Štev. 121.
Pmmm&ztm ü^wilUe i mn.
V UubManl, v petek 2^.	192B,
P©ifnifia pmš&llmtta*
leto j
Novo$n

mm.
Übels; «iak dast sjutra!. imetnšf pondeOke. Hesećfsa naročnlnas
v UUbUafU Din ID*—» po pošd Din 12*—, inozemsko Din 2&-
Urednišfro: Woifovs ulica St 1/L — Telefon St 213 Drzojavnl naslov: „Novostl-Uubiiana**» UpravniStvo: Marijin trs St S. — Telefon Št 44
Oslasl po tarifu. Sprejemajo se le do tS. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odsevat Račun pri poštnem ček. uradu St 13.238.
•m
Problemi evropske varnosti
Narodna skupščina.
NADALJNO SPREJETJE iZREDNffl KREDITOV. — CUDEiV IZVEDENEC
V VOJNIH ZADEVAH«,
Odmevi sofijskega prevrata.
Ut!s Nlntiievega gsvora v Londonu. — Anglija št ni priznala nove sofijske vlade.
fk! aasega stalnega pariškega dopisnika. Dr. A, P. P a r i z, dne 19. junija.
V razgovorih z angleškimi politiki m more brez trada opaziti» koliko val-aast posvečajo onstran kanala ne samo gospodarski strani evropskega problema, ampak v glavnem tudi vprašanju varnosti, V mišljenju oziroma v mentaliteti Anglije se je v zadnjem času nekaj spremenilo. Doslej je šla angleška teorija za tem, postavljati mate-rijeini dej problema v ospredje in mu priznavati nekak primati Vse drugače pa mislijo v Londonu sedaj» ki v eni sapi povdarjajo velik pomen vprašanja varnosti. Zato je razumljivo, da so angleški krogi izdelali načrt, ki aaj omogoči Franciji čustvo varnosti pred eventualnim nemškim napadom. Spomniti hočem le na angleškega generala Spearsa, ki bo v kratkem igral precejšnjo vlogo.
Anglija vidi samo eno veliko evropsko vprašanje. Iz londonske perspektive vidijo Ren, Vislo in Donavo veliko bližje skupaj, kakor pa mi, ki srno v njih neposredni bližini Tako se dozdeva Angležem zavarovnje miru na Vzhodu ravno tolike važnosti, kakor na Zapadu. V Franciji prevladuje še darles mnenje, da obstoji med Nemčijo In med Rusijo neka vojna konvencija, bodisi da je sklenjena samo v defenziv, ne namene. V Parizu pa se nobne politične konstelacije ne bojijo v toliki meri, kakor nemško-ruske jalijance, ki le že Bismarcku lebdela pred očmi. To le eminentni razlog, da se trudi Anglija, dobiti na Vzhodu več jasnosti An-Kleški politiki vseh strank, konserva-mrQl sfruj, liberalci in delavci govorijo odkrito» da mora biti končni cilj evropske politike zveza miroljubnih držav na Vzhodu. Brezdvomno mislijo pri tem na razgovore, ki so lih vodili zastopniki obrobnih držav v Helsing-Sorsu in v Rigl Te razgovore je izpolnila pozneje prva konferenca, katere so se- udeležile tudi skandinavske države im, Poljska.
Ideja Anglije je sledeča; Ideal vsakega Evropejca mora biti Društvo narodov, kakor si ga je zamislil Wilson. iTorej udruženje, ki. vsebuje popolno enakopravnost vseh evropskih ra rodov & ki urejuje njih medsebojna razmerja. iTa ideal še danes ni izvršljiv. Lahko sa le m pripraviti s tem, da se vse 0n« dežele, katerih interesi si ravno ne tissprotujejo, .strnejo v mirne zv®26* Mala.antanta tvori tak poizkus, ki obe-
še mnogo uspeha. Dala se bo izgra-takrat bo pač tvorila najboljšo asrancijo miru. Slična tvorba se pri-Pravlja sedaj ob Vzhodnem morju. Najbolj razveseljivo je, da je ravno Polj-ska» ki je . Mali antanti zelo blizu, potrošila nmogo 'a uda, da se zedinijo v **®**®S zvezi skandinavske države, Pbrobne države ter Rusija in Nemčija. * »^dpogoj' je le. da se morejo kon-svencsje spraviti v okvir statuta Dru-&iva uarcdov in.da pozneje ne nasta-saejo Kake težkoče, Ako se ta načrt posreči priprave so namreč v polnem te-
potem je razširjenje Wilsonovega jsOovsnanta« na teritorij vseh ■ evrop-sjsih drsav samo še vprašanje časa, Iz-gMto ta mnogo eksploziva, ki ga je kljub vsestranski želji narodov po mira
toliko nagromadenega po vsej Evropi Jo razstrelivo bi moglo nekega dne povzročiti vsemu človeštvu ogromno škodo.
Podal sem vam Idteje, ki jffi je foL .fflačil ugledni angtešM diplomati Nekaj takih nagibov je bilo nedavno sproženih tudi v Parizu» je diskuzija o tena Vprašanju prišla zlasti v. onih krogih v novi tok, M se tiino zanimajo za Rusijo. Tukaj obžalujejo» da se Nemčija in Rusija še nista avtentično izja-■1S k tej zadevi, ker bi za bližnjo bodočnost bila taka izjava neprecenljive as. pomena. Neki angleški banlđr je iz-Šavfl, da M mednarodni finančniki v lučaju, ako bi se načrt Vzhodne zveze »tiresničtt, takoj pormdiii Nemčiji in Rudiji posojila, ki so jima za sanacijo svo-•ih finančnih in gospodarskoj razmer Potrebna. Tako bi se obnova Evrope •Qdi v gmotnem oziru izsušila brez ne-^trebnega zavlačevanja.
Tombola „€ospo$v@tfk@qa
Beograd, 21. junija. (Z) Danes ob 9.30 je predsednik Ljuba Jovanovič otvoril sejo parlamenta. Ko je bil prečitan in sprejet zapisnik zadnje seje, so se čitale prošnje in pritožbe. Nato je predsednik skupščine naznanil, da sta zemljoradniška poslanca gg. Lazič in Jovanovič poslala pismo v katerem vprašata, zakaj odbor za pomoč gla-dujočim še ni dovršil svojega dela ter zahtevala, da naj se odboru rok za dovršitev razprave sistira ter naj se razprava o tem zakonu prenese takoj v narodno skupščino. Predsednik je rešitev tega vprašanja odložil do jutri, ko bo navzoč poljedelski minister.
Nato je minister del g. Vujičič odgovarjal na nekatera vprašanja, ki so jih stavili člani Spahove skupine. Med drugim je odgovoril na vprašanje dr. Spaha glede odpiranja pisem privatnikov na pošti in izjavil, da se odpirajo pisma samo onim osebam, ki so v zaporu. rD. Spaho je na to odgovoril, da se po členu ustave, s katerim ie zajamčena tajnost pisem, pisma ne sme odpirati, razen v slučaju kazenske preiskave. Minister notranjih del ie dalje odgovarjal na vprašanje poslanca Alja-noviča in tovarišev glede odpustitve nekaterih uradnikov v Bosni in izjavil da so bili ti uradniki odpuščeni zato. ker so bili v družbi, v kateri se je vzklikalo republiki in Radiču. Dr. Meh-med se s tem odgovorom ni zadovoljil in je zahteval od ministra, naj mu pove, če se smejo uradniki zaradi tega odpuščati iz službe. Minister je temu pritrdil. Poslanec dr. Mehmed je ta odgovor pobijal s tem, da se uradnik, ki ima 20 let službe, ne more kar brez preizkave odpustiti. Nato je skupščina prešla na dnevni red.
Pričela se je razprava zakona o izrednih in naknadnih kreditih, in sicer oddelek: ministrstvo financ. Govoril je klerikalec Gostinčar, ki je kritiziral finančno politiko, v splošnem. Nato je bil ta oddelek z vstajanjem in sedanjem poslancev odglasovan in sprejeti Na vrsto je prišel oddelek; ministrstvo za vojno in mornarico. Besedo je dobil klerikalec Brodar, ki sploh nikdar ni služil v vojski. Ker so klerikalci ravno njega izbrali za izvedenca v vojnih zadevah, njegov govor ni vzbudil mnogo pažnje v skupščini. V svojem govoru je posebno kritiziral» da se razsiplje narodni denar. Za njim je govoril zemljo-
radnik Voja Lazič, ki je rekel, da bi vojska že morala končno dovršiti svoje nabavke. Pri nabavah naj bi se gledalo na najugodnejše cene in na najugodnejši čas. Za njim je govoril demkrat Svetozar Gjorgjevič, ki je istotako kritizira! nabave vojnega materijala in nagJa-šai, da ministrstvo vojne ne plačuje pravočasno svojih nabav. Zahteval ie, naš se s tem že vendar neha. Seja Je bila na to zaključena in prihodnja naznanjena za jutri ob 8.30 z istim dnevnim redom.
Beograd, 21. junija. (B) Danes popoldne je bila seja zakonodajnega odbora, ki je nadaljeval načelno debato o uradniškem zakonu. Med drugimi sta govorila demokrat Ljuba Daviđović in minister za Izenačenje zakonov Trif-kovič»
Popoldne je bila tudi seja finančnega odbora, ki je nadaljeval pretres zakonskega predloga o proračunskih dvanajstinah.
KOROŠEC IN RADIČ.
Beograd, 21. junija. (B) »Novost!« poročajo: Predesdnik slovenske ljudske stranke dr, Korošec odpotuje nocoj v Zagreb. Parlamentarni krogi pripisujejo temu potovanju posebno politično misijo. Znano Je namreč, da bo Stjepan Radič odgovoril dne 24. t. m. na shodu v Zagrebu na zadnji Pašičev govor v narodni skupščini. Kakor se zatrjuje, bo dr. Korošec skušal vplivati na Radiča, naj bi v nedeljo govoril v po-mirlivem duhu, da ne bi sicer onemogočil akcije za sporazum. Pred svojim odhodom v Zagreb je imel dr. Korošec, kakor se doznava iz parlamentarnih krogov» več sestankov s politiki raznih strank.
Zagreb, 21. junija, (Z) »Riječ« poroča iz Beograda: Včeraj zvečer od 6» do 8. ure je bila seja ministrskega sveta, o kateri pa ministri novinarjem niso hoteli dati nobenih poročil. Našemu dopisniku pa je uspelo izvedeti, da je minister notranjih del poročaj o razme>-rah na fiivatskem in ob tej priliki prečita! poročilo, ki ga je vlada zadnji čas prejela iz Hrvatske, posebno iz krajev» kjer se je radičestvo močneje razmahnilo. Ministrski svet se je s tem vprašanjem bavil za to, ker je to v zvezi s predstojećim zborovanjem, ki ga bo imel Radič 24. ti m.
**“*-•* ob'M Me‘
Ustali v Älbifiill
&©Ii med vladnim! žetami in ustaši ~ Agitacija sa
Wieda*
Beograd, 21. junija. (B) Ministrstvo za zunanje posle je prejelo brzojavko, v kateri se mu poroča, da je iz-brujmila v Albaniji usfaja. Ministrstvo ie dobilo tud porčilo, da Je odšel iz Tirane sam predsednik albanske vlade s svojimi četami proti ustašem in upa, da se mu bo v kratkem posrečilo zatreti ustalo.
Beograd» 2L junija, (Z) »Politika« je dobila danes iz Albanije nekaj poročil, ki napovedujejo novo burjo na jugozahodni meji Prvo je poročilo iz Bara, v katerem se pravi, da so člani kosovskega komiteja v Severni Albaniji začeli z ustajo proti tiranski vladi Ta pokret vodita Bajram Cur in Ahmed Prištinac. Vlada© čete, ki so Iz Skadra Ih drugih krajev šle v boj protf ustašem, so bde potolčene m so se umakaiie iz Hrasnič, Od nekaterih ujetnikov se je izvedelo» da ima kosovski komite velike svote denarja na razpolago in da je med ustaši tudi nekaj ha-tijanskih častnikov.
Drugo je poročijo iz Prizrena in se glasi, da je v bližini Prizrena prešlo Srez mejo nekaj vojakov tiranske vlade, M zatrjujejo, da je ustašem uspelo razbiti vladne čete ter da prodirajo v
Pogajanja v Pintu.
Beograd, 21. junija. (B) Vaš dopisnik doznava iz poučenega vira, da so se začeli v Rimu med našo in italijansko delegacijo paritetne komisije poloficijelni pregovori. Ker so se seje pred par dnevi prekinile, upajo uradni krogi v Rimu, da se bodo te dni pričela
dveh smereh proti Skadru in Krom. Ustašem se je posrečilo zajeti eno gorsko baterijo in s tem povečati svojo artiljerijo.
Tretje poročilo, ki je došlo iz Bara prav% da je iz albanske meje dospela vesi, da so člani kosovskega komiteja ubili Ahmed bega, ministra za vojno. Te vesti še niso potrjene. Iz Bara je došlo še naslednje poročilo: V vsej Albaniji se vodi živahna agitacija za princa Wieda. Njegovi agenti hodilo po deželi In delajo razpoloženje za Wiedovega sina Skenderbega. Početkom septembra se bodo, kakor se izve, vršila v vseh večjih krajih Albanije zborovanja in sklepale resolucije o vprašanju, ali naj bo Albanija republika ali monarhija. Ce se bo narod izjavil za monarhijo, se bo sklepalo tudi glede dinastije. Wiedovi pristaši bodo seveda delovali za dinastijo in sicer tako, da postane Wieder sin kralj, do njegove polnoletnosti pa bi Mia regentima njegova mati. Wied ima dosti pristašev med katoliki ki stoje pod italijanskim vplivom ter dopisuje z velikimi upllvnimi listi in posebno s katoliškim duhovništvom v Skadru.
FRANCOSKO POSOJILO NAŠI DRŽAVE
Pariz, 21. junija. (B) Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je odgo-dil razpravo poročila o predlogu, naj bi se dovolilo kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev posojilo v znesku 300 milijonov frankov, in je pozval poročevalca, naj zahtev* naknadno poro-Ijgite frj wtofetirskfiga gr»d8edn£&,
London, 21. junija. (B) V tukajšnjih uradnih krogih je napravil govor zunanjega ministra kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, dr. Ninči-ča. v narodni skupščini o dogodkih v Bolgarski dober utis. Nagiašnjo, da bodo v bližnji bodočnosti nastale za vse sosede Bolgarske komplikacije^ ki jih bo izzvala organizacija makedonstvu. julčih» katere vzdržuje viada in č je akcijo ne bo mogla sofijska viada ublažiti § praznimi besedami in obljubami Tudi se uradno demantira trditev predsednika bolgarske vlade, da je angleška vlada že priznala novo sofijsko vlado. Angleška vlada ne bo prej stopila v odnošaje s seđanj'o vlado v Sofiji, dokler tega ne stori tudi francoska vlada.
London, 21. junija. (B) »Times« prinašajo članek o eventualnih nevarnostih na Balkanu. List pravi, da bi bflo nevarno, ako bi sosednje države intervenirale z vojaško silo v Bolgarski ,ker pomenjajo oborožene čete na mejah balkanskih držav vedno ve-Kko in neposredno opasnost. Zaradi tega priporočajo »Times« Bolgarski, naj pomisli da so s Trakijo, ki pripada sedaj Grčiji, z Makedonijo, ki jo je dobila Srbija in z Dobrudžo. ki je pripadla Romuniji, za vedno pokopano tra-I d'cijona’ne aspiracije starih bojgarsktji strank. Sedaj ie potrebno, da računajo te stranke, ki so pred kratkim zopet prišle na površje, z dejstvi, ker so bolgarske izgube potrebna posledica žalostne pogreške, ki so jo Bolgari storili s tem, da so stopili v vojno na strani Nemčije. Sedaj je prepozno, da bi se vse to popravilo, kar se je zgrešilo. 7a‘n nal ho Bo’garska zelo previdna in oprezna.
NERESNIČNE VESTL
Beograd. 21. junija. (B) »Novosti« poročajo: S strani nekega tukajšnjega poslaništva smo dobili kategorično izjavo, da so vse vesti o zaroki bolgarskega kralja Borisa z romunsko princezo lleano neresnične» da uradna Romunija ni nič vedela za nameravani
prevrat v Sofiji in da zaradi tega tudi ne more biti govora o kaki zvezi med tem prevratom na eni in romunskim dvorom fn romunsko vlado u& drugi strani
KOŠTA TODOROV V BEOGF ADU
Beograd, 21. junija. (B) Nooci dospe semkaj dosedanji bolgarski^ P0' slanik na našem dvoru. Košta 1 odoro»» bolgarski delegat na konferenci v La«; sarmi. Namen njeg, prihoda v Beograd je, izročiti svoje posle novemu bolgarskemu poslaniku Minčevu» ker tega n« more storiti g. Ljudskanov, ki je le na mestnik Todorova.
ARETACIJA DASKALOVA?
Beograd, 21. junija. (Z) »Vr«-m e« doznava, da je naše ministrstvo zunanjih del prejelo privatno vest, ki pa še ni potrjena, da je bil prejšnji bolgarski poslanik Rajko Daskalov v Budimpešti, ko je stopil iz voza, aretiran. Tej vesti se ne veruje zato, ker se nahaja minister Obov že nekaj dni v Budimpešti, ne da bi ga bile madžarske oblasti aretirale. »Politika« ima istotako danes brzojavko iz Budimpešte, da se je g. Daskalov ustavil na Dunaju in na to nadaljeval pot na Madžarsko, da se sestane z Obovom. Kakor hitro pa je dospel v Pešto, so policijski agenti stopili v voz in ga prijeli. Ne ve pa se še, ali je Daskalov aretiran, ali na zahtevo nove bolgarske vlade samo ga-časno zadržan.
USTAVLJEN PROMET.
Beograd, 21. Junija. (Z) Ministrstvo za promet je tovorni promet za paketno in vozovno blago za Bolgarijo in preko Bolgarije ustavilo do daljne odredbe. Že odposlano blago se VTO? odpošiljateljem.
Sofija, 21. junija. (B) Včeraj so bili prijeti disidentski ministri kabineta g. Fnmboiijskega, Tomov, Tur-lakov in Manojlov pod pritiskom vojaških krogov, ki gredo za tem, da se zemljoradniška stranka v Bolgarski po polnoma razbije.
Francoski reparacijski načrt
Berlin, 21. junija. (K) »Berliner Zeitung« poroča iz Londona: »West-minster Gazette« zatrjuje, da vsebuje načrt francoske vlade, ki je dospel iz Pariza, sledeče vidike:
1.	Francija smatra jamstva nemške spomenice za nezadostne. Potrebna je gotova kontrola nad nemškimi carinami, železnicami in industrijo, posebno pa mednaroden režim železnic v Porenju in Poruhrju.
2.	Francija je pripravljena spremeniti zasedbo Poruhrja v tehmčno nadzorstvo v svrho kontrole stvarnih dajatev, ako umakne nemška vlada svoje odredbe, ki so ojačile odpor v Poruhriu, in ne plačuje več podpor stavkajočim.
3.	Tehnično nadzorstvo naj M sprem-
Ijevalo zelo šibke posadke. Francija je tudi pripravljena dovoliti amnestijo in izpustiti vse aretirance ako dobi garancijo, da ne bodo te osebe in vsi, ki so bili izgnani, nič storile, kar bi oviralo tehnično komisijo v izvrševanju pjene naloge, ako bi jih Francija zopet pustila v Poruhrje.	;;'
4.	Francija je končno pripravljena dovoliti Nemčiji moratorij.
London, 21. junija. (K) Kakor piše »Westminster Gazette«, je že dospel v London načrt francoskega odgovora na angleško spomenico. Odgovor vsebuje resno željo po dosegi sporazuma.
Vprašanje konkordata.
Beograd, 21. junija (Z) Včeraj se je začela seja odbora za sklenitev konkordata s sveto Stolico. Seje se bodo vršile v ministrstvu za izenačenje zakonov. Prvo sejo je otvoril minister za vere dr. Ninko Perič, Sejam predseduje minister na razpoloženju gosp. G j u r i 5 i č. Podpredsednik je g. Grga Angjelinovič. Referenta sta načelnik ministrstva za vere dr. L a m o -vič in tajnik ministrstva za zunanje zadeve g. Ani č. Izmed ostalih članov odbora je treba omeniti zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauerja, dja-kovskega škofa Akšamoviča, ljubljanskega kneza in škofa dr. Jegliča in kotorskega škofa U c c e 1 i n i i a, da-I lje bivšega ministra Tugomera AlaiA ! p o v i č a , državnega svetnika, profe-I sorja teologije kanonika dr. Cuka,
I predstavnika franjevcev dr. C e b r i č a in dr. Markuši č a. Na seji se je začelo razpravljati o temeljnih načelih, po katerih naj bi se sklenil konkordat. Ta temeljna načela so bila složno sprejeta. Poseben ožji odbor je izdelal osnovo, ki se v glavnem sklada s starim konkordatom kraljevine Srbije. Posvetovanje se nadaljuje danes.
OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI
Beograd, 21. junija. (Z) Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je sklenilo» da se občinske volitve v Srbiji ižvrše 19. avgusta ti L
Prasa — Bakar.
Beograd, 21. junija. (Z) Med Bakrom in Prago se s 25. ti m. vzpostavi direkten prometi Vlak bo vozil Iz Prage preko Linča, Dunaja, Maribora in Zagreba. Potniki, ki bodo hoteli potovati na Bled ali v Ljubljano, bodo morali presesti v Mariboru. Ta direktni vlak bo vozil tudi 2.» 5.» 9» i£ in 30. julija.
\i Francije.
Pariz, 21. junija. (K) Kakor pišejo listi, je izjavil snoči minister za kokri nijo Sarraut na banketu kolonijalne unije, da je v trenutku, ko mislijo gotovi republikanci, da morajo dvomiti o republikanskem prepričanju ministrskega predsednika Poincareja, ponosen, da more kot republikanec in pristaš lajiške zakonodaje vztrajati na strani Poinca-rejevj. Danes sta se minister Strauss in državni tajnik Lafon pridružila izjavi Sarrautovi, da ne poda svoje ostavke kot minister.

»imNJC NÖVÖSTLr
Iz Belgije.
iV belgijski notranji politiki sta vla-oaH od 1830—-1893 dve stranki, katoliška in liberalna, katerima se je pozneje pridružila še Socijalistična. To so »zgodovinske stranke«. Oni, ki so hoteli podaljšati medstrankarsko premirje jvseh Belgijcev, so sanjarili o ustano-Sitvi »narodne stranke«. V zbornico pa 'so poslali L 1919 samo dva zastopnika; danes je tam le še eden. Notranjo politiko vodijo samo velike tristranke. Katoliško uteleša grof Henry Car ton de iWiant, ki je bil dolgo pravoslavni minister, do čim je vodja liberalne levice Paul Wymans, bivši minister vranjih zadev, ki sedaj zastopa Belgijo pri društvu narodov. Emil Vandervelde, nekd. justični min., ki je ena največjih osebnosti del. intemacijonale, pa je voditelj belgijske delavske stranke, tako priljubljen, da ga s prisrčno spoštljivostjo splošno kličejo »gospodarja« (le patron). Značilno za katoliško stranko je io, da je povsem vladna, patrljotlčna, monarhistična; ni pa razredna; v njenih vrstah so industrije! in delavci, meščani in kmetje; niti ni verstvena; navzlic imenu, in bi se lahko nazivala »liberalna«: svojim pristašem ne vsiljuje nobenega verovanja, med volilci kakci izvoljenci šteje večkrat ljudi, ki so čisto tuji vsakemu dogmatskemu duhovnemu pojmovanju. Tako je že Ber-na5.r* ^ obljubil; »Svet se bo čudil naši zmernosti.« Opira se največ na kmetske organizacije. Njena desnica Je izgubila večino v zbornici. V zadnjih letih se je v njej razvila demokratska skupina, zastopnica krščanskih sindikatov, ki v tonu in značaju svojih zahtev tekmuje s socijalisti Ta skupina ja hkrati jedro flamingantstva. ki ima družabno, psihološko in čustveno podlago. Nekoliko je pri tem jeze preprostega človeka zoper flamskega meščana s francosko izobrazbo^ potem želja po jezikovni enotnosti Flandrije, ki je dvojezična že stoletja, tako da bi se flamščina obvezno pospešila. To gibanja bi lahko privedlo, da ni že izzvalo krepkega odpora, do političnega In umstvenega regionalizma, ki bi cepil sile in razdvojil narodno enovitost. Fla-mingantizem se je razvil v flamski kmetski demokraciji, je katoliški in hoče obvarovati Flandrijo tujih idej, prepuščajoč supremacijo nižji duhovščini. Konservativni katoliški elementi se protivijo tej demagoški struji. Flamin-gar.tski ekstremisti imajo nekaj poslancev (»front partij«).
Boj med Valonci in Flamci je ze star. Osobito oster pa je postal po vojni. Gre za uradni jezik v upravi in vojski; potem se javlja ta boj zoper francoščino še v flamandizaciji gandske univerze. Valonska teza se glasi: »Braniti hočemo svojo pravico, da odgovorimo francoski, samo francoski in ostanemo belgijski državljani v polnem obsegu teh besed.« Ali pa je flamingan-tizem Nemcem prijazen? Socijalistični senator Vermeylen, ugleden flamski pisatelj in ustanovitelj vodilne slovstvene smotre Van Nu en Straks (Od sedaj in malo poprej), zanika to vprašanje, češ: »Mi priznavamo glavno vlogo flamščine v Flandriji, ne da bi se upirali francoski kuturi:	dopuščamo ob-
veznost francoskih izpitov na gand-skem vseučilišču. Ne moremo si misliti izobraženca, ki bi se omejeval na malo razširjen jezik; ne moremo si misliti naobraženca Flamca, ki ne bi znal francoski. Predobro vemo, koliko neizmernih dobrot smo dolžni žarenju latinske omike. Pretrgati naše zveze na tej strani — to bi bila amputacija.« Nasprotno meni Vermeylen, da bo flamska socijalna politika pospeševala širjenje francoske misli, ker bo dvignila po nizozemščini splošno višino naobrazbe in s tem krog onih, ki se učijo velikega tujega jezika. To bo vedno francoščina. Zahteva se le, da uradniki v severnem delu obvladajo tudi nizozemščino. Velika opasnost pri tem je to, da se omalovažuje ta ljudski pokret: sistematičen odpor bi ga lahko potisnil proti nacijonalizmu.
Prav ko so nastajale te vrstice, je dospela vest o belgijski vladni krizi. Po senatovem glasovanju zoper dodatek o zakonu, ki se tiče flamandizacije gandskega vseučilišča, je kabinet Theunis dal ostakvo. Kralj jo je sprejel. Zlasti po 1. 1918 visi slednje ministrstvo na vrvici, ker vsakratna vlada (liberalna in klerikalna) potrebuje še soci-jalistov za večino. Poslednji kabinet je bil osnovan na podlagi nevtralnosti glede univerze, pustivši inicijativo samim parlamentarcem. Sedaj pa se je pridružilo še vojaško vprašanje: iz vnanjih ozirov je hotel Theunis zahtevati začasno 14 mesečno službovanje. Naletel je na odpor socijalistov, ki se rekrutirajo največ iz Valonije in so protivni pcflamljenju.
A. Cr.
Slovanski svet.
— Jakob Pftmda umrl. Dne 16. t. m. Je preminul v Karlovih varih eden najstarej-ših članov redakcije »Narodnih Listov« Jakob Pfimda. Rojen le bil 1. 1860. Časopisnemu poklicu se je posveti! L 1890, in kmalu potem ga je v uredništvo »Narodnih Listov« sprejel dir. Julij Gregr. Rajni je bil tih pa neumoren delavec, ki ni nikdar silil v ospredje in ni bil lačen posvetne slave. Njegova edina težnja je bila, vestno delo.
— Aretirani madžarski vohunk Divizijsko sodišče v Košicah je vrglo v ječo v Banjihi Bistrici več oseb, obsojenih zaradi vohunstva ki so ga odkrili zadnji čas- Med jetniki je tudi načelnik madžarskih vohunov na Slovaškem madžarski kapetan Polnisch. Nadaljnje preiskave so v teku. — Madžari
ne morejo pozabiti svoje nekdanje moči in slave ob boku mogočnih Nemcev, kt so pa današnji dan ponižani do tal in ž njimi vred nič manj madžarski narod. Zaman so madžarske spletke in vohunstva, njih orszag ne bo nikdar več ime! v svojih mejah ne-kdanijh milijonov Slovanov.
— Slovaki v Čikagu proti avtonomistom. Slovaki, zbrarti pri predavanju kap. Dimitrijeviča, dne 27. maja. so sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti delovanju takozvanih avtonomistov ter iziav-Ijajo, da vztrajajo na trdni ter trajni enoti češkoslovaške republike. Proti avtonomjii so tako danes kakor tudi v bodoče. Zahtevajo naglo rešitev zemljiške reforme, dodelitev zemlje siromašnim poljedelcem in legionarjem, parcelacijo vebposestev in pa ločitev države od cerkve.
Pismo Srbkinje.
Izmed raznih dokazov simpatij srbskega človeka do nas, naj priobčimo pismo, naslovljeno na »Glasbeno Matico«, ki ga je pisala ugledna članica pevske družine »Stankovič« iz Beograda In v kojem se zrcali vsa globoka in iskrena srbska duša, veliki bratski centralizem in odkrita ljubezen do nas kulturnih bogov...
Pismo govori o ntlsih Srbkinje, ki jih ,6 sprejela o nas in o naših krajih. Izraz simpatij in občudovanja do naše zemlje so te priproste, a s slikovitim jezikom pisane besede. Izraz ljubezni, katere mi še ne premoremo ...
Pa naj govori sestra Jelena:
Draga Braćo!
U Beograd smo stigli sretni In zadovoljni. Sa najlepšim uspomenama na Vas. Ali verujte braćo sa teškim srcem. Možda se pitate zašto Vas toliko volemo? Volemo Vas jer tu pisano daće naša naručja primili olivni dar Vaše lepote i da če ga nositi kroz neznan dana ka čarobnom pristaništu: sreći. Volemo Vas jer ste to vi Braćo. Držali smo Vašu glavu pod uzbuđenim pogledom, ona sijaše kao kakav dragoceni nakit.
Posmatralf smo meko zlate Vaše kose, prozračno drago kamenje Vaših očiju.
Ja uzdiše,tn, u grlu ml se nešto steže, gv.širne, nemogu da Izgovorim ono što bih htela. Ali i štobi htela nemogu zato jer nema r e č,!. Sve ono što Vam kažem braćo braćo meje malo ništavno smiešna prema onome što osećamo. Ja sam masu Puta uzdahnila I rekla: neka si na večno blagoslovena lepa zemljo Slovenačka. Slo-venačka je zemlja raja. Braćo, nebih žalila innretl, ali samo umreti u Sloveniji pa bih bila opet sretna. Onr hridi koje su mi tako duboko urezane u dušu ostale. Primite me, Bralo, da budem makar! pastirka. Da čuvam ovce i jaganjce na Vašim gorama bi-d« sretna.
Moja usta pevaju samo radost koju ste «d vi dali. I Ja ču ostati tvoja robinja narode slovenski. Zemljo ljubavi, zemljo cve-da, primi mene u tvoja naručja: Ako nemo-ieš, a }a te prekbnjem, zadržime kao naj-abromniju od stvari za koju ima mesta u tvome srcu.
Pošto imam volju sve da ti dam osto-femi u srcu tuga od onoga što nas razdvaja, žalenje tvoga toliko voljmog pogleda 1
tbUko lep! reči
Draga Braćo!
Ja nisam ni stoti deo od onoga što osećam napisala. Ali Vas ipak molim, da nas zadržite u lepoj uspomeni. A ti zemljo ljubavi, sreće, 1 lepote, ostaćeš za mene najsretija uspona u mom životu. Mili Slovenci! Primite od Vaše Braće iz Srbije najtoplije pozdrave, koje šalje brat, bratu! Ona, koja Vas neizmerno vole i obožava.
Još Vam jednom kličem, živeli braćo, na »Mnogaja ljeta!«
Jedna članica družine »Stankoviča«.
Koncert Padarewske-ga v Parizu.
16. t. m. je imel prvi pijanist sveta, Poljak Paderewski v gledališču des Champs-Elysćes v Parizu gala predstavo na korist francoskim znanstvenim laboratorijem, kl je prinesla ^svoto 120.000 frankov. Igral je nad eno uro. Gledališče je bilo natlačeno kot še nikoli, celo na odru so postavili stole za poslušalce, ki so hoteli proučiti nedosežno tehniko mojstra. Začel je Z Mendelsohnovimi »Variations s.rienses«, nato je sledila velika fantazija Schumannova, ki jo je sprejelo občinstvo v Paderewski-jevi interpretaciji z navdušenjem. Nato je prišla na vrsto Sonata appassionata gd Beethovena, ena najbolj ganljivih, a tudi najbolj tragičnih del velikega umetnika.
Po kratkem odmoru je nadaljeval Pa-darewski s Chopinom In Lisztom. Z nedosežno virtuoznostjo, z gromovito močjo v silnih pasažah, a z zračno lahkoto in globokim čustvovanjem na drugih mestih, je igral zaporedoma noeturno, scherzo, mazurko In valček od Chopina. »Matinov« kritik pravi, da bi bilo težko določiti stopnje dovršenosti, vendar se pa da reči, da je valček, ki je bil detajiran z imenitnim ritmom in neverjetno preciznostjo, dvignil navdušenje poslušalcev do vrhunca. Razna dela Liszta, katerega pravi naslednik le Paderewski, so končala večer.	»
A nihče ni hotel oditi, štirikrat se je moral umetnik še vsesti h klavirju.
Ko se je v blaznem navdušenju tisočev vračal v avtomobilu domov, je množica letela za njim In dolgo vpila- »Živel Pade-rewskii’ Živela Poljska!«
Da bi imeli mi Jugrsloveni takega umetnika, ki bi delal za nas prapaganao po svetu..
-ž.n—
Angleško-ruski spor»
Angleško-ruski spor je končan: angleška vlada se je zadovoljila s pogoji, ki jih je izpolnila sovjetska vlada.
Zgodovina tega spora je bila sledeča: Britanska vlada je bila nezadovoljna z različnim postopanjem ruske vlade, glavni vzrok nezadovoljnosti je pa bila sovjetska propaganda v Aziji, ki se je v Perziji, predvsem v Teheranu, pa tudi v Kabulu, tako jako javljala, da je neposredno ogrožala Indijo. Dokaze za to propagando so imeli Angleži med drugim tudi v tem, da so aretirali več boljševiških Indijcev, ki so bili pohajali v Moskvi v boljševiško propagandno šolo.
Že spomladi 1. 1921 je britanska vlada sklenila s sovjeti trgovski dogovor, v katerim so se slednji zavezali, da ne bodo napram Angliji vodili nobene propagande. Vendar Moskva menda ni držala svoje besede. Novi spor se pa ni začel radi tega, temveč njegov neposredni vzrok je bil druge vrste. Bol]-ševiki so na Murmansk! obali v severnem ledenem morju zasegli britansko ribiško ladjo. To priliko je porabil Lord Curzon in poslal 8. maja sovjetski vladi ostro noto, v kateri je zahteval popolno zadoščenje v vseh točkah in grozil, da v nasprotnem slučaju prekliče trgovinski dogovor iz I. 1921, Ruska viada je poslala odgovor, ki se je kolikor toliko umikal angleškim zahtevkom. Zajedno pa je takoj prihitel Kra-
sili v London. 15. maja je prisostvoval debati v parlamentu o zadržanju napram Rusiji, 17. je posetil lorda Curzo-na in 23. mu je poslal memorandum, ki je takorekoč vseboval zasedo za britansko vlado. Hotel je namreč sklicati konferenco, na kateri bi se uredile propagandne zadeve. Ta konferenca bi pa bila toliko kot priznanje sovjetske republike. Lord Curzon je odgovoril 29. maja z noto, v kateri pravi, da nikakor ne vidi potrebe konference s Čičeri-nom, temveč je predložil sovjetski vladi formular v podpis, ki je tvoril obojestransko zasiguranje, da se bosta obe državi vzdrževali sovražne propagande.
4. junija je sovjetska vlada privolila v podpis in 11. je to Krasin naznanil Foreigu Officeu. 13. je britanska vlada konstatirala, da je Rusija sprejela glavne pogoje, ki jih je bil stavil lord Cur-zen in javila, da je spor končan.
K temu pripomni pariški »Figaro«: Nikakor si ni treba napravljati iluzijo izpolnjevanju ’ pogojev od strani Moskve. Morali bi biti silno naivni, če bi si domišljali, da bodo boljševiki bolje držali obljube I. 1923 kot so držali one 1. 1921. Velika Britanija je zahtevala, naj se odstranita dva ruska agenta: Razkolnikov v Kabulu in Šumijatski v Teheranu. Prvega so sovjeti res premestili, drugi pa ostane v Teheranu pod pogojem, da bo priden,	—žn—
Političen proces
v Zagrebu.
ZANIMIV GOVOR DRŽ. PRAVDNIKA.
Zagreb, JO. Junija.
V nadaljevanju razprave proti Joe Ma-tošiću in drugom se zaslišuje namesto dr. Rudolfa Horvata, ki je oviran, kot priča Radoslav Tatalovič in dr. Mandelj Mint, s čemur je dokazno postopanje končano in Ima nato državni pravdnik svoj govor.
Dokaz osebne krivde:	g. Segvić )e
priznal, da je pisal »Pozdrav hrvatskog borca«, vsled česar se nahaja vprašanje njegove krivde izven vsakega dvoma. Z osebno krivdo g. Joe Matošića in Bogdana Kralja je stvar drugačna. Inkriminirani članki so izšli od 1. do 6. številke »Hrvat-skega borca«, v katerih je označeno njuno ime kot glavnega in odgovornega urednika. —
Bogdan Kralj se izgovarja, da mu ni bilo znano, kaj pride v časopis in da je samo na prošnjo drugih sprejel odgovorno uredništvo. Joe Matošič vali vso krivdo na Bogdana Kralja, kot odgovornega urednika, prizna, da je pisal članek »Državna politika«, za neke članke priznava, da je pri njih sestavljanju sodeloval, a za ostale, označene z začetnimi črkami I. M. trdi, da mu ni znano, čegavi so. Juridične definicije ni v zakonu za osebo urednika. Komentatorji se strinjajo v pojmu urednikov, urednik je po njihovem mnenju duša lista. On sprejema ,in izbira članke, določa kaj se bo tiskalo, zato pa tudi odgovarja za vse to, kar je v listu. Razven urednika je lahko kaznovan tudi pisec, ker urednika zakon ne oprošča odgovornosti, četudi naznani sokrivca. Ni glavno, kdo je pisec, nego je glavno to, da je Joe Matošič bil duša sklepa za izdajanje »Hrvatskoga borca«. On je opravljal službo, ker tudi zakon predvideva za urednika kakih novin. V prijavi za izdavanje »Hrvatskega borca«, katero je lastnoročno, napisal in predložil g. Matošič, Stoji, da je Bogdan Kralj odgovorni urednik lastnik in izdajatelj. Potemtakem ni hrvatska omladina samo zaledje, na katero sedaj vali krivdo, ker je Joe Matošič duša podjetja, je potrebno, da nosi tudi odgovornost. Značilno je, da se na razpravi ni s povdarkom omenjala niti ena oseba, ki bi s potrebno razložitvijo lahko opravljala dolžnost urednika. Zato smatra za upravičeno, da je vse breme urednika padlo na njegov hrbet; Bogdan Kralj trdi, da ni vršil, in tudi ni imel namena vršiti službo odgovornega urednika. Nato državni pravdnik ne veruje, ker bivši častnik in bančni uradnik, ki je znal prevzeti dolžnost, jo bo tudi znal izvrševati. Proti Bogdanu Kralju je tudi ta okolnost, da po prvi zaplembi številke ni odklonil odgovornosti, nego je še nadalje ostal, a vedel je, da bo nosil posledice. Zato se lahko smatra kot resnično, da Bogdan Kralj ni bil samo po imenu odgovorni urednik, nego je tudi aktivno sodeloval, četudi mogoče le v manjšem obsegu. Smatra, da je s tem osebna krivda Joe Matošića in Bogdana Kralja dognana.
Glede Kralja opozarja sodišče, da oseba, ki je prevzela odgovornost, a je ni izvrševala, mora odgovarjati za opustitev po § 9. kaz. zak. (lažna navedba v prijavi oblasti) in § 21.: dokaz objektivnega dejanskega stanu. Prvih 10 činov tvori delikt proti domovini po § 90 srbskega zakona, ker so okrivljeni s tem pozivali na dejanja, ki gredo za tem, da se en del od države kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev odcepi. V članku »Pozdrav hrvatskoga borca« se je naglaševalo, da je treba zbrati sile proti nasilju in jarmu, pod katerim vzdihuje hrvatski narod že štiri leta. — Zahteva se de Vaiera... ki bi izpeljal borbo, da se otrese suženjstva. Ž njim so uporabljali Sinfajnovcl orožje, nasilna sredstva, ki so jih britanske oblasti označile kot veleizdajo. Kaj pa bi vendar ta de Vaiera imel tu opraviti, razven, da Izvede borbo za odcepitev hrvatskega ozemlja od kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev? Ni li to direkten poziv na odcepitev v neznatnih varijantah? Vsi članki od 1. do 10, govore Isto, članki od 11. do IT, številke vsebujejo razžaljenje Veličanstva to § 91 b srbs. kaz. zak. Kažnjivo dejanje obstoji v samih besedah, s katerimi se trudi omalo-važev:i.' it, jasmehovati vladarja. Obtožnica se cmatra kot osnovana In ostaja državni pravdnhc pri svojih predlogih, stavljenih v njej.
V imenu zagovornlštva je govoril kot prvi branitelj Stožir, ki je plediral za oprostitev obeh obtožencev.
Zagreb, 21. junija. (Z) Danes )e končala glavna razprava proti Jou Matošiću, profesorju Nešiću in Bogdanu Kralju. Govorili so branitelji Košutić, ivica, Kovačevič in Kumičič, ki so pledirali za oprostitev. Razsodba se razglasi y sredo.
Inozemski glasovi o prevratu v Bolgarski
»Adeverul« (Bukarešta) piše:	Nova
bolgarska vlada izjavlja kategorično, da je vseskozi miroljubna in da ne želi z nobeno provokacijo vznemiriti sosednih držav. Dokler vlada g. Cankova ne bo dementirala te izjave z nasprotujočimi dejanji, nimamo nobenega razloga dvomiti o njeni iskrenosti Edino kar moremo storiti v sedanjih razmerah je to, da mirno pričakujemo razvoj dogodkov ter da ne verujemo alarmantnim vestem. Res ie. da se radi Stam-bolijskijevega režima nismo niti enkrat razburili. Njegova miroljubnost, kakor tudi preganjanje Makedoncev ]e bila garancija, da bo Bolgarska lojalna napram svojim besedam. Ne Romunija, ne kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev in tudi ne Grška se niso mogle pritoževati nad bivšim režimom. Stämboüjski ni padel radi svoje zunanje politike, temveč radi svojega stališča napram opoziciji. Diktatorski režim je s tem. da je zapustil zakonski teren, postavil Evropo pred dovršeno dejstvo, dokazujoč, da je to interna zadeva Bolgarske Dokler bodo Bolgari miroljubni v zunanji politiki, nimamo pravice vmešavati se v njihove zadeve. Zadnje vesti poročajo, da je bila revolucija pripravljena s pomočjo Ferdinanda Ko-burga in Radoslavova, torej človeka, ki je spravil Bolgarsko v nesrečo. Te vesti pošilja v svet, kakor izgleda, g. Rajko Daska-lov, eden glavnih pristašev in slabih svetovalcev Stambolijskega
»II Giornale d’Itaiia« prinaša iz Sofije dopis svojega korespondenta Levantinija, v katerem pravi da je v Sofiji mir, v notranjosti dežele pa ustaijenje zasigurano. V Sofiji je opazil bolgarsko skrb radi zuna-njepolitčne situacije, to pa vsled stališča kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor kažejo vsa znamenja, beograjska vlada nikakor ne bo priznala novega režima v Bolgarski ter namerava z vso svojo silo vzpostaviti status quo ante, kar bi zelo kompliciralo ves položaj. Zatrjuje se. da Je Mala antanta solidarna s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Napad na Bolgarsko bi se mogel izvršiti s treh strani in tako bi država Izgubila svojo neodvisnost. Radi tega polagajo Bolgari veliko važnost na italijanske simpatije, nadejajoč se, da Italija ne bo dopustila, da bi njeni sosedje zadušili Bolgarsko. Vojni minister Vulkov je dopisniku izjavi!, da se bo bolgarska vlada posluževala vojske samo tako dolgo, dokler se situacija ne ustali. Armada bo okupirala izvestne strategične točke, da bo mogla odbiti iznenađene napade setjakov. Vulkov mu je rekel, naj prepriča italijanske čitatelje, da so vse vznemirljive vesti o notranji situaciji lažnjIva izmišljotina srbskega izvora. Kmetje so se pomirili in sprejeJi današnje stanje. Bolgarska želi samo miru In hoče izvršiti vse obveznosti napram svojim sosedom.
»Az Ujsäg« (Budimpešta) objavlja razgovor svojega berlinskega dopisnika z bivšim ministrskim predsednikom Radoslavo-votn. Radoslavov je izjavil: »Prvi vzrok padcu bivšega režima je bila diktatura Stambolijskega. On je vladal proti volji večine, sovražil je predstavnike inteligence, preganjal je svoje nasprotnike in obsodil je skoro vse bivše ministre. Imel je nenavadno zaupanje v svoje seljake in ni vzdrževal nobenih stikov z ostalimi deli naroda. Novi ministri so večinoma mladi ljudje, ki se niso mnogo bavili s politiko. Meščanstvo stoji v vsakem slučaju z vlado. Novi možje vži-vajo popolno zaupanje krone. Nova Bolgarska si želi miru, toda ona noče voditi politiko Stambolijskega, ki se je hotel sporazumeti samo z antanto. Ona se približuje svojim starim zaveznikom, pa tudi za Madžarsko pomeni nova vlada precejšen dobiček. Vesti o madžarsko-bolgarski zvezi so še preuranjene. Pristrižena, toda homogena Madžarska se bo borila za svoja prava s povoljnim uspehom in tudi ml imamo svoje nade. Za enkrat ne želimo vojne. Na yprasanje, dali se bo aktivno bavil s politiko, je Radoslavov odgovoril, da želi najprej preiskati situacijo. Na koncu razgo^ra Je izjavil: »Ali Jaz še nisem izstrelil zadnjega naboja!«
— Vidovdanska proslava gojenk »Državnega ženskega učiteljišča v Mariboru« 25. in 26. junija )223 ob pol 8. uri zvečer v Mestnem gledališču. Spored: 1. Državna himna. 2. Iv. Zajc: Lastavicama, enoglasen ženski zbor s klavirjem. 3. Ant Nedved: Na tujih tleh, dvoglasen ženski zbor s kiavir-jem. 4. Ign. Hladnik: Hrepenenje po pomla-dvoglasen ženski zbor s klavirjem. 5. Lrv. Ropaš: Tam na vrtni gredi, četvero-glasen ženski zbor. 6. Ant. Dvorak: Prstan srečnih dni, dvoglasen ženski zbor s klavirjem. 7. Materina pesem. Igra s petjem X ,h spanjih.
'ŠtraSTf? ,
«»-iV	■ n ■■ ■	■■	■■■
Prsilsrbska genja
„Straže .
Maribor, sredi • junija.
Naši klerikalci se vsak dan bolj uver-jaio, da ne pojde njihova pšenica v klasje, j kar so si bili tako lepo zamislili po konča-I nih volitvah in se v ta namen zvezali z Radičem. Odkar so bili srečno odrinjeni demokrati iz vlade, niso videli naši klerikalci nobene ovire, da bi se jim ne izročila Slovenija v eksploatacijo. Zato je bilo njihovo časopisje ubralo drugo struno in je pisaäo, kolikor toliko v pomirljivem tonu in v državnem smislu.. Prnehalo je bilo tudi s tistimi ostudno prostaškimi napadi na brate Srbe in na vladajočo stranko, iz katere rok naj bi prejeli vso politično in gospodarsko moč- Sedaj pa uvidevajo, da to ne pojde tako gladko, ker so jim na poti radikalci, zato so začeli zopet uganjati de-magoštvo in strašiti s srbsko nevarnostjo in posrbljenjem slovenskega naroda.
Mariborska »Straža« je od nekdaj prednjačila izmed vseh klerikalnih glasil, kadar se jim je iz poiitiško strankarskih ozirov zdelo potrebno pri našem ljudstvu omrziti državo in podžgati po Avstrijcih zaostalo iskro plemenskega sovraštva. To njeno delo je imelo žal dovolj uspeha ne samo pri ljudstvu, ampak tudi pri inteligenci, zlasti pri duhovščini. Znan je nam slučaj, da je neki dušni pastir rekel raz prižnico na dan po volitvaji — bilo je 19. marca torej praznik sv. Jožefa — svojim ovčicam, ko se je zahvalil za enotni klerikalni nastop pri volitvah tudi sledeče: »Ca so povsod v Sloveniji tako dobro volili, kakor ste vi, potem vam ne bo treba še nadalje biti srbski hlapci.« Možakar se gotovo ni zavedal, kaj je zagrešil s temi besedami in bi se jih nikoli ne upal izreči v podobnem smislu v prejšnji tuji državi. Značilno pa je, da se je to zgodilo na naši severni meji, kjer bi bilo treba le malo več opreznosti In preudarka. Obenem pa so te besede tudi dokaz, kako razumevajo taki ljudje svobodo in kako jo izkoriščajo. Kakšen sad rodi tako podlo demagoštvo pri nepoučenem ljudstvu, o tem si lahko napravi sodbo vsak sam.
Torej naša »Straža« je zopet zajahala velesrbskega in protiradikalnega konjička. To je precej žnačilno in sigurno znamenje, kako pada barometer naših klerikalcev v Beogradu. V svoii 66. številki trdi. da je stari Pašić dal radikalni stranki zopet pečat velesrbstva in da se morajo »vsi narodi, posebno Slovenci in Hrvati posrbiti« in da delajo slovenski radikali za raznarodovanje in posrbljenje lastnega naroda.
To je že višek demagoštva, katerega more doseči le »Straža«. Pisati take laži skoraj neposredno po znamenitem govoru ministra dr. Ljube Jovanoviča, ko je izredno poudarjal svoje mnenje, da ostanejo v naši državi Srbi — Srbi, Hrvatje — Hrvatje in Slovenci — Slovenci, in po zgodovinskem govoru ministrskega predsednika Pašiča, ko je dovolj jasno izrazil isto misel, da naj se počuti Srb v Ljubljani Srba in Slovenec v Beogradu Slovenca, kaj takega je zmožna le »Straža«, ki si domišlja, da ima za seboj samo backe, ki ne mislijo s svojimi možgani.
No pride nam na misel, da bi reagirali na take budalosti, ker je škoda tiskarskega črnila in je drugega dela dovolj. Preko ta<-kih nizkotnih podlosti se gre na dnevni red. Pribiti smo jih hoteli ie zato, da izve o njih tudi širši svet in da prav taksira naše klerikalce, kakor jih prav taksirajo v Beogradu. Saj če le mogoče naš narod razna-roditi in ga zasužnjiti, bodo imeli pri tem delu največ zasluge naši klerikalci s svojim postopanjem po osvobojenju. Zakaj, tako lahkomiselno se nikdo ne igra s komaj priborjeno svobodo, tako nikdo ne tepta državne misli, kakor ravno naši klerikalci. Ce je njim to prav, je tudi nam. S tem škodujejo sami sebi, ne pa nam. S takim postopanjem so izgubili pri vladi vso veljavo.
In če nikoli ne dobijo niti doma tiste moči, ki jim pristoja po številu mandatov. Je to njihova lastna krivda. Saj si mora vsak premisliti, predrto izroči takim ljudem oblast v roke. Zakaj koristi države so prvi in poglavitni cilj vsake vlade.
Sicer pa »Straža« prerokuje, da se bo sedanja vlada držala še polna štiri leta na krmilu in da ne bo nič z novimi volitvami. Radić noče v parlament in sedanja opozicija je preslaba, da bi zrušila vlado. Tako bodo vladali radikali sami, ker so dovolj močni. To je za naše klerikalce zelo slaba in neprijetna tolažba Zato rotijo tudi Radiča ia zvračajo na njega vso krivdo.
Vsled postopanja in pisarenja klerikalcev je pa še bolj jasna pot naših pristašev v Sloveniji Iz tega je razvidno, da smo na pravi poti in to pot hočemo nadaljevati z vso žllavostio in vztrainostio. Komur je res za slogo med brati, komur svobodna država ni ne puhlica, ne nobena molzna krava, ta se ne bo oziral na bevskanje in blatenje klerikalnega časopisja, ampak bo delal, da se razširi in poglobi med nami smisel za strpnost med brati y srečo in blagostanj« države.
Ustanovitev Borze dela.
Za dosego pravilnega reguliranja delovnega trga, vseh vrst delovnih moči brez razlike spola, na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev — zakon o zaščit! delavcev odreja ustanovitev Drž. borze dela in sicer: 1. Središajo Borzo Dela za celo kraljevino s sedežem v Beogradu; 2. Krajevnih borz dela v vseh razvitih mestih na teritoriju naše države.
Poleg Državne središnje borze dela v Beogradu (Cara Uroša ul. 13, telefon 28— 47), so ustanovljene Drž. krajevne borze dela v Beogradu (Gara Uroša ul 13, telefon 5—36), Zagrebu (Opatička ul. 2), Ljubljani (Mestni trg 2, telefon 25-B), Sarajeva (Skenderijeva ul. 14). Mariboru (Slomškov trg 3, telefon 215), Nišu (telefon 48), Ptuju in Murski Soboti ter v osnutku še mnoge druge.
Cilj Borze dela je, da deluje: 1. na organizaciji in regulaciji domačega delovnega trga; 2. na pobijanju brezposelnosti in 3. na vpostavitvi brezposelnih. Vsekakor je od eminentne važnosti da Borza dela vodi skrb: brezposelne vposliti in dajati Jim v slučaju potrebe brezposelno podporo.
Na podlagi § i lož, zakona o zaščiti delavcev so delodajalci ter vsa državna in samoupravna oblastva, ki odpuste naenkrat več lot pet delavcev, dolžni to prijaviti najb’iZji krajevni borzi dela še Isti dan po izvršeni odpovedi z označbo števila in poklicev.
Vsa državna in samoupravna oblastva ter koncesionirana podjetja so dolžna vse delovne moči naročiti preko Borze dela.
Vsi interesenti opozarjajo, da če se v slučaju prednja odredba ne bi izponjc/ala, navzlic temu, da ta izhaja iz nezadostne obvestitve, zapadejo denarni kazni od 50 do 3000 dinarjev, ki jo predvideva § 122. zakon o zaščiti delavMv,
Dnevne novosti.
— Pred prihodom nale kraljice »a jßled. Naš beograjski dopisnik poroča: Nj. Vel. kraljica Marija se povrne še tekom tega tedna v Beograd. Po kratkem odmoru se odpelje na Bled. Nj. Vel. kralj Aleksander jo bo spremljal do Bleda, nakar se bo takoj povrnil v Beograd.
— Pogreb novinarja Gjorgjeviča. Vče. raj se je vršil v Beogradu pogreb odličnega radikalnega novinarja Milana Gjorgje-viča, ki so ga prepeljali iz kopališča Kovi-Ijače semkaj. Pogreba se je udeležilo veliko število občinstva. Pogrebnim svečanostim so prisostvovali med drugimi tudi ministri dr. Markovič, dr. Ninčič, dr. Šrskič in Trifkovič. Minister dr. Markovič se je poslovil v cerkvi od pokojnika v ginljivem govoru, v katerem je slavil vrline pokojnika.
— Vprašanje višje pedagoške šole. Filozofska fakulteta v Beogradu se je protivila sprejetju učiteljev za redne slušatelje filozofske fakultete. Radi tega je predalo učiteljsko udruženje prosvetnemu ministrstvu resolucijo, v kateri zahteva, da se takoj prične z delom na sedanji višji peda-goški šoli, ki jo je treba reorganizirati.
— Gozdarski izpiti. Minister za šume in rude je podpisal pravilnik o polaganju izpitov za administrativno in tehnično gozdarsko državno službo. Glasom pravilnika bodo morali polagati izpit vsi dijaki, ki so bjli nastavljeni po osvobojenju, kakor tudi oni, ki so bili nastavljeni pred osvo-bojenjem v pokrajinah, kjer je bil ta izpit predpisan, pa ga še niso položili.
— Nova škofa. Po sporazumu med Vatikanom je imenovan za škofa v Mariboru dr. Andrej Karlin, bivši škof v Trstu, za škofa v Splitu pa dr. Klement Bonifacci.
— Iz državne službe. Za davčna praktikanta pri davčnem uradu v Murski Soboti sta imenovana Franc Per kič in Štefan B o 11 a r ; davčni praktikant Franc Bele je bil premeščen od davčnega urada V Ptuju v Novo mesto.
— Redukcija uradnlštva. V prosvetnem ministrstvu se bo izvršila redukcija uradništva do 25. t. m. Redukcija, ki bo obsegala 10 odstotkov celokupnega uradništva, se bo raztezala na vso kraljevino. Vse pokrajinske uprave so že poslale poročila o številu uradništva,! ki se lahko reducira.
— Odpust iz državne službe. Ker je bil okrožni agrarni urad v Murski Soboti opuščen, so bili odpuščeni iz državne službe uradniki Josip Saut, Franjo Cerkvenik, Ivan R e n g i j e v in geometer Friderik Kutin.
— Nov kazenski zagovornik. Višje deželno sodišče v Ljubljani je sprejelo notarja Antona Zavnika v Višnji gori v imenik kazenski hzagovornikov svojega okoliša.
— Prva odvetniška koncipijentinja na Hrvatskem., Pri zagrebškem odvetniku dr. Hinku Horvatiču je nastopila službo koncipijentinja abs. pravnica Marica Ilič.
— Škofje v Beogradu. V Beograd sta prispela zagrebški nadškof dr. Bauer ter djakovski škof Akšamovič, kjer bosta sodelovala pri sklepanju konkordata z Vatikanom.
.	— Izplačilo vojne odškodnine našim dr-
Listi Poročajo, da je prišel v »put d Alessa, delegat italijanske vlade v zadevi odškodnine, ki jo bo plačala Italija fi,.. državljanom za škodo povzročeno po italijanski okupaciji.
~ Stavka mornarjev. Poročia iz Splita pravijo, da se tam pripravlja stavka mornarjev.
— Poročila sta se vladni konciplst pri pddelku za kmetijstvo pokrajinske uprave ra Slovenijo g. Ivan Pokorn z gdč, C at er. Mnogo sreče!
— Natečaj. Pri Uradu za pospeševanje obrt! v Ljubljani se namesti potovalni učitelj za čevljarsko obrt. Nagrada se določi Pogodbeno. Prosilci morajo dokazati strokovno usposobljenost. Natančnejša pojasnila daje Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22. Kolkovane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi listinami (z domovinskim in krstnim listom, uradnozdravniškim in nravnostnim izpriče-vMom, učnimi in šolskimi izpričevali z dokazili o praktični zaposlenosti itd), naj se >’lože do dne 15. julija 1923. pri Uradu za Pospeševanje obrti v Ljubljani.
rednT~ ^azP,s služb. Na državni dvoraz-tr80vski Soli v Mariboru se razpisuje ;er;° stalnega šolskega sluge. Pravilno premljene prošnje naj se pošljejo do 28. t. m. na ravnateljstvo omenjenega zavoda.
ravnatelistvu državnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani se razpisuje mesto asi-stenta na zavodu za oskrbo umobolnih na studencu. Prošnje naj se pošljejo na Zdravstveni odsek za Slovenijo do 15. julija.
Pevci »Ljubljanskega Zvona«! Po-P°kojnega našega člana g. trgovca I. Perdana se vrši v. petek, dne 22. t. m. ob 4. uri popolndne z juž. kolodvora na pokopališče k sv. Križu. Udeležimo se ga korporativno! Zbirališče ob tri četrt na 4. uro pred Južnim kolodvorom. — Odbor.
— Oddala ribolova v mestnem bajerju pod Tlvolltem se vrši družbenim potom v Doedeljek dne 25. t. m. ob 9. uri dopoldne i» mestnem gospodarskem uradu
_ Neprevidna vožnja. Prj cerkv! sv Jakoba V Ljubljani sta dva tovorna voza tako nerodno vozila, da sta trčila v neko okno. tn ga popolnoma razbila. Škode je J00 Din, voznika sta znana. — Posestnik Jurij Jančar iz Litije je vozil včeraj tako naglo in neprevidno po Poljanski cesti — mož je bil tudi precej vinjen -- da je zadel (Voz ob neki vogal in se prekucnii, vendar se n| zgodila nobena nesreča.^
— Po ceni šampanjec. V Zidovski ulici prijel stražnik tri TOgovDeže in sicer Pavla Kresala, Alfonza Krola in Viktorja Tarmana, ker so kričali In razgrajali. Izka-salo se je pri tem, da so bili tl veseli bratci tudi v kavarni Jadran, kjer so imenitno ce-jjali In pili šampanjec. Ko jim Je pa natakarica predložila račun, so rekli, da ne platio, češ. da pijače niso oni naročili, mar-WS sta jih povabila k mizi dva neznanca, Pa sta neopaženo že preje pravočasno «ginila iz kavarne. Kako bo. ta prepir za ,6ho končal, se še ne ve. Vse kaže, da je W11 to dober trik suhih pijancev. d —• Zimska suknja’ brez podloge, vre-800 Din Je bila ukradena iz stanovanja vrtelju med. fakultete Nikolaju Jerkoma ~~ Pretep pri delu. Hlapec Jakob Ri-doma iz Šentvida in Jože Horvat od čarf ■ e Sobote, oba uslužbena pri gostilni-leni Mikliču, sta se sprla pri košnji v Ze-T}.1?1 iami. Med pretepom je udaril Horvat fviharda z brusnim kamnom po glavi in ga Poškodoval, da so ga morali odpeljati bolnico. Tudi Horvat je dobil lahke po-
— Štiri platnene rjuhe z označbo I. G. je zaplenilo okr. sod. v Kamniku, kjer jih dobi lastnik.
— V Mleščovem je bilo ukradeno gostilničarki in posestnici Mariji Hrastovi iz zaprte gostilniške omare 20 parov jedilnega orodja. Blago je deloma srebrno, deloma nikljasto in je cenjeno na 1200 Din.
— Kranjske novosti. Narodni dom. Gradba impozantnega Narodnega doma v giljotinirani Zvezdi sicer napreduje nekam počasi za razvajeno oko, ali to nas ne moti, saj vemo, da bo prihodnje leto dograjen. Vendar pa je to vprašanje prav pre-santno, ker so tukajšnja društva zares stisnjena v prostorih, ki jih more gledati policijska oblast samo po strani, saj se je zgodilo, da sl častivreden ljubljanski ude-ležnik zadnjega Matičnega kranjskega izleta, ki pa ni bil pevec, ni upal udeležiti se koncerta vSokolovi dvorani, čim je ugledal leseno in ozko stopnjišče, tako se je ustrašil posledic eventualnega požara. Ali mi smo v takih smrtnih nevarnostih nemoteno dorasli in so se nam ti ozki in nepraktični prostori tako priljubili, da bo pri selitvi v novo palačo ostal marsikak vzdihljaj in marsikak spomin na. srečne in nesrečne večere v njih. Morda se bo z otvoritvijo Narodnega doma oživila družabnost med nami, ki je pravzaprav sploh ne poznamo. Kar zastonj iščeš na Gorenjskem, najdeš že na Rudniku pod Ljubljano. — Vendar je naše upanje prav bledo, kajti iz-prememba Kranjskega značaja bi pomenila udarec v obraz sami večni naravi, ki stoji nad nami. Ali naj ne trdi zato kak Dolenjec, da je tak značaj slabši. Ima prav odlične kvalitete, ampak prijeten ni, in nam se hoče prijetne zabave v novem Narodnem domu.
— Celjske novosti. Gostovanje. Danes v petek 22. t. m. se vrši ob 20. uri V našem mestnem gledališču zadnja predstava v abonement v tej sezoni. Člani mariborskega narodnega gledališča vprizorijo Rob. Braccovo veseloigro »Prava ljubezen«. Mladini vstop k tej igri ni dovoljen. — »Čudežne gosli«, pravljična mladinska igra s petjem in plesom v 3. dejanjih se vprizori na Vidov dan v mestnem gledališču. Igra je izvirna noviteta učitelja in pesnika Ernesta Tirana. — Muzejsko društvo v Celju ima 27. junja ob pol 9. uri zvečer redni občni zbor v restavraciji Narodnega doma. — Vsled širjenja Škrlatice je mestni magistrat izdal prepoved, glasom katere je prepovedano shajanje ljudi v gručah na sejmih, koncertih, shodih, veselicah itd. Vsled tega se take prireditve v bodoče ne bodo dovoljevale. — Maturiralo je letos na celjski realni gimnaziji 11 maturantov. Priglašenih je bilo 12. Eden je bil pred ustnim izpitom odklonjen, trem se je dovolil ponavljalni izpit v jesenskem roku, 8 pa jih 'e bilo proglašenih zrelim. — Sprejemni izpit za prvi razred na realni drž. gimnaziji se vrši v soboto dne 30. junija ob 8. uri dopoldne. — Naš trg je vsako jutro dobro obiskan od okoličanov, ki prinašajo na prodaj precej razne zelenjave, največ pa črešenj, jagod itd. Crešnje se dobe po 16 kron liter. Z mesom pa je trg zelo slabo založen. Ni dobiti skoro nobenega mesa več, kar ga pa je, je drago in najslabše kakovosti.
— Mariborske novosti so morale danes, žal, izostati, ker smo dobili prepozno telefonsko zvezo z našim mariborskim poročevalcem.
iz raznih kraiev nale
kraljevine.
— Odkrito tihotapstvo. Listi poročajo, da so odkrili te dni v Splitu na ladji »Lo-vrijenac« 10.000 funtov šterlingov, ki bi jih moral kapitan prepeljati v Trst. Denar je lastnina neke dubrovniške trgovske banke, ki bo seveda občutno kaznovana.
— Prijet poneveritelj ministrske blagajne. Pred nekaj časom smo poročali, da je nenadoma Izginil blagajnik ministrstva za zunanje zadeve Gakovič. S seboj je odnesel precejšnjo vsoto denarja in vsi so domnevali, da je odšel v Ameriko. Medtem pa je prišla beograjska policija do nekega pisma, ki ga je poslal Gakovič svojemu prijatelju v Beograd. V pismu pravi, da živi v Dubrovniku, kjer se je spoznal z neko šesto-šollro,_ pri kateri tudi živi, kot pravi »beg«. Policija je bila trdosrčna in je »bega« pripeljala v beograjske zapore.
— Žena nabila moža. Neki mesarski pomočnik v Sarajevu ima mlado, lepo ženo, kar ga pa popolnoma nič ne ovira, da ne bi imel razmerja še z neko drugo golo-bičico, katere po slučajnih predpisih zakona ni mogel poročiti. Tej ljubici nosi vsak dan meso in razne druge priboljške, žena pa mora doma stradati. Ko ji je nekega dne povedala soseda, kako stvari stoje, se je ob določenem času podala proti stanovanju svoje tekmovalke. S seboj je vzela kilogramski utež, zavit v žepni robec. Nič hudega sluteč, jo je mož primahal z mesom pod pazduho. Ko zapazi ženo, se ji je približal, kot da se ni ničesar zgodilo. Tedaj pa »lop, lop« in mož jo je urnih krač odpihal, žena pa za njim, dokler ju ni' ustavil stražnik in odvedel na policijo.
— Grozen poskus samomora. V vasi Giljanl se je poskusila te dni umoriti neka Sala, žena Ibrahima Sulejmanoviča. Nakupila je precej petroleja in je polila sebe, pohištvo in zidovje v hiši. Ravno v trenutku, ko je bila s svojim delom gotova In se je hotela prižgati, je stopil v sobo mož in je to preprečil. Poklicana je bila na policijo, kjer je izjavila, da se je hotela usmrtiti, ker jo zadnje čase zanemarja mož, ki je popival cele noči z drugimi ženskami po kavarnah. Zagovarjati se bo morala pred sodiščem radi poskušenga požiga.
— Z nožem je zaklal neki seljak v Ni-jetncih svojega soseda Wirta, s katerim je živel že dolgo časa v neprestanem sovraštvu. Svoj zločin je izvršil s pomočjo svojega sina, ki je nasprotnika držal medtem, ko ga je neusmiljeni kmet prebadal. Zabodel ga je osemkrat, čeravno je bil revež, že po drugem vbodljaju mrtev.
— Zastrupil se je radi psa. Cesto se dogaja, da pogine pes radi izgube svojega gospodarja, bolj redki pa so slučaji, da bi se ljudje ubili radi psa. To pa se je te dni zgodilo v Velikem Bečkereku. Tam je bil razglašen pasji kontumac, katerega pa ni hotel vpoštevati pes nekega AtanasijeViča. Posledica je bila. da ga je vjel konjederec in ga ubil. Njegova žalostna usoda je gospodarja tako ganila, da se je drugi dan zastrupil.
Mtaife s rt ja« liailh
3UTBÄN3E NOVOSTI I
Roparski napad
¥ lelanh&irgove yllcl.
Včeraj zjutraj se je izvršil v zlatarski trgovini tvrdke F. R. Čuden v Šelenbur-govi ulici v hiši Jadranske banke predrzen poskus roparskega napada, kakršnega v ljubljanski roparski in tatinski kroniki še ne beležimo. Malo pred 9. uro je stopil v trgovino čedno oblečen človek, ki je pokazal prodajalki, 20-letni H. D. zlat moški prstan. Vprašal jo je, če je mogoče prstan izožiti-na žensko mero. Ko je prodajalka to potrdila in sprejela mero, je vzela prstan in začela pisati naročilni listek. Ravno ko je sklonjena nad pisalno mizo izpisala ime naročnika, ki se je izdal za Mencingerja, jo je pograbil neznanec z obema rokama za vrat in jo pričel daviti Dekle je planilo instinktivno po konci in sunilo napadalca s tako silo od sebe, da je mož odletel v bližnjo omaro in padel, sama pa je omahnila vsled silnega sunka in zaletela v steno. V tem trenotku je opazila pri vhodu drugega moškega, ki je slonel pri vratih tako, da je popolnoma zapiral vhod v trgovino. Ko je neznanec pri vratih videl, kaj se je zgodilo in da ga je tudi prodajalka opazila, je stopil povsem miren v prodajalno in vprašal prodajalko, kdo je napadalec in če ni morda znorel. Pri tem pa je napravil dozdevnemu Mencingerju prostor in mu dal priliko, da je pobegnil skozi vrata. Ko je pričela prodajalka kričati, je skočil drugi neznanec proti njej. Sunil jo je z obema pestmi v želodec, tako da se je opotekla v omaro, kjer se je vse prekucnilo in razsulo po tleh. Ta hrup je porabil ropar, da je tudi pobegnil za svojim tovarišem. Oba roparja sta zbežala v glavno vežo Jadranske banke, in kot se sklepa, najbrže od tam na dvorišče in pri vhodu poleg kinematografa »Ideal« na Aleksandrovo cesto. Ko je poklicala prodajalka na pomoč sosede fn pasante je bila tako razburjena, da je pač opisala dogodek, ni pa mogla dati nobenega pojasnila glede opisa obeh napadalcev, kar je pač razumljivo vsled velike razburjenosti. Vsled tega ima policija tudi malo upanja, da bi zasačila roparja, ker nima razun suhega dejstva nobenih podatkov. Pri takojšnji preiskavi na licu mesta se ni moglo niti to zanesljivo ugotoviti, če sta zbežala napadalca fes skozi vežo in dvorišče na Aleksandrovo cesto in je tudi možno, da sta ostala skrita kje v hiši, ki Ima za take rafinirane in o vseh razmerah dobro poučene roparje dosti prostora.
soBstvo.
— Na trgovski šoli V Novem mestu bo vpisovanje v I. in II. letnik v četrtek 28. in soboto 30. t. m., vsakokrat od 10. do 12. ure. Šolnina znaša 75 Din mesečno, v slučaju pa, da se ne oglasi v vsakem letniku zadostno število učencev ;n učenk, se šolnina lahko zviša na 80 do 100 Din mesečno.
Novosti h Primorske.
— Uprava postojnske jame. Italijanski uradni list prinaša, da se združi uprava postojnske jame z upravo idrijskega rudnika. V to svrho bo komisarja rudnika podpirala posebna komisija v Trstu.
— Hladno vreme v Trstu. Tržaški listi poročajo da je nastopilo tudi v Trstu hladno jesensko vreme. Živahnost na ulicah je ponehala In ljudje zopet oblačijo površnike. Na kopanje seveda nihče ne misli. Tudi slamniki so se poskrili. Za Tržačane je hladno vreme ob tem času nekaj izrednega.
— Nov naskok na gorlške Slovence. Kakor izgleda, je bila odprava slovenskega jezika na goriški sodniji le prva faza novega preganjanja jugoslovenstva na Primorskem. »Edinost« poroča, da so dojbili nekateri sodniM na deželi poziv, da se izrečejo o potreoi ali odpravi slovenskega jezika pri svojih sodnijah. Odgovor že lahko uganemo. Poleg tega se fašistovska glasila z vso brezobzirnostjo zaganjajo v dvojezične napise na goriških trgovinah. To stoji najbrže v zvezi z dejstvom, da dobi najbrže Gorica zopet svojo prefekturo. Seveda je potrebno, da ima popolnoma italijansko lice. List: se zaganjajo tudi v knezo-škofa dr. Sedeja, ker je Slovenec. Vendar pa mu ne morejo do živega, ker nima Vatikan nikakega povoda, da bi ga odslovil brez škode za svoj ugled.
h društvenega življenja.
— Društvo »Kuratorij za slepce«. Ker bivši kuratorij za slepce, ki ga je imenovala vlada, ni imel trdne pravne podlage, se je kuratorij kot tak razpustil in se je ustano-vilo novo društvo z imenom »Kuratorij za slepce«. Namen novega društva je, za slepce sploh skrbeti, zlasti pa postaviti poseben dom za slepce Kajti sedanji slepčev-ski zavod v Kočevju visi v zraku in mu ni zagotovljen trajen obstanek. Društvo bo opravljalo vse privatno imetje v korist slepcem. PrihodnM teden bo ustanovni zbor novega društva. Želeti je, da bi pristopilo k novemu društvu mnogo članov. Letna članarina znaša 20 Dtn, za slepce 5 Din, ustanovnina 500 Din. Podporni član je, kdor društvu daruje kakršnokoli vsoto.
ispred sodišča.
ŽUPAN NA NABORU.
Pri zadnjih naborih je pripeljal tudi neki gorenjski župan svoje fante v Ljubljano in se pri tej priliki tako pomladil med njimi, da je pozabil svoje častno mesto spoštovanega moža in župana, da je norel s fanti Vedel se je najgrše. Izzivali so sopotnike osobito ženske tn ponesnažii peron. Ko je zahteval žel. uslužbenec 25 Din za očiščenje in mož tega ni hotel plačati, mu je vzel le-ta klobuk in šei v pisarno. Za njim je šel tudi župan, Id je železniško osobje prav nesramno nahrulil, tolkel ob mizo, razmetaval nekaj spisov ta klical: »Kaj boš ti, klobuk nazaj, laz sem župan, ti pa si ničla. Pri obravnavi prizna obtoženec, da je bil res pijan, vendar zanika vsako nasilje. Obsojen je bil na 600 Din globe ali 3 dni zapora, plačati mora vse stroške, 25 Din za očiščenje pa je blagajničarki, ki je bila za pričo, takoj odštel.
HUDA TAŠČA
je nabila svojo snaho ta Jo precej poškodovala na roki. Pred obravnavo sta se ženi pobotali iz strahu pred kaznijo In prišla Je k sodišču snaha sama in orosila, da se tašči oprosti, da bo mir v hiši. — Sodnik pa hude tašče ni mo gol oprostiti, ker ima snaho poškodoval» roko: obsodb pa to je izredno
mito. mm aa so Čila «tobe.
Sport in turistika.
— S. K. Strum Gradec v Ljubljani. Gostovanje graškega »Sturma« v soboto proti Primorju in v nedeljo proti Iliriji, vzbuja v ljubljanski športni javnosti splošno pozornost, ker se obeta od obeh tekem velezani-miva igra. Najprvo bosta Primorje in Ilirija merila moči na mednarodno jakim Sturmom, drugič pa bosta obe tekmi predstavljali nekaki neolicijelni dvoboj med Ljubljano in Gradcem. Sturm nastopi s kompletnim prvim moštvom Gtirti — Holler, Ferk — Bino Skaza, Greiner, Fritz Skaza — Dol-linger, Sinkovič, Brandner, Groszy, Waldhauser. Primorje igra v soboto na lastnem igrišču ob pol 7. uri, Ilirija pa v nedeljo na svojem prostoru ob 6. uri.
— Hakoab, Dunaj igra v soboto in nedeljo v Zagrebu. V soboto nastopi proti Concordiji, v nedeljo pa proti Hašku. Sploh se pa Zagrebčanom obetajo v tekoči sezoni izredni športni užitki. Gradjanski dobi v goste glasovitega zmagalca nemškega pokala S. V. Fiirth iz Fiirtha iu odlična dunajska kluba Wiener Sportklub in Slovan, Amateure pa igrajo proti Hašku in Concordiji.
— S. Sturm, Graz, v Ljubljani- V soboto 23. t. m. S. K. Sturm, Graz : S. K. Primorje- — V nedeljo 24. t m. S. K. Sturm, Graz : S. K. Ilirija.
S. K. Sturm, prvak Gradca in nogometni reprezentant Štajerske, gostuje v soboto in nedeJjo v Ljubljani. Moštvo, ki se prišteva k prvorazrednim dunajskim klubom, je tehnično izborno. Hrbtenica moštva je izvrstna krilska vrsta, pa tudi napad ne zaostaja za njo ter se odlikuje po svojih prodorih. Predlanskim je gostoval v. Splitu ter porazil znanega Hajduka z 2 : 1, jkar znači dovolj njegovo kvaliteto. Pa tudi z dunajskimi prvorazrednimi in celo vodilnimi klubi je dosegel v letošnji sezoni krasne rezultate. — V soboto nastopi proti Primorju na igrišču istega. Dunajska cesta, ter prične ob 18. uri 30 minut (6. uri 30 minut). Predprodaja vstopne v trafiki Sever, Šelenburgova ulica. — V nedeljo igra Sturm proti Iliriji in sicer ob 18. uri. Pred to tekmo igra harena Haška proti Iliriji ob 17. uri. Predprodaja vstopnic za to tekmo K tvrdki Goreč, palača Kreditne banke.
Dopisi.
TRBOVELJSKO PISMO.
Lepo se razvija življenje v naši dolini, ki se bo s svojimi selišči strnila v par letih v eno samo veliko naselbino. Priznati moramo, da se je zlasti lice našega središča na Vodah tekom zadnjih let po zaslugi g. rudniškega ravnatelja Pauerja znatno spremenilo, tako da napravi na tujca povsem ugoden vtis. Iz razdrapanih bregov in smrad razširjajočih nasipov so kakor iz tal zrasli mični vrtovi s čednimi vilami. Letos pa je rudnik dogradil tudi ličen gasilski dom, kakršnih je malo širom Slovenije. V nedeljo, 17. t. m. je bila svečana otvoritev.
Kaj pridno delajo tudi naša diletantska gledišča vseh strank. — Saj imamo redno vsak teden po 2—3 gled. predstave, vse ob razprodanih dvoranah. — Dramatična šola, ki jo je vodil režiser ljublj. dramatičnega gledišča g. Šest, se je zaključila v torek, 12. t. m. z umetniškim večerom, ki je pokazal lepe uspehe te za naš kulturni razmah tako važne institucije. Obiskovali so jo diletantje vseh trboveljskih dramatičnih krožkov in je le želeti, da se v prihodnji sezoni ta šola obnovi.
Pa tudi naša lepa pesem pride pri nas na svoj račun. Saj obstojajo v dolini kar tri pevska društva. Predzadnjo nedeljo je priredil »Ljubljanski Zvon« v obsežni dvorani »Delavskega doma« krasno uspel koncert. Nastopilo je 70 pevcev in pevk pod vodstvom svojega pevovodje gosp. Zorka Prelovca. — Cvetlični dan, ki ga je priredilo o Binkoštih »Društvo za otroško varstvo«, je končal z zbirko ca. 6000 K, ki se uporabijo za podpore sirotam, ki jih je v naši občini blizu 200. Vse te sirote prejemajo od društva redne mesečne in od slučaja do slučaja tudi izredne podpore. Poleg tega vzdržuje to društvo v lastnem poslopju dvorazredni otroški vrtec in celoletno gospodinjsko šolo, ki jo obiskuje 24 delavskih hčera. Vzdrževanje vseh teh človekoljubnih naprav omogočuje društvu v prvi. vrsti požrtvovalnost naših rudarjev, ki prispevajo ca 3500 po številu mesečno po 2 K. Ko pa zbere, lepo se razvijajoča krajevna organizacija Narodne radikalne stranke odločujoče število članov, tedaj nastopi za našo, po velikosti tretjo občino v Sloveniji nova doba, doba smotrenega dela v dobrobit celoloipnega prebivalstva naše doline. — O tem in še marsičem drugem pa v prihodnjem pismu.	—i—
Kakor smo že v naših dopisih opozarjali, da bodo demokrati začeli bljuvati ogenj in žveplo proti sosvetu, eto tako bi lahko navajali že danes konkretne dokaze, da je bila naša sumnja proti demokratom popolnoma upravičena. Novi gerent Koren še ni prevzel svojega mesta, že so se demokrate obrnili na klerikalce, socijal-demo-krate in narodne socijaliste, da skupno zru. šijo novega gerenta. Mi razumemo to, ker jim nikakor ne diši, da pregledamo obisti dosedanjega gospodarstva v Trbovljah, o katerem se že danes širijo najrazličnejše vesti. Razumno je za nas, da se bodo de-mokratje poslužili vseh intrig, da preprečijo, da se ne dobi vpogled v njihove račune. Da jim bodo pri tem jako pridno pomagali razredno zavedni podrepniki soci-jal-demokrati in da se bodo na podlagi Marksovega programa zvezali z demokrati-ti, s katerimi stojijo v razredno zavednem prijateljstvu z družbo, to nam je, M dobro poznamo te bingovce, bilo že davno znano. Ali radikalna stranka pri nas je dovolj modra, da bo znala prozorni namen, katerega izvaja pravzaprav trboveljska družba potom demokratov In socijaldemokratov, temeljito preprečiti. — Rudarji-radikaH.
— Laško. V Hudijami se je v nedeljo zjutraj med tem, ko je šla sinaha kuhati kavo, obesila 73 let stara Terezija Čapu-der. Siroti se je menda zmešalo. — V rudniku Drobnidol se je v pondeljek smrtno ponesrečil 22 letni delavec Karol Santa), Krive so k temu menda mnogo slabe varnostne naredbe. — V Rečici nad Laškem je v pondeljek 59 letni Karol Kovač zastrupil svojo ženo. Brezsrčen mož, ki je vpo-kojen rudar, ji je dal izpiti čaj, kjer je na-mešal arzenika. Umorjena je mati 11 otrok, bestijalnoga moža so zaprli.
’ Boljševlško gospodarstvo. Pred velikonočnimi prazniki so odnesli iz Rusije na Angleško 50 kg platine. Odnesli so jo ljudski komisarji, seveda kot privatne “osebe ali pa »za vladne potrebe«. Nedavno tega je šlo na enak način iz Rusije na Angleško 300 kg to dragocene kovina
ü@3P©dar$tve
X Vrelec nafte. Te dni so odkrili v
okolici Vel. Bečkereka bogat vrelec nafte in petroleja. Na lice mesta je bila odposlana komisija strokovnjakov, da pregleda teren. Dotično ozemlje je last vel. bečkereška občine.
X Madžarske dobave premoga naši državi. Naša država je prejela na račun reparacij in na podlagi trianonske pogodbe premoga za januar, februar, marc in april 1923. leta 856.530 met. stotov v skupni vrednosti 1 milijarda 325,338.430 madžarskih papirnatih kron.
X Tečaji na novosadski produktni borzi dne 19. junija. Cene za 100 kg: pšenica bačka 440, ječmen bački 290, oves bački 300, koruza bačka 262.50, moka št. »0« 660-pšenični otrobi 135.
X Pred ponovnim povišanjem železniških tarifov v Nemčiji. Berlin, 21. junija. Na včerajšnji seji stalnega odbora državnega železniškega sveta se je večina izrekla za zvišanje blagovnih tarifov za 250 odst., ki ga je določila uprava. Zvišanje osebnih tarifov od 1. julija t, 1. dalje za 300 odst. za I. in II. razred in za 200 odst. za II. in IV. razred je bilo sprejeto z znatno večino glasov. Državno prometno ministrstvo še o teh povišanjih ni odločalo.
X Nova odredba na madžarskem deviznem trgu. Budimpešta, 21. junija. Po odredbi devizne centrale se izročajo od torka naprej devize in valute le s 25% pribitkom.
X Suficit ameriškega proračuna. Washington, 21. junija. Predsednik Harding je na nekem uradniškem zborovanju izjavil, da se je proračunsko leto 1922 končalo s prebitkom 200 milijonov dolarjev.
X Popis vprežne živine fa vozlL Vojno ministrstvo je poslalo na vse vojne okroge ukaz, da se čimprej izvrši popis vse vprežne živine in vozil, hJ so sposotma za vozni park.
X Težave francoskega gospodarstva. Pariz, 21. junija. (Agence Havas.) V teku posvetovanja o budgetu v senatu je opozarja! finančni minister na to, da je Francija za vojaško in civilno upravo z odpustom 48.696 državnih nameščencev, izvršenim v letu 1922, znižala izdatke. Ftotem je poudarjal, da so vsi sloji ljudstva Francije prispevali k davkom. Minister je de-'al, da se je prvič po vojni doseglo ravnovesje rednega proračuna z davki in je na-glašal, da je za zakladni urad mučno edino to, da se morajo najeti posojila za kritje izdatkov za obnovo, ki jih pa mora Nemčija vrniti. Končno je pripomnil, da ima Francija trdno voljo, da pripravi Nemčijo do plačila in le izjavil, da bo Francija vse težkoče premagala v bodoče ravno tako, kakor jih je v preteldosti, ter da svet lahko z zaupanjem gleda ra njeno obnovo.
DOBAVE.
X Dobava podnožnic iz trsja. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 4. julija t. I. ofertalna licitacija glede dobave 5000 podnožnic iz trsja. Predmetni oglas je v pisarni trgovske ta obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava drv. Pri intendanturi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu (Gajeva ulica 30 a) se bo vršila dne 6. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 25.000 kub. metrov trdih drv za potrebo zagrebške garnizije v času od junija 1923 do 31. marca 1924. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice Y Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobava nosilnih vzmeti za lokomotive in tenderje. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 6. julija t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 203 komadov nosilnih vzmeti za lokomotive ta tenderje. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v; Ljubljani interesentom na vpogled.
gsoroala.
Beograd, 21. junija. Devize:	London
405.50, Pariz 547—550. Newvork 87.50—
87.75,	Ženeva 1585—1590. Solun 255—257, Milan 402—403, Praga 266.50, Berlin 0017— 0.075, Dunaj 0.124—0.1245, Bukarešta 13.50 —44, Sofija 105—0, Budimpešta 1.05—1.10. Valute. Dolarji 86—0, leji 45, češkoslovaške krone 263—265, levi 105.
Zagreb, 21. junija. Devize: Dunaj 0.124 —0.124.75, Berlin 0.065—0.075, Budimpešta 1—1.03, Italija, izplačilo 402—403, London, izplačilo 407.50—408.50, Newyork, ček 87.25 —88.25, Pariz 547.50-552.50, Praga 20575 —266.75, Švica 1585—1592.50. Valute. Dolarji 86.75—87.25, avstrijske krone 0.124— 0.1245, češkoslovaške krone 260—262, na-poleondori 320—0, romunski leji 44.50, lire 397—400.
Zagreb, 21. junija. (Priv.) Devize: New-york 87.25—88.25, Pariz 547.50—552.60, Švica 15.85—15.925. London 407.50—408.50, Dunaj 12.40—17.50, Praga 262.50—265.75, Budimpešta 10—10.30, Italija 402—403, Berlin 6.50—7.50. — Valute: Dolarji 86.75—
87.75,	češkoslovaške krone 260—262, italijanske lire 399—400.
Curih, 21. junija. Otvoritev: Berlin 45, Holandija 218.15, Newyork 556.50, London 25.71, Pariz 34.75, Milan 25.35, Praga 16.71, Budimpešta 6.50, Zagreb 6.37, Bukarešt 2.70, Sofija 7.35, Varšava 45, Dunaj 78.50, avstrijske krone 87.50.
Curih, 21. junija. Zaključek: Berlin 55, Holandija 218.20, Newyork 556.50, London 25.71, Pariz 34.75, Milan 25.40, Praga 16.71, Budimpešta 6.50, Zagreb 6.35. Bukarešt 2.70, Sofija 7.30, Varšava 45, Dunaj 78.50, avstrijske krone 78.50.
Praga, 21. junija. Dunaj 4.50, Berlin 2-51. Rim 150.25, avstrijske krone 4.58, lire
150.75,	Budimpešta 34.50, Pariz 207.75, London 153.125, Newyork 33.25, Curih 596.25, Curih 596.25, Beograd. 38.125.
Dunaj, 21. junija. Devize: Beograd 811 —813, Berlin 0.545- 41.585, Budimpešta 7.25 —7.35 (iz inozemskih oddaj se ni nič prevzelo), Bukarešta 344—346, London 327.000 —327.600, Milan 3216—3224, Newyork 70.985—71.135, Pariz 4394-4406, Praga 2127—2133, Sofija 934—936, Curih 12.740— 12.770. Valute: Dolarji 70.650—70.950, bolgarski levi 913—917, nemške marke 0.53— 0.61, funti 325.300—326.300, francoski franki 4335—4365, lire 3182.50—3197.50. dinarji 801—805. romunski leji 354—356, švicarski franki 12.645—12.705, češkoslovaške krone 2110—2120, madžarske krone 6.40—6.60
Berlin, 21. junija. Dunaj 182.54, Budimpešta 14.16, Milan 8785.50, Praga 3835, Pariz, 7905, London 583.537, Newyork 126.682, Curih 22.743, Beograd 1466
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Mika Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v I.hihljan),

Vselovod Mihailovič Mariin s
Madežda Mikolalewsta«
Roman,
Nadaljevanie.
— Da, če ne bi bil tako krasen mladenič, bi se bfl jaz sprl ž njim, pan Lopatin. No, poznam mladost, in razen tega sem star vojak, a še sedaj ne ravnodušen napram lepim očem...
Pogledal me je po strani in namignil; njegove male oči so se še za spoznanje zmanjšale.
— Kapetan, — sem začel, — zelo me veseli, da ste znani z Bezsonovom... Tega nisem vedel,
— Da, stanoval je pri meni le malo časa.
— Ali mar ni bä znan...
Nenadoma mi je postalo strašno tesno. Nekaj ml je zaustavilo jezik, ki je hotel Izgovoriti ime Nadežde Nikolajevne. Pogledal sem na kapetana, ki se je vsesal vame s svojim, povsem izpremenjenim izrazom oči. Jastrebu je bfl podoben sedaj.
— Sicer pa, vi gotovo ne veste. Oprostite, sem zmedeno končal.
Pogleda me, lice mu zadobi zopet prejšen brezbrižen izraz in zamahne s palico.
— Da, star vojak ima marsikaj, da se spominja ... je nadaljeval, kakor da ga ne bi ničesar vprašal. — Šestdeseto leto se začenja, — je do-dejal in žalostno pokimal z glavo. — Zavidam vam, moram priznati, monsieur Lopatin, a zavidam vam samo vaša mlada leta.
—- Kje ste služili vi, kapetan? sem vprašal, spomnivši se Helfreichovih besed.
Kapetan se je mahoma še enkrat docela iz-premenil. Njegov obraz je postal zelo resen. Pogledal je na desno, pogledal na levo, obrnil se na-
zaj in se nagni! k mojemu obrazu tako blizu, da se je .celo s svojimi brki dotaknil mojih ušes.
— Med nami, kot med poštenimi ljudmi! Pan Lopatin, pred sabo vidite borilca od Mjehovega in Opatovega!
In stopil je za korak nazaj in me pogledal s pogledom, ki je menda pričakoval osuplosti. Silil sem se. da bi moje obličje zadobilo izraz, ki bi odgovarjal tej priliki.
— To je tajnost, ki jo zaupam samo najbližjira prijateljem... je zopet zašepetal kapetan, se je sklonil ter iznova odskočil od mene, in uprl svoi zmagoslavni pogled vame.
Preostajalo mi ni nič drugega nego, da se mu zahvalim za njegovo zaupljivost in se poslovim, ker sva se bližala že Stražniškemu mostu.
Nezadovoljen sem bil s samim seboj: le malo je manjkalo, da nisem izdal temu človeku, ki nisem imel niti malo zaupanja do njega, imena Nadežde Nikolajevne.
Ko sem se vrnil domov, mi je javila Alekse-jevna, da se »naš mačkar* še ni vrnil. Prinesla mi je obed in se vstopila k vratom, izražajoč na svojem obrazu globoko žalost radi mojega slabega teka.
— Kje je pa vaša, Andrej Nikolajevič, ne pride več? — vpraša ona.
— Zbolela je najbrže, Aleksejevna.
Ona pokima z glavo, težko vzdihne in odide v kuhinjo, da mi prinese čaja. Že davno sem obedoval samo skupno s Helfreichom in bilo mi je zelo pusto.
XIIL
Po obedu prejmem pismo od Sonje,
Nikdar ji nisem ničesar prikrival. Kadar bom umrl, — In to bo kmalu: smrt se nič več ne plazi k meni, temveč prihaja s trdimi koraki; v nočeh, ko ne morem spati in mi postane hujše ter me
začno mučiti spomini, vstajajoči iz davne pretek-losti, in bolezen, jasno slišim njih šum; — kadar bom umrl in prebere ona te zapiske, naj ve, da' ji nikdar, nikdar nisem lagal. Pisal sem ji o vsem, kar sem mislil in čutil. Samo tega, česar sam nisem opazil v svoji duši, ali o čemur si nisem bil niti sam na jasnem, dasi sem mogoče nejasno čutil, nisem uvrstil v svoja dolga pisma.
A Sonja me je poznala. Ne glede na njenih devetnajst let s čuječo, ljubečo dušo razumela to, česar si nisem smel priznati in česar nisem izgovoril niti enkrat z določenimi besedami.
»Ti jo ljubiš, Andrej. Bog ti daj srečo«.
Dalje nisem mogel čitati Nekakšno veliko čustvo svobode me je napolnilo, stopilo vame in me oropalo zavesti Spustil sem se v naslonjač in s pismom v rokah. dolgo sedel zaprtih oči in nepremičen, čuteč edino-le, kako šumi in kipi v moji duši ta svoboda»
Bila je resnica: ljubil sem io. Doslej še nisem občutil tega čustva. Svojo udanost do sestrične sem imenoval ljubezen; bfl sem pripravljen čez nekoliko let postati njen mož in mogoče bi bil srečen ž njo. Će bi mi bil kdo rekel, da bom mogel kdaj vzljubiti drugo žensko, mu ne bi bfl verjel. Zdelo se mi je, da je moja usoda odločena: »to je tvoja žena, mi je rekel Gospod, in ne smeš imeti druge«, in v to sem se uživfl, miren glede bodočnosti in srečen z izbero. Ljubiti drugo žensko’se mi Je zdela nepotrebna in nedostojna kaprica.
In sedaj je prišlo to čudno in nesrečno bitje z razbitim življenjem ia trpljenjem v očeh; Izprva me je obvladala žalost Jeza napram človeku, ki ji je kazal preziranje, me je še boli prisilila, da sem se postavil na njeno stran, a potem... Potem ne vem, kako se je zgodilo______Sonja ima prav: vzlju-
bil sem jo z mučečo in strastno prvo ljubeznijo človeka, ki do svojega petindvajsetega leta ni poznal
ljubezni. Hotel sem jo iztrgati Iz te groze, ki se j® mučila v njej, ponesti jo na rokah kam daleč, uspavati jo na svojih prsih, da bi vse pozabila, hotel sem, oživeti njeno ubito obličje s smehljajem sreče... In Sonja mi je vse to povedala v svojem pismu z eno samo vrstico...
i-Natne ne misli. Nočem reči: »pozabi me popolnoma«, ampak samo, da ne boš mislil o mojä» mukah. Ne bom se žalostila nad svojim razbitim srcem, a veš li čemu ne? Zato, ker ni popolnoma nič razbito. Navadila sem se gledati nate kakor m brata in ženina: prvo je bilo pravilno, a drugo so si ljudje menda izmislili in nama natvezli Ljubim te boli kot vse na svetu; lahko bi ti tudi tega ne napisala, ker veš že itak tudi sam, a ko sem prebrala Umje zadnje pismo in sem si povedala resnico o tebi in Nadeždi Nikolajevni, — veruj mi, dragi mol da ni niti kaplja grenčice kanila v moje srce. Razumela sem, da sem ti sestra, ne pa žena; razumela sem to iz veselja nad tvojo srečo — veselja, pomešanega s strahom zate. Ne prikrivam tega strahu; naj ti Bog pomaga, da io rešiš, da boš srečen in da osrečiš tudi njo.
»Iz tega kar si mi. pisal o Nadeždi Nikolajevni,. sodim, da je vredna tvoje ljubezni...«
Čital sem te vrstice in obvladalo me je novo, radostno čustvo. Sonjinega strahu nisem občutji; česa naj bi se bal? Kako in kdaj se je to zgodilo — ne vem, veroval pa sem v Nadeždo Nikolajevno. •Vse njeno preteklo življenje, ki ga nisem poznal ia njen padec— edino, kar sem poznal v njenem življenju, — se mi je dozdevalo nekaka slučajna, jat-naravna pomota usode, ki je ni bila Nadežda Nžkp-laj'evna prav nič kriva. Nekaj se je zaletelo vanjo, jo zavrtelo, dvignilo in vrglo v blato, in jaz jo bom dvignil iz njega, jo pritisnil na srce in na n j sne umiril to trpeče življenje.
Dalje prihodnjHL
mmwi
runu oglasi:
Cen« oglasom do 20 besed Din S1—: vsake nadaRna beseda 25 para. s daviti no vred.
Iraiist sii
hljebovi 1 do 1 50 kg — kg pin SO'— postom od 5 kg gore Salje Mijekama Sunja.
ta za m
pridno dekle z dobrimi spričevali, dobi takoj pri dobri plači v Mariboru dobro stalno službo. Stroški za potovanje se povrnejo —> Ponudbe pod »Dobra služba«, na upravo lista.
s lepim vrtom in prostim stanovanjem v Ljubljani se ugodno proba. Vprašati pri društvu hišnih posestnikov. Danajska e. 17 od 4.-6. ure ali pismeno.
Bi ffijala
žičeta za prihodnje šolsko leto snažno sobo z dobro oskrbo. Ponudbe na upravo lista pod „Primorca:*
z vozičkom P.udge MuW a S prestavami prosti tek, voziček, Torpedo s steklom, vse skoraj novo, prodam za 20.000 Din. Moravec, Maribor, Slovenska 6.
Ma la
morska trava. Peter Kobal Kran), Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime In morske trave, modrece na peresih Specijalna tvrdka za izdelovanje khiboramiiur — Najnižjs cene! — Na soiidnejši izdelki! — Za-i teva te oferte in cenike I
trinadstropna v sredini mesta Ljubljane se takoj proda, Poizvt se: Križevniška ul št. 7/n
20 vagonov po ceni 550' — K za 100 kg, franco Sladojevoi, proda Gjuro Jelič, Sladojevci, p. Slatina.	_______________
4 sobe, £ kuhinje, jed shramba klet in delavnica velik vrt, še za zidavo na prometnem kraju za vsako obrt se proda Kupcu čez mesec dni stanovanje na razpolago. Žadnja cena 175.000 Din. Poizve se pri sodarju na Viču št 113.
se dobi po ugodnih cenah vsako množino Prodajni urad šent-janškega premogokopa Ljubljana, Krekov trg 10.____
pnevmatiko ia vse deia koles audi po originalaih cenah zastopstvo tvrdke J. Goreč, M. R Plevel v Preski pri Medvodah.
Biio. jad
rdečo deteljico, semensko ajdo, lipovo cvetja sab® gobe itd. plačuje najbolje Sever & Co. Ljubljana Volfova ul. 12.
sgöne za Ljubljano Celje Maribor išče domača zavarovalna družba. Visoka provizija event stalna plača. Prijave na upravo lista pod »Agiini akviziterji«.
zii
žali v svrho ženitve mlad trgove« s gospodično ali mlado vdovo * premoženjem. Ponudbe, če mogoče s sliko, katera se pozneje vrne pod »št 30«. na .upravo lista.___________
ID»
išče službe aadmlinarja, pod-saKnarja ali kot prvi mlinar na kakem večjem mlinu. Grem tudi za samostojnega na kak manjši miin, aii pa vzamem primernega v najem.
Košat
s d konjskih sil 5 60 m fcrans-saisijosa (Reagschmirhengela g*? se proda. Poizve se: Elsner, Dravograd,
biJanoist, z večletno prakso išče službe. Ćenj. ponudbe pod „Perfekten** na upravo lista.
Bobni.
ena prva, ena druga, iščeta primernega mest« za takojšen nastop Kavcija oa razpolago. Ponudbe ped „Sobaric«*4 »a upravo lista__
iz dobre rodbine in samo dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi stanoval pri stari šili ali sorodnikih se sprejme takoj ali koncem šolskega leta pri tvrdki R Srermecki, Celje______________
li
osebni, Nesselsdorfer, zelo dober, lepa karoserija 15/45 H-P, 6 sedežev, se po ugodni ceni proda. Chvatel Ljubljana, Man» jj tinova cest* 30.
Bil
I
1

Nosite
Palma
kaučuk pete in kaučuk podplatel
Znižana cenal
As W
II
■
si
1
poučuje klavir mlajše začetnice Naslov v «nravi lista.
BI
iakasanta, sluge ali kaj primernega iščem. Zmožen sem 3 jezikov v govoru in pisavi Ponudbe prosim pod „Nujna pomoč" n* upravo lista.
BiiMp bi
na prometni cesti Maribora, z dobroidočo trgovino z mešanim blagom in dvoriščno hišico s velikim skladiščem se proda. Kupec dobi takoj stanovanje, trgovino Sa skladišče. Viol Maribor, Glavni tig 6.
II
in delavci se sprejmejo za akordna dela v Zagrebu, Kuhinja na razpolago, stanovanje brezplačno. ponudbe na upravo Usta
Bifeji
(privatna) paviljona na Ljubljanskem velesejmu ®® prodasta. Pojasnila v velesejmski pisarni.
zelo agilen, 27 leten, sedaj kompanjon tehničnega podjetja S® želi seznaniti v svrho osamosvojitve in čimprejšnega zakona is gospodično ali vdovo brez otrok s posestvom, enakim podjetjem ali premoženjem v gotovini» Cenjene, sam ©resne ponudbe pod „Agilen** na upravo „Jutranjih Novosti**. Tajnost častna zadeva.
Pristni naravni
malinčev soh
s Morjem iMan
po 21.“ Din zal kg
nudi lekarna
^ dr. <3. Picceli
I lili liisia L
<
<
<
<
<
<
<
<
Časopise, knjige, brošure, tiskovine za urade, občine, kakor vsa druga v tiskarsko stroko spadajoča dela izvršuje po smernih cenah lično in poceni
i Liobljii. 'ilfei ölt
Urejena je tudi za tisk glasbenih del (sekirice, note).
Oglašujte
v „Jutranjih Novostih".

mm*
Stalna stasiirairatetsa: Ljubljana, Domžale, Zagreb Izvršuje privatne šn industrijske statbe, na crte, proračune, cenit ve, posebni oddelek za arhitekturo.
wwrrrwwww
Ivan Zahotnik
LJUBLJANA
Dunajska c «sta St. 4», Tei. 379 mestni tesarski moister Tei 379
Vsakovrstna tesarska delo, modema lesene stavbe, ostrešja zb palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonik»; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni verande, lesene ograje L t d,
Gasdba lesenih, moštev, jezov in mlinov-
Parna žaga.	Tovarna furnirja.

V -s'-Wtv--'«
^ Franzensbad
sanatorij dr. Josipa Saloma
bivšega asistenta na kliniki v Beču, najmoderneje urejen za vse ženske, srčne in želodčne
bolezni ter slabokrvnost
|i	u^°^Re° (55 Kč na da
il
Zapfe, riala ulica ES w» us
H! tastepam© mskai časa najbolj pesnan® firomic©
Multi teüiüi fiffi
ii fülle
M dMjgis m spstl In kiMii
ležaje (Kugellager)
postavno skladišče Zagreb i brez fcenkurenčnM cenami, gejr* ZaMevafta p«suäPe! *vSüt
Katalogi ss pošiljajo interesentent brezplactta.
ažno za Inserente l
v večji nakladi In s nrilokami, opozarjajo se inda» Številki. Cehi, naročila se sprejemajo do_2?^tm.
tovarila k@i
And. 3akiif in čevljev d, d,
prodajalna Ljubija na, Poljanska c, 13.
PoMŠtvo.
Spalne In jedilne sobe kuhinjske oprave., stalno v zalogi — Ogleda se lahko vsaki dan. ^ Za blago jamčimo- Prs» vzemamo vsa mizarska dela.
Erman & Arhar,
mluntvo
Št, Vid nad Ljubljano.
Bogato skladiSče moških, ženskih in ono-, s it ških čevljev h telečjega boksa v vseh BCHIdüö ÖlSgÖ m a barvah, govedjega boksa in rjave kravine
Hiške češe
Jžjava.
Postopam kot elan k Narodm Radikalni Stranki, pr* ^ vžmajoi vse pravic* in doizmsti nje programa m siatotw« j
Da&im-:
J&»?, -MSk®}
Za&noreegss. foSgis (piljim)- j-

^	jj
Izpolnite, izrežite In poSQBe m ®.tajništvo URS v LhibQanl, { Wolfova ulica št 1/L