da se obrne na pristojnega sodnika po zaščito,« je dejal. Na Berlusconijeve izjave se je zaskrbljeno odzval voditelj Demokratske stranke Pier Luigi Bersani. »Gre za pre-vratniške besede. Kdor v vladni večini ima pri srcu usodo države, naj se oglasi, saj se hitro približujemo varnostni meji. Opozicija pa ima dolžnost, da strne vrste ter ponudi državljanom nov skupen predlog,« je pristavil. Podobno stališče je zavzel prvi mož Italije vrednot Antonio Di Pietro. Dejal je, da bi se njegova stranka v normalnih razmerah težko povezala s silami tretjega bloka. A po njegovih besedah zdaj gre za usodo italijanske demokracije in celotna opozicija ima dolžnost, da se združi. Voditelj Sredinske unije Pier Ferdi-nando Casini je prav tako izrazil zaskrbljenost. »Mislim, da je Berlusconi izgubil razsodnost,« je dejal. Po njegovem pa so edina rešitev predčasne volitve. Podpredsednik VSS Vietti brani sodnike RIM - Podpredsednik Višjega sodnega sveta Michele Vietti je odločno zavrnil sredine trditve premierja Silvia Berlusconija in njegove stranke Ljudstva svobode, po katerih naj bi bili milanski tožilci, ki vodijo preiskavo o zadevi Ruby, »revolucionarna politična avangarda«. »Prisiljen sem ponovno poudariti, da sodstvo ne goji nikakršnih prevra-tniških načrtov, ampak le tiho skrbi za izvajanje zakonov,« je dejal, ko je včeraj nastopil na simpoziju v spomin na pravnika Vittoria Bachele-ta. Dvojčici Schepp »počivata v miru«? BARI, MARSEILLE - »Punčki počivata v miru, nista trpeli.« Tako med drugim piše v pismu, ki ga je Matthias Schepp poslal svoji ženi Irini Lucidi, tik preden si je pred tednom dni vzel življenje v Ceri-gnoli blizu Barija. Francoski preiskovalci se boje, da je Schepp s strupom ubil svoji šestletni dvojčici, Alessio in Livio. Ugotovili so namreč, da je moški, preden se je z otrokoma odpeljal s trajektom iz Marseilla na Korziko, po spletu iskal informacije o strupih in zastrupitvah. Sicer pa preiskovalci ne izključujejo, da ju je vrgel v morje ali kako drugače umoril. Predsednik Giorgio Napolitano se rokuje z Enzom Bettizo kroma 17. marec - Zaradi oklevanja vlade Zmeda okrog praznovanja zedinjenja Italije v šolah RIM - Bo 17. marec šole prost dan? Za zdaj ni še jasno. Vlada je pred približno mesecem dni sklenila, da bo Italija praznovala 150-letnico zedinjenja z dela prostim dnem, zaradi česar so šolski ravnatelji že odredili, da bodo 17. marca šole zaprte. A po nastopu predsednice Confindustrie Emme Marcegaglia ter voditeljev Severne lige, češ da si Italija v sedanjem kriznem času ne more privoščiti dodatnih počitnic, se je tudi šolska ministrica Mariastella Gelmini premislila, saj je na zadnji seji vlade iznesla predlog, naj bi šole 150-letnico italijanske države obeležile med rednim poukom. Toda vlada ni še zavzela dokončnega stališča o tem, ali naj bo 17. marec dela oz. šole prost dan, tako da je nastala zmeda. Predsednik združenja ravnateljev (ANP) Giorgio Rembado je včeraj obžaloval, da so pristojne oblasti »pokvarile tudi ta praznik«. Pripomnil je, da so šole takšne praznike navadno obhajale s prostim dnem, ki so ga seveda morale pridobiti s črtanjem kakega dru- dan spominjanja na eksodus in fojbe - Na Kvirinalu osrednja državna slovesnost »Ne bodimo talci preteklosti« Predsednik Napolitano prepričan, da je med Italijo, Slovenijo in Hrvaško zavel nov veter - Nagovor pisatelja Enza Bettize RIM - »Pomembno je, da v Italiji, Sloveniji in na Hrvaškem ne ostanemo jetniki boleče preteklosti.« Tako je včeraj med drugim poudaril predsednik italijanske republike Giorgio Napolitano med uradno slovesnostjo ob dnevu spominjanja na ek-sodus in fojbe. Na Kvirinalu so se zbrali potomci Italijanov, ki so po drugi svetovni vojni zapustili Istro in Dalmacijo, ter sorodniki žrtev fojb. Prisotni so bili tudi zastopniki ezulskih organizacij, začenši s predsednikom osrednjega združenja ANVGD Lu-ciom Tothom. Slavnostni govornik je bil pisatelj in novinar dalmatinskega rodu Enzo Bettiza. Predsednik Napolitano je svoj nagovor bolj kot bolečim zgodbam istrskih optantov in ezulov posvetil novim odnosom med državami. Dejal je, da kri prednikov ni bila zaman prelita, če lahko danes nekdanji sovražniki skupaj gradijo novo Evropo. Napolitano je prepričan, da ima vsak narod pravico do ohranjanja spomina na doživeto gorje. Stare rane pa ne smejo več ovirati odnosov med državami. Boleči spomini naj ne pogojujejo sedanjosti in prihodnosti, ki naj bo skupna vsem narodom ob Jadranskem morju. V tem procesu odigravajo pomembno vlogo tudi narodne manjšine. Pisatelj in novinar Bettiza je svoj poseg začel s fašizmom. Poudaril je načrtno asimilacijo Slovencev in Hrvatov, ki jo je po letu 1918 izvajala italijanska oblast, ter požig Narodnega doma označil kot trenutek izredne bolečine, ki je imel nepredvidljive posledice na medetnične odnose. Obsodil je tudi italijanski napad na Jugoslavijo (1941), požige vasi, uboje in depor-tacije. Tok zgodovine se je nato obrnil, je spomnil Bettiza, druga plat istega gorja je bil eksodus 350.000 Istranov in Dalmatincev, a tudi fojbe; v njih so umrli predvsem Italijani in Istrani, a tudi Slovenci, na katere zgodovinarji večkrat pozabljajo. Obisk slovenskega predsednika Danila Türka v Rimu je po njegovi oceni presegel pričakovanja in dosegel razsežnosti zgodovinskega dogodka. Izrazil je željo, da se je z njim zaključilo obdobje nelahkih odnosov med Italijani in Slovenci ter iznesel predlog, da bi med Kobaridom in Devinom nastal čezmejni spominski park na 1. svetovno vojno. ansa gega prostega dne oz. s krajšanjem počitnic. »O pomenu 17. marca pa je v šolah mogoče govoriti tudi pred in po tem datumu,« je Rembado pristavil. Podobna zmeda nastaja tudi na univerzah. Tudi tu se pojavljajo protesti proti novemu stališču Gelminijeve. Tako se je koordinator desno usmerjene študentske organizacije Azione universitaria Andrea Volpi včeraj zavzel za to, da bi bile univerze 17. marca zaprte. Če te odločitve ne bo sprejela ministrica, naj bi pripadniki te organizacije organizirali bojkot lekcij. istat - Obračun Industrija se prebuja 5,5-odstotni porast v letu 2010 RIM - Industrijska proizvodnja se je v letu 2010 povprečno povečala za 5,5 odstotka, to pa predstavlja po podatkih zavoda Istat prvi porast po dveh zaporednih negativnih letih. Najbolj črno je bilo leto 2009, ko je proizvodnja padla kar za 18,4 odstotka. Istat vsekakor poudarja, da je proizvodnja pred nastopom krize rastla bistveno hitreje. Decembra 2010 se je proizvodnja povečala za 0,3 odstotka v primerjavi z novembrom ter za 8,7 odstotka v primerjavi z decembrom 2009. Med posameznimi sektorji se je dobro odrezal energetski (+4,7 odstotka), avtomobilska proizvodnja pa je v enem letu narasla za 2,5 odstotka. Izvedenci Evropske centralne banke so medtem nekoliko popravili napovedi o inflaciji v območju evra. V letu 2011 naj bi se inflacija ustalila pri 1,9, v letu 2012 pa pri 1,8 odstotka. BDP območja evra naj bi se letos povečal za 1,6, v letu 2012 pa za 1,7 odstotka. firence - Kultura V Palači Pitti odprli razstavo ruske umetnosti FIRENCE - V Galeriji moderne umetnosti v Palači Pitti v Firencah je na ogled 40 mojstrovin iz Ruskega muzeja v Sankt Pe-terburgu. Razstava z naslovom Od ikone do Maleviča, ki so jo odprli v ponedeljek, prikazuje glavne postaje v razvoju ruske umetnosti, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Dela segajo od Kristusove ikone iz 16. stoletja do avtoportreta Kazimirja Maleviča. Med slikarji, ki so znani v Italiji, so Karl Briullov, Orest Kiprenski in Silvester Ščedrin, ki je Italijo obiskal v začetku 19. stoletja, da bi izpopolnil svoje slikarske spretnosti. Razstava je eden največjih dogodkov v okviru leta medkulturne izmenjave med Rusijo in Italijo, ki ga bodo uradno odprli sredi februarja v Rimu. Na ogled bo do 30. aprila. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Petek, 11. februarja 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 dan spominjanja - Napetosti in polemike med obiskom predsednika poslanske zbornice Godina:»Siti smo Ostržka, lutkarja in zvestih lutk« Fini prav pri fojbah in eksodusu žrtev »prijateljskega ognja« Gosta, ki so ga zmerjali za izdajalca, kontestiral tudi Camber - »Kvirinal naj razveljavi odlikovanje Titu« Gianfranco Fini vedno ponavlja, da ima Trst v srcu, sinoči pa je iz mesta odšel razočaran in morda tudi žalosten. Še do pred kratkim so ga namreč desničarski somišljeniki na Velikem trgu navdušeno pozdravljali in ga trepljali po rami, včeraj popoldne pa so ga na istem trgu nekateri iz istih desničarskih krogov zmerjali z izdajalcem in ter »pozdravili« s piščalkami. Podoben sovražni sprejem je bil predsednik poslanske zbornice deležem pred sodiščem. Tam ga je glasno kontestirala skupina mladih pristašev Silvia Berlusco-nija, ki jih je spremljal deželni svetnik Piero Camber. Finija v obeh primerih niso kontestirali, ker bi »izdal« desnico, temveč zato, ker je obrnil hrbet Ber-lusconiju. Vsakdanja politika je očitno močnejša od tradicionalnih domoljubnih čustev razklane tržaške desnice. Menia zelo jezen na bivše sopotnike Piero Camber, brat senatorja Giu-lia, pravi, da so bile kontestacije Finija spontane in gotovo nenačrtovane. Tisti, ki so prišli na Veliki Trg s piščalkami, nisi bili tam slučajno. V to je prepričan poslanec Roberto Menia, ki ga je beseda izdajalec namenjena Finiju zelo prizadela in razjezila. »Namesto, da bi ti ljudje zahtevali odstop ministrskega predsednika, ki je vpleten v škandal s prostitucijami, so se spravili na Fi-nija, ki ostaja dosleden svojim idealom,« je sinoči dejal Menia. Kontestacije na račun predsednika zbornice je sramežljivo obsodil tudi Piero Tononi, ki je bil nekoč Finijev pristaš. Obsodba totalitarizmov, a brez omembe fašizma Fini je na uradni prireditvi ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, dejal, da je bil Trst žrtev totalitarizmov prejšnjega stoletja. Fašizma ni omenil, pač pa je fojbe vezal na komunizem in na nacionalistični pan-slavizem. Proglasitev dneva spominjanja po njegovem popravlja veliko krivico do žrtev fojb in do ezulov. Zgodovina ne sme biti več več predmet polemik in razhajanj, temveč predmet umirjene strokovne razprave. Predsednik poslanske zbornice je med govorom v Verdijevem gledališču vseskozi dajal vtis, da je z glavo drugje. Najbrž v Rimu oziroma v Milanu, kjer se pravkar začenja kongres njegove stranke FLI. Dal je tudi vtis, da ga bolj kot fojbe zanima 150-letnica združitve Italije, ki bi jo morala državna skupnost praznovati složno, kar se žal ne dogaja. Fini je imel očitno v mislih Severno ligo, ki je sicer ni omenil, ter njene znane ostre nastope in kritike na račun te obletnice. »Tito si ne zasluži državnega odlikovanja« »Tisti, ki nosi največje moralne in materialne odgovornosti za fojbe in množični odhod Italijanov iz Istre si gotovo ne zasluži italijanskega državnega odlikovanja,« je dejal Fini, čigar besede so bile deležne ploskanja. Čeprav ga ni omenil je mislil na Tita, ki ga je leta 1969 med obiskom v Italiji odlikoval takratni italijanski predsednik Giuseppe Saragat. Med prvimi je Finijeve besede o Titu sinoči pozdravil predsednik Unije Istranov Massimiliano Lacota, ki upa in računa, da bo predsednik Napolitano sprejel Finijev apel glede Tita in tudi parlamentarni poseg Menie in Gianfranco Fini govori, župan Roberto Dipiazza pa ga posluša kroma stranke FLI na isto temo. Med dobitniki italijanskega odlikovanja je vsekakor tudi fašistični kolovodja Gaetano Collot-ti, ki mu je Rim leta 1954 podelil bronasto kolajno za vojaške zasluge. Tudi njemu bi bilo treba odvzeti priznanje. Župan Dipiazza o Titu, a tudi o Turku in Mutiju Na uradni slovesnosti v Verdijevem gledališču je tržaški župan Roberto Dipiazza izrazil prepričanje, da so fojbe del širšega načrta, s katerim si je Jugoslavija hotela prisvojiti ne samo Istro in Trst, temveč tudi lep del Fur-lanije. Za župana je Trst moralna prestolnica ezulov in mora kot taka tudi ostati, glede večletnega pozabljanja fojb pa bi se morala Italija opravičiti žrtvam te tragedije in njihovim potomcem. Zgodovina je pomembna, še bolj pomembna pa je prihodnost, je poudaril župan. Pozitivno je ocenil nedavni obisk slovenskega predsednika Danila Turka v Rimu, istotako pozitivno pa je večkrat omenil julijsko tržaško srečanje treh predsednikov in Koncert miru dirigenta Riccarda Mutija. S.T. občina milje - Tri nova krožišča Preuredili bodo promet pri Orehu Na cestah na območju Oreha in Štramarja so nekatere novosti zadnjih let privedle do potrebe po preureditvi prometa. To je bila tema pogovorov med miljskim županom Neriom Nesladkom in tržaškim pokrajinskim odbornikom za infrastrukture in prevoze Vittoriom Zollio. Podpisala sta dva dogovora, na osnovi katerih bodo ceste prilagodili novim razmeram. Kot smo že poročali, se Pokrajina Trst na podoben način loteva tudi ureditve prometa na pokrajinskih cestah pri nekdanjih mejnih prehodih. Nove razmere so se pojavile po dokončnem odprtju odseka hitre ceste med Lakotiščem in nekdanjim mejnim prehodom Škofije ter izgradnji velikega nakupovalnega središča Montedoro Freetime. Pretok vozil se je na tamkajšnjih cestah spremenil in nastala je potreba po pri- merni ureditvi. Na srečanju, na katerem je bil navzoč tudi pokrajinski odbornik za javna dela Mauro Tommasini, so se dogovorili za dva sklopa posegov, ki ju bo na nekdanji državni cesti št. 15, ki je po novem pokrajinska, izvedla Občina Milje. V bližini nakupovalnih parkov Rabujez in Flavia bodo namestili nove avtobusne postaje in obnovili notranje ulice, delo pa bodo v celoti financirali zasebniki. Pred žaveljskim predorom, na križišču med ulico Flavia di Stramare in pokrajinsko cesto, bo Občina Milje uredila novo krožišče, ki bo povezano tudi z Ulico San Clemente. Dve krožišči pa bodo uredili še pred nakupovalnim središčem Montedoro Freetime in na razcepu z Ulico Caduti sul lavoro. Tudi tam bodo namestili nove avtobusne postaje. Tako kot številni Tržačani je tudi podpredsednik pokrajinske uprave Walter Godina zaskrbljen nad dogajanjem v tržaški desni-sredini, »kjer se uveljavljajo osebne ambicije določenih predstavnikov ne pa resnične potrebe mesta in njegovih prebivalcev.« V sporočilu, ki ga je naslovil medijem, se Go-dina sprašuje, ali bomo še dolgo talci Ostržka, lutkarja in ostalih lutk. »Kdaj bodo resno razmislili o usodi Trsta, kdaj preučili najprimernejše razvojne politike, kdaj poskrbeli za prihodnost naših mladih, za delo in za dostojnost mesta v središču državnih in evropskih interesov?« V nadaljevanju se spominja Dipiaz-zovih besed o obljubah predsednika Dežele FJK Renza Tonda in deželnega koordinatorja Ljudstva svobode Isidora Gottarda glede vodstva Pristaniške oblasti. »Kakor, da bi šlo za družinske zadeve ... « Rast kakovosti pristanišča in njegov razvoj pa sta itak sekundarnega pomena. Godina ni mogel mimo Giulia Camberja, ki osebno nikjer ne nastopa, vendar vse nadzira in podtalno vodi. »Ali bomo še dolgo dopuščali, da o usodi mesta odloča lutkar? Zakaj se senator Camber ne pokaže in sam kandidira za tržaškega župana?« Danes se Dipiazza in prijatelji pritožujejo nad neuresničenimi obljubami, saj so ta mesta naposled zasedli drugi Camberjevi prijatelji. Go-dina se sprašuje, ali bi ravno tako ja-mrali, ko bi jim Camber le zagotovil stolček, ali pa bi mu v tem primeru ponižno poljubili roko? Trst si zasluži več. Zgodbice o Pinocchiu smo namreč že siti in potrebni smo sprememb. Poropatova zahteva sklic pristaniškega odbora Tržaško pristanišče je izstopilo iz združenja Assoporti. Predsednica tržaške pokrajinske uprave Maria Teresa Bassa Poropat ni skrivala svoje zaskrbljenosti nad odločitvijo predsednice Pristaniške oblasti Marine Monassi. Njena izbira namreč vodi v osamitev našega pristanišča, v ničen razvoj prometa in torej v sabotiranje investicij v infrastrukture in pobude, ki si prizadevajo za zagon severnega Jadrana, Trsta in dežele FJK nasploh. Po-ropatova je Monassijevi naslovila pismo, v katerem zahteva sklic pristaniškega odbora, v katerem so zastopane lokalne in deželne institucije, stanovske organizacije in sindikati. Brez soočanja z odborom namreč ne gre sprejemati tako pomembnih odločitev. dan spominjanja - Zadovoljstvo Dipiazze na včerajšnji spominski prireditvi v Bazovici »Mladi končno spoznavajo fojbe« Tržaški župan: To je bilo etnično čiščenje, kateremu so sledile Titove ozemeljske ambicije nad Trstom in delom Furlanije Roberto Dipiazza se poslavlja od tržaškega županskega mesta z zadoščenjem, da je mestna uprava uredila območje fojbe pri Bazovici. Drugo veliko županovo zadoščenje je, da fojbo in njen dokumentacijski center obišče vse več ljudi, posebno mladih. Drugače je pojav fojb Dipiazza na včerajšnji spominski prireditvi v Bazovici označil za etnično čiščenje, ki ga je Tito vodil z namenom, da bi si ozemeljsko prisvojil ne samo Istro, temveč tudi Trst in celo dobršen del Furlanije. Isto misel je župan ponovil popoldne na uradni prireditvi z Gianfrancom Fini-jem, le da je v Verdijevem gledališču izpostavil velik simbolni pomen julijskega srečanja predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške in Koncert prijateljstva Riccarda Mutija. Na fojbi o tem ni govoril. Prireditve v Bazovici so se udeležili zastopniki javnih uprav (med njimi predsednik Dežele Tondo in predsednica Pokrajine Bassa Poropat), ezulskih združenj in organizacij nekdanjih italijanskih vojakov. Nadškof Giampaolo Crepaldi je fojbe označil za odraz tragične zgodovine teh krajev in, podobno kot Dipiazza, glavno misel namenil mladim in tistim, »ki pozabljajo na Boga in ki so zaslepljeni od ideološkega fanatizma.« Ti naj pridejo na fojbo, da bodo razumeli brezizhodnost takšnih uničevalnih idej, je še dejal Crepaldi. Na spominski prireditvi ob fojbi pri Bazovici je bil osrednji govornik tržaški župan Roberto Dipiazza kroma 8 Petek, 11. februarja 2011 TRST / zgoniška občina - Na včerajšnji seji Zgonik, pripombe k progi visokohitrostne železnice Pozor na kraško podzemlje, na podtalno vodo, predvsem pa na odvoz izkopanega materiala Visokohitrostna železnica bo »oplazila« tudi zgoniško občino. Po njenem ozemlju oziroma v njenih nedrjih bo potovala kilometer 100 metrov dolgo. V občinsko ozemlje se bo zarila iz devinsko-nabrežinske občine v globini minus 40 metrov, zapustila pa ga bo na meji s tržaško občino v globini minus 60 metrov. Družba Italferr skupine državnih železnic je načrt odseka, ki zadeva zgo-niško občino, pred nekaj tedni posredovala občinski upravi, da bi se o njem izrekel občinski svet. Skupščina ni imela tokrat naloge izdati mnenja o načrtu, temveč le posredovati morebitne pripombe o vplivu strukture na občinsko ozemlje. O tem je bil govor na včerajšnji seji zgoniškega občinskega sveta. Župan Mirko Sardoč je v svoji predstavitvi poudaril, da ob pregledu projekta »ni zaznati, da bi bili na ozemlju Občine Zgonik posebni vplivi tehnološkega značaja na progi infrastrukture, saj poteka proga pod zemeljsko površino.« Opozoril pa je na naravoslovne posebnosti kraških tal in podzemlja. Tu so prisotne naravne votline, tudi precej velike; včasih so v apnenčasti obliki in navadno jih ne prizadenejo podzemni pojavi. Župan je vsekakor poudaril, da je tudi v teh primerih potrebna »največja stopnja varovanja.« Sardoč pa je obenem izpostavil drugo značilnost: prisotnost podzemne vode. Iz geološkega poročila, priloženega projektu sicer izhaja, »da glede na geološke in morfološke značilnosti ob progi je možnost prisotnosti podzemnih voda zelo malo verjetna.« »Vendar tega pojava ni mogoče izključiti,« je pribil Sardoč. Župan je tudi načel drugo vprašanje: gradbišča. Občina je izrazila »popolno nasprotovanje postavljanju morebitnih območij za gradbišče ali odlagališče materiala na kraškem območju,« saj bi to imelo »povsem negativen vpliv tako na okolje kot na prebivalstvo. Vprašanje ni zanemarljivo. Kajti: izkopani material bo treba odpeljati, kar pomeni, da bodo za časa del prometnice in druge ceste na kraškem območju pod hudim pritiskom. To bi hudo vplivalo »ne samo na vsakdanje življenje prebivalcev, ampak tudi na prisotne družbene in gospodarske dejavnosti,« je opozoril Sardoč, ki je pojasnil, da predstavlja posredovanje pripomb družbi Italferr je prvi korak v upravni zgodbi visokohitrostne železnice na Krasu. Ko bo deželna uprava posredovala občini še druge predvidene dokumentacije, na primer presojo vplivov na okolje, bo občinski svet o njih razpravljal in izdal svoje mnenje. Svetnik Slovenske skupnosti Tomaž Špacapan je iznesel celo vrsto pomislekov. Proga zadeva le majhen del občinskega ozemlja, a predstavlja velik problem za celotno kraško območje, zato bo treba v tej zvezi nastopiti složno z drugimi občinami. Vprašal je nadalje, kam bodo odpeljali izkopani material in kako bo potoval ter kakšne prometne težave bo povzročil. Omenil je nadalje vpliv na podzemlje. v kraškem podzemlju teče podzemska Timava, pravokotno od njenega toka se proti morju izlivajo številni odtoki. Pri Križu se tak odtok nahaja na višini 150 metrov, njegova voda je pitna. Bo to ostala tudi po gradnji proge? Vodja Slovenske skupnosti v občinski skupščini Dimitri Žbogar je ocenil, da je to le prvi korak v obravnavanju projekta hitre železnice. Treba bo pa izvedeti, kakšne gospodarske protivrednosti bo mogoče iztržiti za vse predvidene težave in nevšečnosti. www.primorski.eu1 Na sliki Timava, ki podtalno teče tudi po zgoniški občini kroma Tudi svetnik Severne lige Gian-franco Melillo je opozoril na vprašanje odvoza izkopanega materiala. Ceste na Krasu niso zmožne prestati navala težkih tovornjakov. Svetnik Ljudstva svo-bode-UDC Piero Geremia pa je pohvalil izredno resnost, s katero se je občinska uprava lotila zadeve ter se strinjal z županom Sardočem, da je treba pri tem poiskati soudeležbo tudi drugih prizadetih krajevnih uprav. Sardoč je v repliki menil, da bi se morali župani vseh občin, po katerih bo tekla proga visokohitrostne železnice, povezati v skupno sodelovanje in vzpostaviti neko solidarnostno mrežo za trezno presojo načrta in za posredovanje racionalnih stališč, vključno s predlogi, ugovori in popravki za morebitno izboljšanje projekta. Napovedal je tudi, da je deželni odbornik za prevoze Riccar-do Riccardi že zahteval sestavo študije, da bi empirično ugotovili, ali bo ogromni strošek za gradnjo proge poplačan z gospodarskimi prednostmi. Občinski svet je podprl predloge družbi Italferr, ki jih je pripravila občinska uprava. Edino Špacapan se je vzdržal. Na včerajšnji seji je skupščina odobrila sklep o novih, bolj prožnih normativnih prijemih v obrtni coni, zavrnil pa je resolucijo o poimenovanju letališča na Rouni po papežu Janezu Pavlu II., o čemer bomo še poročali. M.K. prefektura - Ropi Potrudili se bodo za večjo varnost bank Prefekti štirih pokrajin Furlanije-Julijske krajine in zastopniki bank so v sredo na tržaški prefekturi podpisali dogovor za preprečevanje kriminalnih dejanj v bankah. Namen dogovora, ki je sad dobrega sodelovanja med pre-fekturami, organi pregona, bankami in zvezo italijanskih bank ABI, je preprečiti bančne rope in tatvine. Predstavnik zveze ABI Marco Iaconis je med srečanjem podčrtal, da se je število ropov in tatvin v bankah na državni ravni znatno zmanjšalo, za kar gredo zasluge tako bankam kot silam javnega reda. V Furlaniji-Julijski krajini je bil upad v zadnjih letih še bolj očiten. Po novem dogovoru pa naj bi se banke še odločneje zavzele za varnost svojih objektov in uslužbencev. Stike med bankami in organi pregona bodo izboljšali referenti, ki bodo imeli vlogo posrednika, posebna pozornost pa bo posvečena bankomatom. Banke bodo morale svoje bankomate v teku šestih mesecev od podpisa dogovora opremiti s primernimi varnostnimi sistemi. opčine - Na postaji drugi zapleten poseg v dobrih šestih mesecih Gasilci pretočili bencin po izlitju iz vagona cisterne Na openski železniški postaji so od časa do časa potrebni posegi gasilskih specialistov za ravnanje z nevarnimi snovmi. Nazadnje se je to zgodilo v sredo popoldne, ko so izvedenci tržaškega in beneškega poveljstva gasilcev pretočili nič manj kot 75.000 litrov bencina. Na postaji je namreč prišlo do izliva bencina iz vagona cisterne podjetja VTG, ki je bil tam ustavljen. Osebje je opazilo izlitje, ki ga je povzročila defektna zaklopka. Vlak pa zaradi nespoštovanja varnostnih predpisov o prevozu nevarnih snovi ni smel nadaljevati poti. Ob 13. uri so prispeli gasilci, ki so najprej zaščitili območje, nato pa cisterno popolnoma izpraznili, in sicer z uporabo posebne črpalke za pretakanje vnetljivih snovi. Gorivo so pretočili v drugo cisterno, ki so jo medtem preusmerili na Opčine. Gasilci so delo opravili v dobrih štirih urah, v zapletenem posegu je bilo soudeleženih dvajset gasilcev in de- set vozil, med temi so bila vozila za prevoz posebne opreme, vozilo s črpalko in rezervoarjem in vozilo za prevoz peneče protipožarne tekočine. Navzoči so bili tudi železniški po- licisti in osebje železniške družbe RFI. Povsem podoben dogodek se je pripetil v začetku lanskega avgusta, ko so morali gasilci pretočiti 70.000 litrov goriva. opčine - Odbornik za finance Ravida na seji rajonskega sveta Vzhodni Kras, malo investicij Med konkretnimi javnimi deli le obnova šol pri Banih in ureditev muzeja vode v štirni Ciganka v Gropadi Tržaška občinska uprava namerava v letošnjem letu postoriti malo ali skoraj nič. Tako mnenje so imeli svetniki vzhodnokraškega rajoskega sveta po sredini seji, ki se je je udeležil tudi občinski odbornik za finance Giovanni Battista Ravida. Predstavnik Dipiazzove desnosredinske uprave je tudi na Opčinah zelo nazorno nakazal predpostavke občinskega proračuna, prihodke in stroške, pojasnil, koliko stane občinski stroj, pa tudi katere investicije namerava občinska uprava uresničiti v letošnjem letu. Prav pri javnih delih pa je odnos mestnih upraviteljev do območja Vzhodnega Krasa spet zaškripal. Ravida je sicer izpostavil več kot deset milijonov evrov investicije (5,5 milijona evrov za prvi del in 5,7 milijona evrov za drugi del) za popravilo in popolno obnovo šolskega poslopja pri Banih, ki naj bi postal po napovedih občinskega odbornika za šolstvo Giorgia Rossija nov šolski pol za italijanske in tudi slovenske šole. Na seznamu javnih del je za letošnje leto na programu tudi popravilo poslopja nižje srednje šole Srečka Kosovela na Opčinah. predvideni strošek znaša 3 milijone evrov. Občina naj bi že pripravila načrt za obnovo, kdaj bo iztaknila po- trebni denar, pa ni še znano. Zato je začetek obnovitvenih del tudi to leto pod vprašajem. Iz občinskega proračuna sta popolnoma iz-viseli postavki o ureditvi kanalizacije na Opči-nah, to je povezavo z osrednjim odtočnim kanalom v Ul. Bonomea. V prejšnjih letih sta bili v ta namen v seznam javnih del vključeni dve postavki, vsaka po 800 tisoč evrov. Odbornik Ra-vida je pojasnil, zakaj teh postavk ni več v proračunu. Kanalizacija naj bi po novem bila v pristojnosti tako imenovane optimalne ozemeljske agencije (ATO). Iz istega razloga je iz proračuna odpadel prispevek v višini 50 milijonov evrov za čistilno napravo pri Škednju. To preprosto pomeni, da bodo nekateri predeli dobili priključek na kanalizacijo šele potem, ko se bo agenciji ATO zljubilo to storiti. Ob tako klavrni beri občinskih javnih del na Vzhodnem Krasu ostaja edina svetla točka ureditev muzeja vode v štirni Ciganka v Gro-padi. To delo pa ni maslo občinske uprave. Sodi v okvir evropskega načrta Carso/Kras, za katerega si je prav predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič največ prizadeval, da bi ga letos izpeljali. M.K. Marko Milkovič (levo) in Giovanni Battista Ravida kroma / TRST Četrtek, 10. februarja 2011 9 politika - Odločitev pokrajinskega vodstva Ljudstva svobode Giorgio Ret kandidat za predsednika Pokrajine Piero Tononi potrjen kandidat za tržaškega župana - V torek dokončna odločitev Devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret je kandidat Ljudstva svobode za predsednika tržaške pokrajine, deželni svetnik Piero Tononi pa kandidat za tržaškega župana. Tako je sinoči odločilo pokrajinsko vodstvo Berlusconije-ve stranke. Kandidaturo Giorgia Reta sta predlagala član pokrajinskega vodstva Piergiorgio Luccarini in pokrajinska koordinatorka Sandra Savino. 27 prisotnih članov jo je soglasno potrdilo »stoje s 5-minutnim aplavzom«, se je tistega trenutka sinoči spominjal Ret. O njegovi kandidaturi za predsednika Pokrajine se je že nekaj mesecev šušljalo v desnosredinskih političnih krogih, imenovanje pa je bilo zanj kljub temu dokaj nepričakovano, saj prvotno ni bilo na dnevnem redu sinočnje seje. Ret je bil vsekakor zadovoljen z zaupanjem stranke, predvsem ker je bilo soglasno, kar je za sedanje dokaj burne predvolilne čase v tržaški desni sredini prava redkost. Kljub kandidaturi bo lahko še vedno opravljal posle devinsko-nabrežinskega župana in mu ne bo treba predhodno odstopiti. Tako so mu potrdili na Deželi. V primeru izvolitve pa bo moral zapustiti župansko mesto, ker sta funkciji župana in predsednika Pokrajine nezdružljivi. V tem primeru bi njegovo župansko mesto prevzel sedanji podžupan Massimo Romita, ki bi vodil občino dobro leto, do prihodnjih občinskih volitev leta 2012. Če je Retova kandidatura združila »vse duše Ljudstva svobode,« kot se je izrazil sam devinsko-nabrežinski župan, pa je kandidatura Piera Tononija za tržaškega župana izzvala nekaj kritičnih pripomb. Tononija je predlagalo občinsko vodstvo Ljudstva svobode. Pokrajinska koordinatorka je prebrala poročilo o kandidaturi in jo tudi sama podprla. Proti tej izbiri pa sta se izrekla Silvia Acerbi in Maurizio Facchettin, ki sta ocenila, da bi bila kandidatura poslanca Roberta Antonioneja bolj primerna. Tudi nekdanji deželni odbornik Franco Franzutti je menil, da bi »Antonione znal biti dober župan«, nihče pa ni uradno predstavil njegove kandidature. Tononijevo kandidaturo je potrdilo glasovanje. Podprlo jo je 23 članov, Acerbijeva in Facchettin sta glasovala proti Franzutti pa se je - kot sam Tono-ni - vzdržal pred glasovanjem. Po kandidaturi na občinski ravni je Tononi uspešno prestal še kandidaturi na pokrajinski. O njegovi in Retovi kandidaturi bo sedaj v ponedeljek razpra- Giorgio Ret kroma Piero Tononi kroma vljalo deželno vodstvo Ljudstva svobode, v torek pa še vsedržavno vodstvo. Po vsej verjetnosti ju bosta obe vodstvi potrdili. Retova kandidatura je dejansko nesporna, Tononi pa uživa podporo Camberjevega dela stranke, ki je na krajevni ravni »pometla« z Antonionejevo kandidaturo. V torek bosta torej kandidata tudi uradno znana. Zatem se bodo zače- la pogajanja z drugimi strankami desne sredine. V prvi vrsti s Severno ligo, potem pa še z drugimi potencialnimi volilnimi partnerji desne sredine. V prvi vrsti bi lahko Tononiju priskočil na pomoč njegov nekdanji politični boter, poslanec Roberto Menia. Ta je pred dobrim mesecem izjavil, da se bo Finijeva Bodočnost in svoboda predstavila samostojno na občinskih volitvah, če ne bo Ljudstvo svobode izbralo kandidata, ki bi stranki pri-jal. Vse kaže, da je Tononi, kljub temu, da je med Finijem in Berlusconijem, izbral slednjega, še vedno ostal v zelo prijateljskih odnosih z Robertom Menio, zato je zelo verjetno, da ga bo le-ta podprl. Drugače pa bo z Bandellijevo Unal-tra Trieste. Tu podpore ne bo, saj so občinski svetniki pred časom Tononija celo prijavili sodišču zaradi političnih in drugih zdrah. M.K. Agencija za prihodke z novim sedežem v Ul. Giulia Agencija za prihodke bo s ponedeljkom preselila svoj deželni sedež v Ulico Giulia 75, v poslopje nad nakupovalnim središčem II Giulia. V isti stavbi so tudi uradi deželne uprave Furlanije-Julijske krajine. Sedež Agencije za prihodke je bil od leta 2002 na Miramarskem drevoredu, nasproti glavne železniške postaje. V Ul. Giulia se seli tudi urad garanta davkoplačevalcev. Urniki se ne bodo spremenili, tako kot telefonska številka (040-4198411) in elektronski naslov (dr.friuliveneziagiulia@agen-ziaentrate.it). Za slovensko govoreče občane je na voljo državno splošno okence v Ul. Piccardi 9/1 (3. nadstropje, tel. št. 040200404, elektr. naslov: slov.okence@gmail.com). V Barkovljah sprehod za kardiološko raziskovanje Jutri ob 11. uri bo v Barkovljah petkilo-metrski sprehod »Cammina... per il tuo cuore«, ki ga za kardiološko raziskovanje organizira vsedržavno združenje zdravnikov kardiologov. K pobudi, ki ima pokroviteljstvo predsednika republike, je pristopila tudi policija. Zbiranje ob 10.30 na Trgu 11. septembra, prvim 500 udeležencem bodo podarili majico. Raziskovanje lahko podpremo z donacijo dveh evrov prek SMS sporočila na številko 45505. Več informacij na www.periltuocuore.it. skd igo gruden - Drevi Pevsko obarvan družabni večer Kraški slavček, MePZ Igo Gruden in Marko Manin Društvo Igo Gruden v Nabrežini vabi drevi svoje člane, prijatelje in znance, ljubitelje kulture, glasbe in petja na družabni večer ob dnevu slovenske kulture. Prireditev, ki se bo pričela ob 20.30, bo v veliki dvorani. Prisotne bo uvodoma pozdravila predsednica društva Mariza Škerk, ki bo nato postregla še s priložnostnim govorom. Večer bo potekal v znamenju glasbe, v prvi vrsti zborovskega petja. Na odru bodo nastopila dekleta Kraškega slavčka in pevci ter pevke MePZ Igo Gruden. Letošnja sezona je za nabrežinske pevce precej pestra, saj oba zbora veliko nastopata. Pevke Kraškega slavčka se zadnje mesece intenzivno pripravljajo na mednarodno zborovsko tekmovanje v Montreuxu v Švici, ki se ga bodo udeležile konec aprila. Zaradi tega se veselijo vsakega nastopa, ker je zanje dobra vaja za tekmovanje. Ob nocojšnji priložnosti bodo pevke skupaj z domačim mešanim zborom predstavile bogat kulturni program, s katerim bodo razveselile domače občinstvo. Poleg obeh zborov bo na odru nastopil mlad uveljavljeni glasbenik Marko Manin, ki bo poži-vel vzdušje z zvoki svoje diatonične harmonike. Po kulturnem sporedu vabimo vse prisotne, da se udeležijo družabnosti in da proslavijo dan slovenske kulture ob žlahtni kapljici, »ki utopi vse skrbi«. (A.V). dolinsko ravnateljstvo - Otroški vrtci Promet ni hec Projekt Prometna vzgoja - varno na cesti je tokrat obiskal društvo Venturini Otroci vrtcev dolinskega ravnateljstva sledijo v letošnjem šolskem letu projektu Prometna vzgoja -varno na cesti. Zato so si v torek ob Prešernovem dnevu ogledali zanimivo in poučno lutkovno predstavo. V prostorih kulturnega društva Venturini od Dom-ja se jim je predstavilo lutkovno gledališče iz Ljubljane Lutke - Zajec. Predstava pripoveduje o navihanem fantku, ki se odpravi v šolo in ga na poti čaka veliko novosti. Predstava na igriv način seznani otroka, kaj vse se mu lahko zgodi in kako se je potrebno obnašati na cesti. Vse otroke je vsebina predstave zelo pritegnila, saj so med predstavo aktivno sodelovali in osvojili tudi nekaj važnejših pravil. narodna in študijska knjižnica - Afriško obarvana otroška urica z Biserko Cesar Otroci so vpili »sifuna izindaba«! Malčki so spoznavali kraljestvo, v katerem nastajajo zgodbe, in tudi izdelali različne okraske - Naslednja afriška urica bo 16. marca V čitalnici Narodne in študijske knjižnice je bila v sredo popoldne na sporedu druga Otroška urica v novem koledarskem letu, ki nas je tudi tokrat popeljala na afriški kontinent. Pripovedovalka Biserka Cesar je za pisano druščino pripravila zu-lujsko pravljico z naslovom Od kod so prišle zgodbe, gre pa za pripovedko, ki je del zbirke Ptičji češ-njev otok in druge afriške pravljice. To zbirko je izbrala in uredila Jana Unuk, ilustriral pa Damijan Stepančič. In o čem pripoveduje zulujska pravljica? Malčki, ki jih je pripovedovalka pred začetkom pripovedovanja pozdravila z afriškim pozdravom, so imeli priložnost spoznati Manzandabo, mater otrok, ki so želeli poslušati pravljice, in njenega soproga Zenzeleja. Tudi v tej pravljici smo tako kot pretekli mesec v zgodbici Darovi kralja leva spoznali afriški živalski svet, ki je zelo raznolik in pisan. Biserka nam je s pomočjo fotografij opisala življenje afriške družine, ki je živela v koči iz blata v majhni vasici. Manzandaba in Zenzele sta imela veliko otrok, ki so bili povečini zelo srečni. Od jutra do večera so delali, pletli košare, strojili kože, hodili na lov itd. Toda zvečer, preden so šli spat, so hoteli poslušati zgodbice. Vpili so »sifuna izin- daba« (hočemo zgodbe)! Manzandaba je tuhtala in tuhtala, poskušala se je spomniti kakšne zgodbe, toda vse zaman. Nekega dne pa je Zenzele ženi predlagal, naj gre iskat zgodbe. Obljubil ji je, da bo pazil na dom, skrbel za otroke, krpal, pomival, čistil, samo če bo ljudem prinesla zgodbe. In Manzandaba je šla. Na poti je srečala zajca, ki se ni pustil motiti, opico, ki ni imela časa, sovo, ki je bila prav tako zaposlena. Zgodbice ji ni znal povedati niti slon, orel pa je ženo poslal k morski želvi, ki je Manzanda-bo popeljala v kraljestvo zgodb, v tem kraljestvu pa sta živela kralj in kraljica. Ta dva sta v zameno za zgodbo hotela nekaj dobiti. Zenzele, ki je bil umetnik po duši, je izrezljal podobo, ki jo je Man-zandaba odnesla v kraljestvo. Kralj in kraljica se nista mogla načuditi, zahvalila sta se in ženi podarila školjko, ki jo je od takrat naprej Manzan-daba morala prisloniti k ušesu in zgodbe so kar deževale. Prijetno bralno čajanko je pripovedovalka popestrila tudi z nekaterimi afriškimi besedami, v okviru delavnice pa so malčki iz plastelina izdelovali različne okraske. Naslednje afriško srečanje bo 16. marca, ko bo Biserka Cesar pripovedovala ugandsko pripovedko Šest sopotnikov. (sč) Pravljičarka Biserka med pripovedovanjem v čitalnici NŠK kroma 10 Petek, 11. februarja 2011 TRST / katinara - OŠ »Fran Milčinski« Prešernova proslava »začinjene« z oljko Glavni gost šolske prireditve je bil pesnik Boris Pangerc S katinarske šole so nam poslali »praznični« zapis: 8. februarja vsi Slovenci praznujemo kulturni praznik. Na ta dan je umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Letos so si učitelji osnovne šole Frana Milčinskega na Katinari zamisli, da bodo obeležili spomin na tako pomemben dan, malo drugače. Učenci prve stopnje so že prejšnji teden spoznali in narisali slovenske narodne motive, medtem ko so starejši učenci podali na papir misli o kulturi, kot splošen pomen in jih nato obesili na veje »rodovitnega drevesa«, iz katerega naj bi se razvile še bolj globoke misli. Pri likovni vzgoji pa so pripravili umetne nageljne, ki so z barvami popestrili prijetno vzdušje. Na proslavi je bil glavni gost Boris Pangerc, ki se je rodil v Dolini. Šolal pa se je v Trstu in v Ljubljani di- plomiral iz slovenskega jezika in književnosti. Po poklicu je sicer profesor in poučuje na nižji srednji šoli. Piše kratko prozo in poezijo. Nekatere njegove pesmi so bile tudi uglasbene. Bil je vključen v antologijo Tako blizu, tako daleč, ki je ravnokar izšla in vsebuje vse zamejske pesnike in pisatelje. V ponedeljek pa je komisija natečaja Mladika priporočila za objavo njegov cikel pesmi Žalostna setev. Gospodu Pangercu pa gre tudi pohvala pri pripravi in uresničitvi letošnjega koledarja o oljkah - Pod oljkami v Bregu 2011. Zato ga je lepo predstavil otrokom. Povedal jim je, da je s hčerko potoval po Sredozemlju in fotografiral najimenitnejše oljke, ki sta si jih ogledala. Orisal nam je tudi zgodovino oljke, ki se je potem kot »sveta rastlina« razvila tudi v naših krajih. V projektu o oljkah sodelujejo učenci prvih treh razredov in učenci milje - V občinski galeriji Negrisin Miljski večeri Mirne Viola Fotografksa razstava sodi v niz pobud ob dnevu kulture - Drevi zaključna prireditev na Škofijah V miljski občinski galeriji Negrisin je na ogled razstava fotografi-nje Mirna Viola z naslovom Miljski večeri. Domačinka si je v organizaciji Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga zamislila pobudo, ki sodi v niz kulturnih dogodkov Dnevi slovenske kulture, ki nastajajo že nekaj let ob slovenskem kulturnem prazniku, letos v skupni organizaciji s KD Hrva-tini in KD Istrski grmič s Škofij. Razstava, ki bo odprta do 14. februarja, je reportažne narave, nje- na vezna nit je dogajanje v Miljah v nočnih urah ob treh trenutkih: poleti, pozimi in ob pustnem praznovanju. Vse fotografije so posnete v strogem središču Milj, kar daje možnost obiskovalcem, da sami poiščejo oz. prepoznajo kraje posnetkov, saj se razstavna dvorana Negrisin nahaja v pritličju mestne hiše v Miljah na glavnem Trgu Marconi. Razstavo so odprli v petek, 4. februarja v poznih popoldanskih urah. Po glasbenem uvodu harmo- nikar j a Marka Manina je Mirno Viola predstavila umetnostna kriti-čarka Isabella Bembo. Večer je uvedla Ivica Švab, povezovala pa ga je Valentina Manin. Zbrane pa je pozdravila tudi Vlasta Jerman, predsednica KD Istrski grmič s Škofij, gostiteljica skupne prireditev Pesmi iz ljubezni za ljubezen, ki bo drevi ob 20. uri v Zadružnem domu na Škofijah, ki je nastala v sodelovanju s KD Hrvatini in DSMO K. Ferluga. (mlis) Včeraj danes Danes, PETEK, 11. februarja 2011 MARIJA Sonce vzide ob 7.14 in zatone ob 17.25 - Dolžina dneva 10.11 - Luna vzide ob 10.26 in zatone ob 1.13 Jutri, SOBOTA, 12. februarja 2011 DAMIJAN VREME VČERAJ: temperatura zraka 11 stopinj C, zračni tlak 1022 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 8,8 stopinje C. [I] Lekarne Otroke in šolnike je nagovoril Boris Pangerc kroma italijanske šole Pertini. Konec novembra so otroci obiskali oljčni nasad babice učenke Michelle, gospe Nedde Schiozzi, kateri se toplo zahvalimo. V zvezi s to ekskurzijo so se otroci naučili izštevanko o zastavi in igrico v krogu. Drugi del programa pa se je začel s predstavitvijo izvirnih pesmic o živalih, ki so nastale izpod peres učencev 2. razreda, kateri redno sodelujejo z otroško radijsko oddajo Škratova čepica. Nato so sledili ostali razredi, ki so z recitacijami in pripovedmi dodatno pripomogli k uspehu proslave. Upoštevati pa je bilo treba, da je bilo veliko učencev odsotnih zaradi gripe. Na koncu so še zapeli slovensko himno Zdravljico. Sledila je še pokušnja olja in posušenih oljk, katere so se otroci posebno veselili.V spomin so vsi dobili knjižni znak s poezijo Kraljica Sredozemlja, ki jo je napisal naš gost. Gostu pa so se toplo zahvalili za obisk. (LL) U Kino SKD Valentin Vodnik Do sobote, 12. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635308). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Another Day«. CINECITY - 16.30, 19.40, 21.55 »Burlesque«; 16.00, 18.00, 20.05, 22.05 »Femmine contro maschi«; 16.15, 18.10, 20.05 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 16.30, 19.45, 22.00 »Il discorso del Re«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Il truffacuori«; 17.55, 21.55 »Imma-turi«; 16.00, 20.05 »Parto col folle«; 21.50 »Qualunquemente«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Sanctum 3D«. FELLINI - 16.30, 20.20, 22.00 »Rabbit Hole«; 18.05 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.10 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 20.30, 22.15 »Qualunquemente«; 18.00 »Biutiful«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Gianni e le donne«. KOPER - KOLOSEJ - 17.00, 19.20, 21.40, 0.00 »Moja neprava žena«; 21.00, 23.20 Mr. Joint«; 18.40 »Burleska«; 17.40 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 16.20 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje«; 15.40 »Zlatolaska 3D«; 19.30, 21.50, 0.10 »Dilema«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Samo-va pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30, 23.59 »Zeleni sršen 3D«; 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.05 »Zlatolaska«; 16.10, 21.00, 23.20 »Dilema«; 18.00, 20.00, 22.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 16.20 »Gulliverjeva potovanja«; 18.15 »Burleska«; 20.45, 23.05 »Črni labod«; 18.30 »Čas lova na čarovnice«; 16.40, 21.20, 23.50 »Kraljev govor«; 20.00 »Jutranje veselje«; 18.45, 21.15, 23.45 »Moja neprava žena«; 19.10 »Jutri, ko se je začela vojna«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15 »Immaturi«; 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Burlesque«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Sanctum 3D«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Il truffacuori«; 16.30, 20.15 »I fan-tastici viaggi di Gulliver«. Prešernovem dnevu danes, 11 . februarja ob 20.30 v društveni dvorani Potopisno predavanje O GANI Biserka Cesar Vljudno vabljeni! SUPER - Dvorana je rezervirana. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro masc-hi«; Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 19.50, 22.10 »Sanctum 3D«; Dvorana 3: 17.40, 20.00 »Il discorso del Re«; 22.15 «Parto col folle«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »Il truffacuori«; Dvorana 5: 18.10, 20.15, 22.15 »Immaturi« H Šolske vesti V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/12. Dodatne informacije od 8. do 16. ure na tel. št. 040573141. V TAJNIŠTVU DTZ ŽIGE ZOISA je na razpolago zbornik Izvestje za dijake, ki so maturirali v šolskih letih 2008/09 in 2009/10. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za š.l. 2011/12 na tajništvu v Nabrežini (tel. 040-200136) do vključno 12. februarja, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA PRI SV. JAKOBU vabi učitelje in starše, da se udeležijo predstavitve rezultatov mednarodnega raziskovalnega projekta ustanove UNESCO na temo »Razvojna disleksija pri transparentnih jezikih: diagnoza in strategije pomoči« v ponedeljek, 14. februarja, ob 16.30 na sedežu šole v Ul. Frausin 12. Predstavitev bo potekala vzporedno v slovenskem in italijanskem jeziku, vodita psihologinji dr. Valentina Ferluga in dr. Ingrid Bersenda. URAD ZA IZOBRAZBO IN ŠOLSKE STORITVE OBČINE DOLINA sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina 200) in v otroške jasli Colibri (Ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za š.l. 2011/12. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja. Informacije in vpisni obrazci so na razpolago na www.sandorli-go-dolina.it. H1 Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. MARIZA je odprla osmico v Ricmanjih. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Vabljeni! Tel. 040-229270. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14; tel. 040-208553. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. 040-200613. / TRST Petek, 11. februarja 2011 1 1 SKD Igo Gruden vabi ob Prazniku slovenske kulture na družabmi večer Sodelujejo: zbora Igo Gruden In Kraški slavček ter harmonikar Marko Manin Prilika za včlanjevanje! Danes, 11. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu I. Gruden v Nabrežini Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga Kulturno društvo Hrvatini Kulturno društvo Istrski grmič Škofije vabijo danes,11. februarja ob 20.uri v Zadružni dom na Škofijah na skupno Prešernovo proslavo Pesmi ¡z ljubezni za ljubezen Nastopajo: Dekleta s Škofij, MePz Adriatic iz Hrvatinov, harmonikar Marko Manin iz IV recitatorji s Škofij in Milj, Osnovna šola Škofije Govornik Boris Pangerc Danes jih tudi naša Chiara 50 slavi. Vse najboljše in najlepše ji KD F. Venturini želi. M izleti VELIKONOČNO POTOVANJE s Kru-tom v »Baltske prestolnice« od 21. do 26. aprila z obiskom Vilniusa, Rige in Tallina. Informacije na sedežu Kruta, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. Ü3 Obvestila GOZDNA ZADRUGA PADRIČE vabi člane, ki se nameravajo udeležiti sečnje drvi na skupni lastnini, da se najavijo pri odbornikih. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na- Loterija 10. februarja 2011 Bari 11 81 9 60 21 Cagliari 58 81 66 82 90 Firence 81 69 44 76 45 Genova 23 43 71 84 18 Milan 78 69 29 23 64 Neapelj 1 55 49 31 88 Palermo 15 8 14 41 86 Rim 77 13 11 24 63 Turin 61 41 89 54 46 Benetke 75 67 10 20 29 Nazionale 10 74 29 39 72 Super Enalotto Št. 18 1 47 54 81 84 89 jolly 22 Nagradni sklad 3.108.846,37€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 16.900.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 14 dobitnikov s 5 točkami 33.309,07 € 1.496 dobitnikov s 4 točkami 311,71 € 53.138 dobitnikov s 3 točkami 17,55€ Superstar 57 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami 33.309.07 € 5 dobitnikov s 4 točkami 31.171,00 € 239 dobitnikov s 3 točkami 1.755,00 € 3.840 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.485 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 55.377 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € L ö IjpCI DRAMSKA SKUPINA SKD Upa vabi na ponovitev detektivke Bogdana Novaka uimfc m nm priredba In režija Adrijan Rustja DANES, 11. februarja 2011 Ob 21.00 v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo vsem ob četrtkih od 12. do 13. ure. DAN SLOVENSKE KULTURE V MILJAH - DSMO Kiljan Ferluga, KD Hrvatini in KD Istrski grmič Škofije vabijo na niz pobud v sklopu Dnevov slovenske kulture. Danes, 11. februarja, bo ob 20. uri v Zadružnem domu na Škofijah skupna Prešernova proslava z naslovom »Pesmi iz ljubezni za ljubezen«. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri bo na vrsti 17. revija kraških pihalnih godb. Vabljeni. PILATES - Skupina 35-55 obvešča, da danes, 11. februarja, vadba odpade. SKD VALENTIN VODNIK vabi ob Prešernovem dnevu danes, 11. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na »Potopisno predavanje o Gani« Biserke Cesar. SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Na-brežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Se-sljanu: danes, 11. februarja, »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE IN EVROPSKA PARLAMENTARNA SKUPINA GUE/NGL vabita v soboto, 12. februarja, v konferenčno dvorano Friulia (Ul. Locchi 21/B) od 9.30 do 12.30 na javni posvet na temo Evropska javna pošta. POZOR-POZOR! AŠD SK BRDINA va bi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 13. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje se zaključi v soboto, 12. februarja, ob 13. uri. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme, v nedeljo, 13. februarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke ESSO na Opči-nah. Sabina 348-8012454; www.skbrdi-na.org; info@skbrdina.org. FOTOVIDEO TRST80 organizira v mesecu marcu »11. Video-foto natečaj Ota Hrovatin«. Informacije in prijave na www.trst80.com, email: mk.ci-va@inwind.it ali tel. 329-4128363. Vabljeni! JUS TREBČE vabi člane in vaščane, da se v nedeljo, 13. februarja, udeležijo vzdrževalne sečnje na poljski poti Ta Dul'nja štj'rna - Šičuce. Vsakdo naj s seboj prinese potrebno orodje. Zbirališče pri Ta Dul'nje štj'rne ob 8.30. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV in založba Mladika vabita v ponedeljek, 14. februarja, v Peterlino-vo dvorano, Donizettijeva 3, na predstavitev romana Eveline Umek »Zlata poroka ali Tržaški blues«. O avtorici in njenem delu bo govorila prof. Loredana Umek. Začetek ob 20.30. KRUT vabi v ponedeljek, 14. februarja, ob 17. uri na srečanje s kuharico Emilijo Pavlič z naslovom »Z zdravo hrano praznik vsak dan«. Lepo vabljeni! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v ponedeljek, 14. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO KRASJE - TREBČE vabi na redni občni zbor, ki bo v Ljudskem domu v Trebčah v sredo, 16. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA Mladika in Tržaška knjigarna vabijo »Na kavo s knjigo«. Pridite v knjigarno v sredo, 16. februarja, ob 10. uri. Skupaj bomo popili kavo in se pogovorili o knjigah, o branju in še o marsičem. AŠD MLADINA - smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili Zamej- skega smučarskega prvenstva 30. pokal (ob 40-letnici) ZSŠDI, ki bo v soboto, 19. februarja, v Forni di Sopra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 040213518, 348-7730389 (Ennio); 040220718, 338-6376575 (Sonia); 3383376232 (Boris). AŠD MLADINA vabi člane, ki bi se radi udeležili 1. Zamejskega prvenstva v teku na smučeh, ob priliki 40-letnice ZSŠDI, ki bo v nedeljo, 20. februarja, v Forni di Sopra, da se množično udeležijo in najkasneje prijavijo do četrtka, 17. februarja, odgovornim društva ali na tel. št.: 338-3376232 (Boris); 040213518, 348-7730389 (Ennio); 040220718, 338-6376575 (Sonia). KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 19. februarja, s pričetkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini in predvideva odobritev obračuna in proračuna za tekoče leto. ACQUAFITNESS - tečaj za vse, ki želijo izboljšati psiho-fizično počutje in doseči optimalno telesno formo. Skupinska vadba v vodi je primerna za vse starosti in se odvija pod strokovnim vodstvom. Info in prijave na www.me-lanieklein.org, info@melanieklein.org, tel. 328-4559414. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, sklicuje v ponedeljek, 21. februarja, redni občni zbor ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Letos je volilnega značaja. Vabljeni! ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na občni zbor, ki bo v petek, 25. februarja, ob 10. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju na sedežu v Trsu, Ul. Mazzini 46. KRUT obvešča prijavljene in vse tiste, ki bi radi spoznali preprosto in učinkovito tehniko za samopomoč, da se bo na društvenem sedežu v Ul. Cicerone 8, v dneh 26. in 27. februarja, odvijal tečaj reiki 1. stopnje. Informacije in prijave na tel. št. 040-360072. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja v četrtek, 3. marca, ob 20.30 na svojem sedežu na Lonjerski cesti št. 267 de-gustacijo penin. Do 27. februarja sprejemamo rezervacije izključno za člane O.N.A.V., od 28. februarja dalje tudi za nečlane in prijatelje. Spletna stran: www.onav.it, email: trieste@onav.it, tel. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. OBČINA DOLINA sporoča, da bo do ponedeljka, 28. februarja (do 12. ure), možno predložiti prošnje za dodelitev denarnega prispevka za povračilo stroškov za nakup, v š.l. 2010-11, učbenikov/individualnih učnih pripomočkov/vozovnic za lokalni javni prevoz v tržaški pokrajini v korist šoloobveznih učencev, s stalnim bivališčem v občini Dolina. Obrazec za predložitev prošenj navaja pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za uživanje predvidenih ugodnosti in je na razpolago na www.sandor-ligo-dolina.it. V MARIJANIŠČU NA OPČINAH - tečaj priprave na poroko. Vabljeni vsi, ki se želijo poročiti v cerkvi. Tečaj želi prispevati k kvalitetnejšemu življenju v dvoje, ovrednotiti pomen družine ter z spodbujanjem življenjskega optimizma, prispevati k oživljanju naše narodne skupnosti. Prvo srečanje bo v sredo, 2. marca, ob 20.30. Tečaj bo imel 7 srečanj. Nadaljnji razpored bo vsakdo dobil na prvem srečanju. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici »Afriške ljudske pravljice«, pripoveduje Biserka Cesar. Spored v sredo, 16. marca, ob 17.00: Šest sopotnikov. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. 0 Prireditve PREŠERNO SKUPAJ 2011 SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: danes, 11. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole: Damjana Golavšek Zakladnica Glasbil (zaključena); nedelja, 13. februarja, ob 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah osrednja Prešernova proslava društev Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj in predstavitev zgoščenke Kar je, beži - uglasbene poezije Franceta Prešerna; torek, 15. februarja, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah pevski recital z zborom Jacobus Gallus iz Trsta, dirigent Marko Sancin; sreda, 16. februarja, ob 20.00 v Zadružnem domu v Gropadi Večer ljudskih pesmi; četrtek, 17. februarja, ob 20.00 v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Repentabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30 v Srenjski hiši v Gročani Tku je blo ambot Nastopa Kd Šavrini in anka Šavrinke. SEKCIJA VZPI EVA L D ANTONČIČ STOJAN IN SKD VESNA vabita danes, 11. februarja, ob 20. uri v Kulturni dom Alberta Sirka na predavanje z naslovom »Zmaga kapitalizma? - Kriza socializma?«. Predavatelj: prof. Jože Pirjevec. Sledi razprava. Vsi toplo vabljeni. SKD IGO GRUDEN vabi na družabni večer ob prazniku slovenske kulture danes, 11. februarja, ob 20.30. Nastopata zbora Igo Gruden in Kraški slav-ček, harmonikar Marko Manin. UMOR NA PLAŽI v priredbi dramske skupine SKD Lipa. Ponovitev danes, 11. februarja, ob 21. uri v prostorih Gospodarske zadruge v Bazovici. Toplo vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na prireditve: v soboto, 12. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi openskih ansamblov ter nastop čarodejke Nade; v soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). SKUPINA 85 ponuja nov niz pobud posvečen manjšim muzejem v mestu. Sobotni prehodi bodo v drugo soboto februarja, marca in aprila pripeljali obiskovalce v Trgovski muzej, v Muzej burja-skladišče vetrov in v Poštni in telegrafski muzej. Prvi vodeni obisk bo v soboto, 12. februarja, ob 10.30 v Trgovski muzej, ki bo izredno odprt na prošnjo Skupine 85. Obvezne rezervacije do četrtka, 10., na tel. št. 334-5618525. DOM JAKOB UKMAR, PD Kolonkovec in KD Ivan Grbec vabijo na proslavo ob Dnevu slovenske kulture v nedeljo, 13. februarja, ob 16. uri v domu Jakoba Ukmarja v Ul. Soncini 112. Nastopili bodo otroci OŠ Ivan Grbec - Marica Gregorič Stepančič, zapela bosta MePZ Kolonkovec pod vodstvom Alenke Cergol in ZPS Ivan Grbec, pod vodstvom Marjetke Po-povski. O stoletnici natečajev novih pesmi v Škednju bo spregovoril g. Dušan Jakomin. Priložnostno misel bo podal Klavdij Palčič. OBČINA DOLINA V SODELOVANJU S SKD VALENTIN VODNIK vabi v nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu na Prešernovo proslavo. Nastopajo: OPZ Fran Venturini, harmonikaš Marko Manin, tečajniki Studia Art, oktet Rožmarin iz Temnice (Miren-Kosta-njevica), MOPZ Valentin Vodnik, priložnostna misel o Prešernu: župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič. ZSKD IN JSKD Območne izpostave Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica vabijo na 17. revijo kraških pihalnih godb v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri v gledališče Verdi v Miljah (Ul. S. Giovanni 4). Nastopajo Pihalni orkester Breg iz Doline, Pihalni orkester Kras iz Doberdoba in Pihalni orkester Divača. Sodelujejo DSMO Ferluga, KD Hrvatini in KD Istrski grmič Škofije. KD FRAN VENTURINI vabi na Prešernovo proslavo v petek, 18. februarja, ob 19.30 v centru Anton Ukmar - Miro pri Domju. Sodelujejo: COŠ Mara Samsa Domjo, COŠ Ivan Trinko - Zamejski Ricmanje, Otroški vrtec Palčica Ri-cmanje, Mini OPZ Venturini in OPZ F. Venturini. KD KRAŠKI DOM vabi v nedeljo, 20. februarja, ob 18. uri v kulturni domu na Colu na ogled gledališke predstave B. Brechta »Malomeščanska svatba«, v režiji Gregorja Geca. Predstavo bodo odigrali člani dramske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fan- S Poslovni oglasi DRUŠTVENA GOSTILNA GA-BROVEC vabi v soboto, 12.2., na Valentinovo večerjo s plesom. Igra ansambel Furlan. Rezervacije 040-229168 GRADBENO PODJETJE IŠČE mladega geometra ali gradbenega tehnika za dela na gradbišču in v uradu. Tel.: 335-281253 CVETLIČARNA MAGDI V BO-LJUNCU j e za Valentinovo odprta bodisi v nedeljo, 13., kot v ponedeljek, 14. februarja. Poleg cvetja vam ponuja tudi originalna darila za vašo ljubezen. ti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotami brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič Fabjan. SKD BARKOVLJE - Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD-ja in Slovenske prosvete prireja v petek, 25. februarja, predavanje Jana Grgiča Potovanje po Severni Koreji ob slikah in video filmu. Začetek ob 20.30. Vabljeni! V BAMBIČEVI GALERIJI je na ogled razstava ilustracij Zvonka Čoha za slikanico Marka Kravosa »Ta prave od pet do glave«. Odprto od 10. do 12. in od 17. do 19. ure od ponedeljka do petka. Razstava bo trajala do 25. februarja. Po dogovoru so za šole predvidene otroške delavnice s pisateljem. Informacije: Sklad Mitja Čuk, 040-212289, info@skladmc.org. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM zaprto garažo blizu železniške postaje v Trstu. Tel. 3294128363. NA OPČINAH ALI NA PROSEKU-KON-TOVELU kupimo hišo ali zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 040-213385. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom, v dobrem stanju. Tel. št.: 040-228390. PRODAM STANOVANJE 75 kv.m, prvo nadstropje, lastno ogrevanje, v dobrem stanju, območje Rossetti/Velesejem. Pokličite tel. št.: 347-1165890. PRODAM avto nissan terrano II, dizel, letnik 1999, 170.000 prevoženih kilometrov, 7 sedežev, kavelj za prikolico, 7.000 evrov. Tel. 320-0956170 ob večernih urah. Prispevki V spomin na Mariota Miliča daruje Lidija Sardo z družino 25,00 evrov ter Milena in Mario 25,00 evrov za KRD Dom Briščiki. Namesto cvetja na grob Borisa Bandija darujeta Divna in Igor Čuk 50,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na pokojnega Severina Slap-nika darujeta žena Marija in hči Daniela z družino 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk, 50,00 evrov za SPDT, 50,00 evrov za Kraški dom, 50,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Repnu, 50,00 evrov za Krut, 50,00 evrov za Tabornike RMV, 50,00 evrov za MePZ Igo Gruden iz Nabrežine in 50,00 evrov za COŠ Pin-ka Tomažiča iz Trebč. V spomin na Carlota Guština darujeta Claudio in Nevio Zerjal iz Trebč 20,00 evrov za cerkev na Padričah. Namesto cvetja na grob Severina Slap-nika darujeta Olga in Janko (Repen 178) 15,00 evrov za slovenske misijonarje. Ob smrti moža in očeta Severina Slap-nika darujeta žena Marija in hči Danijela z družino 100,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. V spomin na Anico Malalan daruje Anita Malalan 20,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Severina Slapnika daruje družina Marzari (Repen) 50,00 evrov za Tabornike RMV. V počastitev spomina Severina Slapni-ka daruje svak Stano z Jolando 50,00 evrov za Tabornike RMV. V spomin na Zdravka Obada daruje Ivan Budin 30,00 evrov za KD Rdeča zvezda. 12 Petek, 11. februarja 2011 KULTURA / literatura - Samozaložba Jakob Renko predstavlja zbirko zapisov, črtic Svoji najnovejši knjigi je dal naslov Rojen je bil v mestu Trstu Konec lanskega leta je v samozaložbi izšla nova knjiga tržaškega pesnika in pisatelja Jakoba Renka z naslovom Rojen je bil v mestu Trstu. Knjiga obsega 15 zapisov, ki jih je avtor poimenoval črtice. Očitno je hotel s tem poudariti, da so njegovi zapisi sad osebnih doživetij in zato njegove zgodbe, bivanjski utripi in osebna razmišljanja, ki odslikavajo trenutke njegovega življenja. Lahko bi sicer rekli, da gre za avtobiografske zapise, a pri avtorju, ki je opravil klasični licej in se je že v študijskih letih predal sodobnim filozofskim tokovom, se stvarnost neprestano prepleta z metafizičnim svetom, s svetom iskanja smisla našega življenja. Takega ali drugačnega. Zato proza Renkovih zapisov gotovo ni lahko branje. Večkrat ima bralec vtis, ko se avtor pri svojem pisanju dotika večnih in težkih človekovih vprašanj, da svoje misli namenoma pušča nedorečene, kot izziv in kot vabilo k razmišljanju ter k iskanju odgovorov. Večkrat pa s trdo besedo ali s tragično ugotovitvijo o minljivosti naših čustev, o težavah naše biti in o dvomih našega življenja postavi pred nas zrcalo, v katerem se lahko vsak sooča sam s seboj. V vseh njegovih zapisih je čutiti, da se je Renko že v mladosti poglobil in tudi v dobršni meri sprejel izhodišča eki-stencialistične filozofije, za katero je značilno, da pojmuje človeka kot trpeče bitje vrženo v prostor in čas, kjer si mora pomagati, kakor ve in zna, tujec med tujci. Zato v njegovih tekstih pogosto srečujemo problem absurda, občutek dolgočasja, agresijo dvomov, gotovost smrti, doživljanje trpljenja, tragedijo bolezni in še marsikaj. Tu in tam začutimo v njegovem pisanju močan, morda premočan vpliv Camusa in Sartra, kot da bi se avtor ne mogel izviti iz njunega tragičnega objema. Vendar se Renko skozi in skozi, skoraj v vsakem izmed zapisov v tej svoji zadnji knjigi trudi, da bi verjel v lepoto našega vsakdana. V večernem polmraku mestnega vrveža, v golobu pred balkonom, v človeku, ki mu prihaja na cesti naproti, v prijateljici, ki ga ne razume, v ženi, ki mu daje gotovost, poskuša najprej doživeti potešenje, razumeti vrednote, ki dajejo smisel njegovemu in vsakršnemu življenju. Zato s slastjo in z obupom išče v vsakem in tudi v sebi sledi prave in pristne ljubezni. Ljubezen, ki nas osvobaja in ki nam utrjuje moč, tudi ko nad nami lebdi slutnja smrti. Ljubezen, ki se večkrat izkaže kot nedosegljiv cilj kot v zapisu, kjer razmišlja o odnosu z ljubljenim dekletom in ugotovi, da »najina ljubezen je lažna.« (str.16) In lažna je večkrat tudi sreča in iluzija svobode: »Obšla me je želja, da se dokončno pomenim sam s seboj in si objas-nim vse skrite skrivnosti moje neverjetne usode.« (str.31) Večkrat začutimo, kako se avtor sooča s težavami svojega doživljanja sveta in z nelagodjem v medčloveških odnosih. V zapisu Prepozna pomlad pravi: »Cenil sem prijateljstvo in prva ljubezen je prišla nepričakovano. Revščina v srednjih letih mojega življenja ni bila najhujše zlo: moral sem okusiti hudobije sovražnikov in prijateljev (...) Razum hoče sodelovati s srcem, a srce se umika pred prevarami.« (str.21) Verjetno ta bivanjska negotovost pogojuje avtorja do take mere, da pogosto pada v občutek odujenosti, samote in nerazumevanja. Hodi med ljudmi in išče njihove obraze, išče njihovo dušo: »Telefoniral sem ti šele danes zjutraj«, sem ji namignil. Ona je prikimala in razumela: tiho me je sprejela v svoj pogled ...« (str.39) Ta pogled v svet intime pa avtorju ne nudi toplih doživetij in osebnega zadoščenja, nasprotno, ves svet okoli sebe občuti še bolj razbit, nejasen in tuj. Doživlja ga kot bolezen. In res se skozi vse njegove zapise kot rdeča nit prepleta občutek nečesa nestalnega, ob- čutek človekova ranljivosti, občutek bolezni. »Srečal ga bom, nekega dne, popolnoma spremenjenega in nič več otožnega, pokopanega v svojih bolnih mislih in nič več trpečega zaradi obrobnosti. Povedal mi bo, da je dozorel v zdravega filozofa, da ne misli več kot prej, ko je bolehal. Končno srečen, poplačan za vse trpljenje ...« (str.9) Ta občutek pa mu je dobra popotnica na poti k osebni svobodi, saj so vonji življenja bolj omamni kot samota odtujenosti, prijatelji bolj vabljivi kot objem praznine in simfonija bivanja bolj omamna kot strah pred smrtjo. Kljub danosti absurda pripelje avtor bralca na drugi breg, na breg upanja, na breg lepih čustev ter na breg duhovnosti in ljubezni. Morda bi Renko lahko podal svoje misli in svoja izvajanja v bolj zaključeni in pripovedni obliki, saj je njegov slog suh, včasih tog in hladen, a kljub temu so opisovanja njegovega notranjega sveta zanimiva in doživeta. Lahko bi rekli, da je kot slikar, ki v moderni tehniki nanaša na platno barve, poteze in like, ki jih na prvi pogled ne razumemo ali težko razumemo, a jih lahko doživimo osebno in občuteno. Vseskozi je v podlagi čutiti Renkovo navezanost na notranji svet človekovega duha in to je avtor hotel posebej podčrtati, saj je knjigo posvetil prav svoji profesorici filozofije El-zi Antonaz. Slog njegovega pisanja je tekoč, periode niso dolge in razvlečene, prav obratno. Gre za kratke stavke, kot bi hotel avtor zapisati vrsto misli za osebno meditacijo. Žal pa je ostalo v tekstu precej napak, ki bi jih bilo možno s podrobnejšim pregledom odpraviti. Za zaključek bi opozorili, da je zbirka Rojen je bil v mestu Trstu originalna po svoji vsebini in po obliki. V njej se srečujemo s svetom drugačnih miselnih zakonistosti, kot smo jih vajeni. Približajo nam notranmje pokrajine trpljenja in tavanja, ki jih v slovenski književnosti ne najdemo prav pogosto. To je Renkova že deveta knjiga in, kot večina njegovih del, je izšla v samozaložbi, obsega 49 strani in jo je opremil njegov brat Mihael Renko. (it) gledališče - Contrada V gosteh Glauco Mauri in Roberto Sturno V tržaški Bobbiovi dvorani sta ta teden v okviru abonmajskega niza gledališča La Contrada v gosteh Glauco Mauri in Roberto Sturno, spet v predstavi za dva igralca, to je v značilni zasedbi, ki se ji zadnja leta rada posvečata. Tokrat sta izbrala uspešnico angleškega avtorja Anthonyja Shafferja Sleuth (z italijanskim naslovom L'in-ganno, ki ponazarja tekmovanje v premetenosti, kot se spleta med obema protagonistoma - za prvo slovensko uprizoritev se je Ptujsko gledališče odločilo za naslov Vohljač, ki bolj dobesedno prevaja angleški izraz). Italijanska igralca, ki že trideset let sodelujeta v skupnih gledaliških projektih, sta Shafferjevo besedilo, ki je mojstrska mešanica napete kriminalke, briljantne komedije in družbeno kritičnega prikaza prihološkega spopada za prevlado med moškima dveh različnih generaciji in različnega stanu, postavila na oder s skrbno in pozorno natančnostjo, ki realistično prikazuje tipično gledališko okolje dogajanja, a obenem verodostojno izpostavlja čustva in nagone, ki ženejo protagonista v igro. Anthony Shaffer, brat dvojček bolj znanega angleškega dramatika Petra Shafferja (avtorja slovitega Ama-deusa, drame Equus), se je uveljavil zlasti kot scenarist kriminalk: spisal je scenarije za ekranizacijo več romanov Agathe Christie, pa tudi scenarij za Hitchcockov angleški film Frenzy. Za gledališče pisana drama Sleuth iz leta 1970 je takoj postala velika uspešnica s številnimi ponovitvami tako v Londonu kot na Broadwayu. Gledalce je prevzel mojstrsko zgrajeni zaplet z duhovitimi dialogi med moškima, ki skušata psihološko prevladati eden nad drugim. Priletni bogati avtor kriminalnih romanov Andrew Wyke, lastnik lepe vile na angleškem podeželju, hoče ponižati mladega ljubimca svoje lepe žene, zato ga povabi k sebi na dom in mu ponudi nepošten način za obogatitev. Mladenič, Milo Tindle, ugrizne v vabo in tako postane žrtev krute Wy-keove prevare. Zato se enako kruto maščuje, prav tako z ustvarjanjem lažne situacije, vendar na koncu igra obema nepopravljivo uide iz rok. Drama je leta 1971 prejela Tony-jevo nagrado in že leta 1972 je Joseph. L. Mankievicz po njej posneli film z Laurenceom Olivierom in Michaleom Cainom: Pravzaprav je Michael Caine na filmskem platnu odigral obe vlogi iz drame, saj je leta 2007 skupaj z Judeom Lawom posnel film, ki ga je po scenariju Harolda Pintera režiral Kenneth Branagh. Skratka, gre za delo, v katerem se igralci izpostavljajo primerjavi z res uglednimi predhodniki. Glauco Mauri, ki je dramo tudi priredil in re-žiral, in Roberto Sturno sta preizkus solidno prestala. Mauri prikazuje An-drewa Wykea kot samovšečnega premožnega moškega, ki lahko zahvaljujoč se stanu, premoženju in omiki zviška gleda na ljudi okoli sebe, prepričan, da ne bo nikoli naletel na nekoga, ki mu bo kos; Sturno se iz nekoliko naivnega zanesenega mladeniča iz prvega dejanja v drugem spremeni v hladnega neizprosnega tekmeca. Predstava bo na sporedu do nedelje, 13. februarja. (bov) tržaško operno gledališče - Zimska simfonična sezona Veličasten začetek z Verdijevo mojstrovino Requiem je nastal v čast na Alessandra Manzonija - Nekateri poustvarjalci so bili vrhunski, drugi manj, vendar je celota lepo izvenela Nabito polna tržaška dvorana Tripcovich de Banfield je bil lep, idealen okvir za prvi simfonični koncert zimske sezone opernega gledališča Verdi. In ravno v imenu svojega »zavetnika« je gledališče pripravilo dogodek, katerega izid je presegel vsa pričakovanja. Res, da je Verdijev Requiem umetnina, ki nas vsakokrat napolni z bogastvom neposredne sporočilnosti: skladatelj je v maši za pokojnega Alessandra Manzonija izpovedal svojo duhovnost, duhovnost laika, ki razmišlja o posmrtnem življenju, ki izraža strah in trepet pred sodnim dnevom, ki poje svojo ponižno prošnjo, ki išče odgovor na skrivnostna vprašanja. Mogočna glasbena freska, ki spominja na Michelangela, razvija svoj lok v čudovitem zaporedju, ki prehaja iz zdaj intimnega, zdaj rotečega nagovarjanja do silovitih, pretresljivih viškov, kjer se vokalnost solistov prepleta in staplja z razkošjem zbora in orkestra. Tržaški zbor nam je tokrat podaril zgledno zvočno sliko: pod vodstvom zborovodje Alessandra Zupparda so pevci našli skupno barvo, izoblikovali enovito interpretativno hotenje in zablesteli tako v skrivnostnih, pritajenih frazah kot v čustvenih izbruhih, ki jih je orkester podkrepil s klenim muziciranjem. Dirigent Corrado Rovaris je ponovno pokazal svoje hibe in vrline: slednje so sicer prevladale, ker je bila izvedba absolutno sinhrona in brezmade- žna, manjkal pa je čustveni naboj, ki bi lahko poglabljal posamezne detajle ter vtisnil interpretaciji bolj zaznavne reliefe. Orkester je dirigentu sledil s složno disciplino, neoporečno pod- lago pa so nadgradili zbor in posamezni solisti: žal le posamezni, ker je bil pevski kvartet kvalitetno razdeljen na dva dokaj oddaljena nivoja. Sijajna, ganljiva, vokalno in ekspresivno navdušujoča je bila sopranistka Latonia Moore, daleč nad svojimi kolegi: kot neusahljiv vrelec je glas lil iz organa, ki zna tankočutno izoblikovati najsubtilnejše dinamične odtenke in spojiti tehnične odlike s povsem predano, vročo, a obenem poduhovljeno interpretacijo. Tudi mezzo-sopranistka Elena Bocharova nam je podarila nekaj lepih trenutkov, moška dvojica pa ni bila kos Verdijevi umetnini: če korejskemu basistu Simonu Limu primanjkujeta pristna basovska barva in suverenost, ki je potrebna za vlogo, je njegov sonarodnjak, tenorist Dongwon Shin razočaral na celi črti. Razkosano fraziranje, neizdelana tehnika so ob nelepi barvi glasu nič kaj dobri aduti za kariero, ki je mladega pevca že pripeljala v pomembna gledališča. Pomanjkljivosti moškega dueta je bogato odtehtala žlahtnost vseh ostalih poustvarjalcev , ki jih je občinstvo nagradilo z dolgimi, navdušenimi aplavzi in vzkliki. Katja Kralj / SVET Petek, 11. februarja 2011 13 egipt - Svojo odločitev je sinoči sporočil v televizijskem nagovoru Predsednik Mubarak del pooblastil predal podpredsedniku Sulejmanu, ni pa odstopil Sulejman pozval protestnike, naj se vrnejo domov, a brez uspeha - Obama sklical strokovnake za nacionalno varnost KAIRO - Egiptovski predsednik Hosni Mubarak je sinoči v televizij -skem nagovoru egiptovskemu ljudstvu sporočil, da del pooblastil predaja podpredsedniku Omarju Sulejmanu. Ni pa odstopil s položaja, kar so od njega že 17. dan zahtevali protestniki. Po njegovem govoru je na osrednjem kairskem trgu Tahrir zavladalo razočaranje in nezadovoljstvo. Mubarak je med drugim ponovil, da na prihodnjih predsedniških volitvah ne bo kandidiral. Obljubil je, da bo poskrbel za prenos oblasti, kar se bo zgodilo z dialogom med strankami. Rekel je tudi, da so zahteve pro-testnikov legitimne in da se ne bo uklonil diktatu tujine. Pojasnil je še, da je zahteval šest ustavnih dopolnil, kar je bila ena od zahtev opozicije. Po njegovih besedah je zdaj prednostna naloga oblasti, da znova pridobijo zaupanje ljudstva in zaupanje v egiptovsko gospodarstvo. Zagotoviti je treba tudi mir in varnost in vrniti normalne razmere na ulice. Zavzel se je tudi za kaznovanje odgovornih za nasilje in izrazil sožalje žrtvam nemirov in njihovim svojcem. Predsednikov govor so v Egiptu nestrpno pričakovali, med drugim ga je napeto spremljalo tudi okoli milijon protestnikov na osrednjem kairskem trgu Tahrir oz. Trgu osvoboditve. Po govoru so bili zbrani na trgu nezadovoljni in razočarani, nekateri so celo metali čevlje v veliki zaslon, preko katerega so na trgu spremljali Mubara-kov nagovor. Kmalu za Mubarakom je ljudstvo nagovoril tudi Sulejman, ki ni pojasnil, katera pooblastila je predsednik prenesel nanj. Obljubil je, da bo storil vse, da zagotovi miren prenos oblasti v skladu z ustavo. Protestnike je pozval, naj se vrnejo domov, ljudstvo pa, naj se veseli prihodnosti. "Sposobni smo z lastnimi rokami zagotoviti svetlo prihodnost," je dejal. Mladim je sporočil, naj se vrnejo na delo. "Egipt vas potrebuje, da bi se razvijal. Ne poslušajte tujih medijev, ki želijo v to državo vnesti kaos, temveč prisluhnite svoji vesti," je še pozval Sulejman. Tudi njegov govor množice ni pomiril. S trga Tahrir so se še naprej slišali glasni pozivi Mubaraku k odstopu, nekateri protestniki pa so napovedali, da bodo v petek odšli pred predsedniško palačo. Ameriški predsednik Barack Obama je nemudoma sklical srečanje ameriških strokovnjakov za nacionalno varnost, je po Mubarakovem govoru sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs. Podrobnosti o napovedanem srečanju ni navedel. Tik pred Mubarakovim govorom pa je Obama menil, kako je "absolutno jasno", da je svet priča zgodovinskim dogodkom v Egiptu, in se zavzel za podporo demokratičnemu prenosu oblasti v državi. "Zelo pozorno spremljamo današnje dogajanje v Egiptu, več pa bomo lahko povedali, ko bomo videli, kako se stvari razvijajo," je še dejal Obama. Ameriški predsednik je ob tem pohvalil mlade Egipčane in vse družbene sloje za izredna prizadevanja za spremembe v državi. "Hočemo, da ti mladi in vsi Egipčani vedo, da bo Amerika še naprej delala vse, kar je v naši moči, da podpremo miren prehod v demokracijo v Egiptu," je še dejal Obama. Vse kaže, da je tudi ameriški predsednik pričakoval Mubarakov odstop. Egiptovski predsednik Hosni Mubarak med televizijskim nagovorom; spodaj množica na trgu Tahrir v Kairu zahteva njegov odstop ansa Indija in Pakistan bosta obnovila pogovore NEW DELHI/ISLAMABAD - Indija in Pakistan sta včeraj sporočila, da bosta obnovila pogovore ""o vseh vprašanji", ki sta jih zamrznila po napadih v Mumbaiju, v katerih je leta 2008 umrlo 166 ljudi, izvedli pa so jih pakistanski skrajneži. V tem okviru bo do julija Indijo obiskal pakistanski zunanji minister Šah Mehmud Kureši. Državi sta odločitev sprejeli na nedeljskem srečanju državnih sekretarjev zunanjih ministrstev, ki sta se sešla v Butanu. Islamabad in New Delhi se bosta na novih pogovorih osredotočila na "vsa vprašanja"", to je protiteroristične ukrepe, humanitarna vprašanja, varnost, Ka-šmir ter druga vprašanja meje. Pjongjang zavrnil nadaljnje pogovore z Južno Korejo PJONGJANG - Dan po propadu vojaških pogovorov, ki naj bi omilili več mesecev trajajoče napetosti na Korejskem polotoku, so iz Pjongjanga včeraj sporočili, da ni nobene potrebe za nadaljnji dialog s Seulom. Severnokorejska delegacija je v svoji izjavi krivdo za neuspeh pogovorov pripisala južnokorejskim ""izdajalcem"". "Ker je postalo očitno, da izdajalci ne želijo izboljšanja odnosov med severom in jugom in se izogibajo dialogu, naša vojska in ljudje ne čutijo več potrebe, da se poskušajo še naprej pogovarjati z njimi," so zapisali v Pjongjangu. Francoski sodniki protestirajo zaradi Sarkozyjevih očitkov NANTES - Francoski sodniki so se včeraj zbrali na protestnem shodu v mestu Nantes na zahodu države, ki predstavlja vrhunec več kot teden dni trajajočega spora med sodstvom in francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Spor se je razplamtel, ko je predsednik krivdo za nedavni okrutni umor neke 18-letnice pripisal policiji in sodiščem. Sar-kozyjeve izjave so se nanašale na umor 18-letne natakarice Laetitie, katere izmaličeno truplo so našli minuli teden v vasi v bližini Nantesa. Glavni osumljenec za umor je 31-letni že obsojeni spolni prestopnik, ki ga po odhodu iz zapora niso vključili v program strokovnega svetovanja, kot so določali pogoji njegove izpustitve. (STA) evropska unija - Najbolj razburljiva dosjeja minulega leta Romi in madžarski medijski zakon Prvo leto druge Barrosove komisije siva povprečnost najbolj kritiziran član ekipe pa je Catherine Ashton BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj obeležila prvo obletnico v drugem mandatu pod taktirko Portugalca Joseja Manuela Barrosa. "'Povprečno"' je najpogostejša splošna ocena prvega leta, ki ga je zaznamovala kriza evra. Najbolj kritiziran član ekipe je dvoklobučni-ca Catherine Ashton, najbolj razburljiva dosjeja minulega leta pa Romi in madžarski medijski zakon. Za Barrosa je to drugi in zadnji mandat šefa komisije, kar bi mu moralo "dati več poguma", kot ga je imel v prvem mandatu, vendar se to ni zgodilo, je Portugalčevo predsedovanje komentiral sopredsednik ene največjih lobističnih skupin v Bruslju Burson-Marsteller Jim Currie, sicer nekdanji generalni direktor za okolje v Evropski komisiji. Barroso je "vešč komunikator v številnih jezikih, a ne spodbuja kolegov, naj gredo v ofenzivo", pa je ocenil svetovalec v bruseljskem think tanku European Policy Center John Whyles, nekdanji dolgoletni novinar in urednik v britanskem časniku Financial Times. Komisija je tudi zato po njegovem mnenju "upravičeno deležna kritik za počasen odziv na krizo". JOSE MANUEL BARROSO ansa Poleg tega so na komisijo v zadnjem letu pogosto letele kritike, da dovoli Berlinu in Parizu, da narekujeta pravila igre namesto nje. Veliko pozornosti pa je Barrosu ukradel tudi prvi stalni predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, ki se po mnenju političnih analitikov na svojem položaju znajde precej bolje od Ashtonove. Oba položaja je uvedla liz-bonska pogodba. "Lahko bi bilo slabše," je sicer zelo pogosto slišan komentar prvega leta druge Barrosove komisije. "V najboljšem primeru povprečno," je še ena zelo pogosta ocena političnih analitikov in uradnikov v institucijah. Na enako vzdušje je pokazala tudi javnomnenj-ska raziskava, ki jo je v sredo v Bruslju predstavil Burson-Marsteller. Javnomnenjska raziskava sicer zajema majhen vzorec, le 322 posameznikov, od katerih je četrtina uradnikov v institucijah EU, a njeni avtorji vseeno menijo, da je vzorec dovolj reprezentativen. Raziskava je pokazala, da dobra tretjina udeležencev delo komisije ocenjuje kot "povprečno", približno 45 odstotkov pa kot "podpovprečno" ali "razočaranje". Najbolj kritiziran član Barrosove ekipe v zadnjem letu je bila nedvomno visoka zunanjepolitična predstavnica unije Catherine Ashton, ki je obenem podpredsednica komisije. Tudi v omenjeni raziskavi je ocenjena najslabše, z dvojnim E, kar pomeni, da je prinesla "razočaranje" tako v splošnem smislu kot pri izpolnjevanju zavez. Vse kaže na to, da je Ashtonova pri izpolnjevanju svoje naloge neuspešna, je Bri-tankino delovanje v sredo v Bruslju komentiral urednik evropskega tednika European Voice Tim King. Vendar pa je to po njegovih besedah v veliki meri posledica tega, da je sama naloga "dvoklobučnice", ki so ji jo dodeli- li z uveljavitvijo lizbonske pogodbe, "neizvedljiva". Po mnenju svetovalca EPC Whylesa pa Ashtonova vse bolj postaja nekakšno "žrtve-no jagnje". Ocenil je tudi, da se ni obkrožila z najbolj izkušenimi ljudmi, kar ji še otežuje delo. Ob tem je dodal, da bi si dejansko zaslužila "več sočutja kot kritik". Oceno podpovprečno si je v vsej komisarski ekipi v javnomnenjski raziskavi prislužil le še Barroso, od katerega udeleženci raziskave pričakujejo več vizije in pravega vodstva. Od preostalih članov ekipe je najslabše ocenjen evropski komisar za industrijo Antonio Tajani, med tistimi na dnu povprečja pa je tudi evropski komisar za širitev Štefan Fule. Najbolje se je v omenjeni javnomnenj-ski raziskavi odrezala komisarka za digitalno družbo Neelie Kroes, takoj za njo pa komi-sarka za pravosodje Viviane Reding. Poleg njiju si je le še pet komisarjev prislužilo splošno oceno "dobro" in med njimi je tudi komisar iz Slovenije Janez Potočnik, pristojen za okolje. Odlične ocene pa ni dobil nihče. Redingova, ki sicer služi že tretji komi- sarski mandat in si je v prejšnji komisiji prislužila dober sloves z znižanjem cen mobilnih klicev v tujini, se je v minulem letu zapisala v spomin marsikaterega Evropejca po sporu s Francijo zaradi njihovega izgona Romov. Mnogi so jo kritizirali, a še več Evropejcev ji priznava odločnost, pogum in osredotočenost na cilj. Kroesova, nekdanja komisarka za konkurenco, ki je v drugo Barrosovo ekipo prav tako prišla z dobrim slovesom "železne ko-misarke", in sicer predvsem zaradi odločnosti pri ukrepanju proti Microsoftu, je tokrat odgovorna za drugi medijsko najbolj razvpit dosje komisije v zadnjem letu - vprašanje madžarskega medijskega zakona. Tako je mogoče pojasniti dobre ocene obeh komisark, ki po mnenju političnih analitikov kažejo, da si Evropejci želijo močnih komisarjev. Barroso pa, namesto da bi jih spodbujal, predvsem išče svoje mesto v novi strukturi po uveljavitvi lizbonske pogodbe, so kritični nekateri. Drugi pa napovedujejo, da Evropejci nikoli več ne bomo dočakali več kot povprečnega šefa komisije. Petra Miklavc (STA) 1 4 Petek, 11. februarja 2011 APrimorski r dnevnik O w o Na Vinčiču in na Koštaboni še čakajo na dvojezično tablo (zgoraj desno); v Štandrežu je v pripravi dvojezični napis, ki bo nadomestil enojezično tablo pred telovadnico (zgoraj); enojezične table podjetja IRIS pred pokopališči (levo); napis pred vhodom v stavbo s sedežem rajonskega sveta v Podgori nameravajo nadomestiti z dvojezično tablo (spodaj) bumbaca, d.r. Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu zaščitni zakon - Trije predmestni rajoni Gorice Dvojezičnost zahteva načelnost Pevmska zahteva po slovenskih ledinskih imenih na slepem tiru Za uveljavljanje vidne dvojezičnosti je včasih potrebna »akcija«; slovensko-italijan-sko tablo je treba enostavno namestiti na predvideno mesto, dopis z dvojezično glavo pa odposlati. Da ne gre spraševati občine za mnenje oz. dovoljenje za vsako pobudo, ki ima kot cilj uveljavljanje pravic slovenske narodne skupnosti, vedo povedati predsedniki treh goriških rajonov s pretežno slovenskim prebivalstvom. »Pred nekaj leti sem pripravil papir z dvojezično glavo rajonskega sveta in ga začel uporabljati. Dopis z dvojezično glavo sem tako poslal tudi na sodišče, na občini pa moji pobudi ni nihče nasprotoval. Zdaj uporabljamo papir z dvojezično glavo tudi za sklic vseh zasedanj podgorskega rajonskega sveta, sploh pa se nekaj kopij pustil tudi v uradu za decentralizacijo, kjer ga ravno tako uporabljajo brez nikakršnih težav ali predsodkov,« pojasnjuje predsednik rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj, ki obenem poudarja, da bi morala za pripravo uradnega papirja z glavo poskrbeti ravno občina. Podobno izkušnjo kot v Podgori imajo tudi v rajonskem svetu za Pevmo, Oslavje in Štmaver. »Papir z dvojezično glavo smo pripravili pred kakimi šestimi leti. Takrat smo ga poslali občini, ki nam je takoj dala dovoljenje za njegovo uporabo,« pravi predsednik rajonskega sveta za Štmaver, Pevmo in Oslavje Lovrenc Persoglia, ki je sicer javnost tudi presenetil z izjavo, da bo rajon poiskal pot »odcepitve« od goriške občine in združitve s števerjansko občino, če bi načrtovana reorganizacija ukinila rajonski svet. Kar zadeva dvojezično poslovanje, v štandre-škem rajonskem svetu uporabljajo papir z glavo, ki ga je pred leti pripravila občina in je le deloma dvojezičen. Naj k temu pripišemo, da bi mimo dvojezičnih glav trije rajoni lahko uveljavili tudi prakso slovenskega besedila za sklic sej. Kako pa je v slovenskih rajonih glede vidne dvojezičnosti, ki naj bi jo izvajali na podlagi določil zakona 38 iz leta 2001? Trije predsedniki pojasnjujejo, da glede tabel z imeni vasi ni težav, pozorni pa morajo biti glede vseh ostalih javnih napisov, ki bi morali biti dvojezični. »Pozorno je treba kontrolirati volilne plakate, obvestila pred pokopališči in druge javne napise; občino je včasih treba opozarjati, naj ne pozabi na slovenščino, zato pa se sprašujem, kdo bo to delal, če bodo združili rajonske svete,« opozarja Bandelj, ki ugotavlja, da je bil »nadzor« nad dvojezi- zaščitnega zakona čnostjo uradnih napisov nekoliko lažji med upravo Vittoria Brancatija, tudi danes pa odprta vprašanja rešujejo. Trije slovenski rajoni v zadnjih časih niso zahtevali novih dvojezičnih tabel in napisov. Delna izjema je le rajonski svet za Pevmo, Štmaver in Oslavje, ki si je prizadeval, da bi italijanskim imenom ulic dodali ledin-ska imena. Pred nekaj leti so s pomočjo Alda Rupla vložili tudi uradno zahtevo na občino in na komisijo za toponomastiko, zadeva pa je nato zašla na slepi tir. Kot pojasnjuje Persoglia, z občine niso prejeli odgovora, zato nameravajo ponovno zahtevati namestitev tabel s slovenskimi ledinskimi imeni. Po njegovih zagotovilih so imeli v rajonskem svetu za Pevmo, Štmaver in Oslavje glede dvo-jezičnosti doslej pozitivno izkušnjo z občinskim odbornikom Sergiom Cosmo, pripadnikom stranke Fiamma tricolore. Odbornik je dal prevesti v slovenščino navodila z ukrepi proti širjenju tigrastih komarjev in tudi razna obvestila, ki jih občasno nalepijo pred vhod pokopališč; s tem v zvezi je nerodnost pri prevajanju zanetila pred nekaj meseci polemiko, ki pa se je kmalu polegla. Da je treba za uveljavljanje dvojezi-čnosti včasih poskrbeti tudi sami, so prepričani tako v Pevmi, kjer so pred nov športni center sami namestili dvojezično tablo, kot v Štandrežu, kjer je ob koncu lanskega leta rajonski svet namenil 300 evrov za namestitev dvojezičnih napisov ob vhodu v štandreško telovadnico; zdaj so na pročelju športnega objekta zgolj italijanski napisi, nove tablice pa bodo namestili v prihodnjih dneh, saj morajo še nekaj dni počakati, da bodo pripravljene. »Dvojezičnost mora postati nekaj naravnega, o čemer se ni treba pogajati,« poudarja Brescia, ki skupaj s Persoglio in Bandljem ugotavlja, da je glede dvojezičnosti precej pomanjkljiv odnos družbe IRIS. Pred pokopališči raznih slovenskih vasi so namreč namestili zabojnike, poleg njih pa še table z navodili izključno v italijanskem jeziku. Odprto ostaja vprašanje uporabe slovenskega jezika med zasedanji rajonskih svetov, ki ni predvideno v občinskem pravilniku. Tudi v rajonih s pretežno slovenskim prebivalstvom je več svetnikov italijanske narodnosti, slovenščine ne obvlada niti zapisnikar z goriške občine, sploh pa zaenkrat ni realno pričakovati, da se bodo našla finančna sredstva za tolmača, ki bi bil prevajal zasedanja rajonskih svetov. (dr) gorica Zdravniki naveličani medijskega ■ •v • linčanja Zdravniki iz goriškega zdravstvenega podjetja so naveličani podtikanj političnih predstavnikov glede kakovosti zdravstvenih storitev, zato pa so pripravili dokument in ga poslali v javnost. Podpisalo ga je preko štirideset zdravnikov, ki so odgovorni za razne zdravniške službe in oddelke tako tržiške kot goriške bolnišnice. »Zdravniki imamo seveda precej različna mnenje glede reorganizacije zdravstvenega sistema, ki se ga loteva dežela, ne glede na to pa nočemo v prvi osebi sodelovati pri tem procesu. Prepričani smo, da ima vodstvo našega podjetja vse potrebne kompetence za zagotovitev čim boljše oskrbe prebivalcem goriške pokrajine; ravno tako smo prepričani, da imajo politične stranke, sindikati in civilna družba pravico do zagovarjanja svojih prepričanj in mnenj. V zadnjih tednih pa smo zabeležili celo vrsto izjav, ki so žaljive do profesionalnosti zdravnikov in zdravstvenega osebja,« so zapisali zdravniki v svojem dokumentu, v katerem se zgražajo nad nedavnim pisanjem italijanskega časopisa, ki je trdil, da se v zdravstvenem podjetju bi-jejo »bratomorne vojne«. »Vsak dan si prizadevamo, da nudimo čim boljšo oskrbo bolnikom, zato pa nimamo časa, da bi se šli bratomornih vojn,« poudarjajo zdravniki, ki jih je hudo prizadela izjava, s katero je goriški občinski odbornik javno napadel zdravnico Dano Dragovic. »Naša kolegica je bila tarča osebnega napada samo, ker je podpisala dokument o varnosti v porodnišnicah. To pomeni, da jo je odbornik kritiziral, ker je odločala po svoji vesti in si prizadevala, da bi čim boljše opravljala svoj poklic,« poudarjajo podpisniki dokumenta in opozarjajo, da je po drugi strani predstavnik opozicije zahteval odstavitev zdravnika Franca Perazze samo, ker je le-ta skušal pojasniti, kako bo zdravstveno podjetje uporabilo sredstva za oddelek za duševno zdravje. »Politične predstavnike zato pozivamo, naj bodo njihovi nadaljnji posegi konstruktivni. Težav goriškega zdravstva ne bomo reševali z verbalnimi napadi in niti z medijskim linčanjem, saj je najlažje naprtiti odgovornost za kar, ne gre, na tiste, ki vsak dan prizadevajo za zdravje ljudi,« zaključujejo zdravniki, odgovorni za službe in oddelke goriškega zdravstvenega podjetja. Sl