■-V.'1* v ; ■ ' ' ----—- _ ' ■ I /11 111 1 «1 * Tfc* advartiain« medium to ■ I A« V A I M J A I V A II IMA I VA I MU »d thr- lin*. « W~k. ^^ r«ach 284X000 Sk>T*nDhn» in Uohwl ■ I AI70 I H Vifl P I/ Q II ¥■■ OItI MM Offid.l Orf.ll of 85 Slov*- StetM^AMr^M ta špirit« for»if ■ ■ IIIV Ki I I If | I w\ MM »i«« S#«iatie. and Or»«»i. NEODVISEN UST ZA 8L0VENSKE DELAVCE V AMERIKI. , " ~ • " , v "" ",»■.................i. 11 ir i ^......... .......... T ■ ——■ ■ .....- v —- ■■ —----------- ■ ■.. --TTmirr NO. 9$. . CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, AUGUST, nth, 1916- LETO IX — VOL XX. Peki nameravajo dvigniti ceno kruha na 10 centov _Vsa znamenja kažejo, da se ga pet centov ne bo več dobi-t lo kruiha v Clevelandu. Frank L J. Hoffman, poslovodja od The |vi,aub Baking Co. je naznanil, W da se bodejo, peki sešli koncem tega tedna* ali prihodnji teden, da se posvetujejo, kako naj bi zvišali ceno kruhu, ker se je moka in. žito podražilo. "Peki so že zdavnej želeli, da bi pekli kruh samo po ioc hlebec," je dejal Hoffman. (Toda ljudstvo tega ne želi.) Ostali ( peki so zanikali, da bi se vršila ( kaka seja, pri kateri bi se odlo^ čila cena kruhu. Med ljudstvom bo nastalo silno nezadovoljstvo, če bodejo peki dvignili cene, ker niso upravičeni do tega. Nekaj špekulantov v Chi-cagi draži pšenico in moko, in seveda enakih prilik se prav rad potem vsakdo posluži, da( izmozga iz ljudstva kolikor more denarja- Pa tudi druge življenske potrebščine so sej podražile. Krompir se prodaja po $1.52 bušel, ali za 32 centov dražje kot v pondeljek. Proda- ( jalci moke pravijo, da se je moka podražila za $125 pri, barelnu in pričakujejo, da bo( tekom dveh dnij poskočila mo-^ka še za 40c pri 'barelnu. Barel, »toke bo tekom tedna veljaj 1^9.25. Prodajalci živil na debe-lo, ki regulirajo cene na trži-Kčth se dobro zavedajo, da ima W ljudstvo denar, ker dobro dela in zato skušajo izmozgad iz ljudstva kolikor največ mogoče. "Grocer j i niso odgovorni za povišanje cen živilom, ker oni imorajo plačati ogromne svote na trgu za živila. Odgovorni so oni veliki magnatje, katerih se ne more prijeti in ^katerim niti postava ne moVe blizu. —Mrs. Powell, 2118 E. 21st t St. je v pondeljek umrla. V svoji oporoki, ki se je v sredo predložila sodniji je zapustila $1000 svojim petim mačkam. Mačke morajo imeti dobro hra no in fino postrežbo, je dejala I Mrs- Powell v oporoki. Nadalje je odločila, da se mora njeno trulpo sežgati, pepel pa stresti i v jezero. —^Frank Mende, kustos nem-Lfetttega kluba na W- 25th St. je ■enadoma zginil. Policija ga ■be. Nemci so zelo preplašeni ^radi njegovega bega. I —Dne 21. avgusta se prične v Clevelandu kongres, svetovno znan po imenu "National » Fraternal Congress". Ta kongres odločuje koliko se mora plačevati pri bratskih jedno-tah in zvezah za asesmente, in skoro vse države so priznale ta kongres za merodajen pri uravnavi asesmentov. Devet milijonov članov raznih podpornih društev bo reprezenti-? ranih pri tem kongresu, ki zastopa 120.000 bratskih društev v Ameriki. Pričakuje se, da bo kongres letos znižal jednotne asesmente. Letošnje zborovanje tega kongresa pomeni novo dobo razvoja pri bratskih društvih. . 1 —Mrs. Ocs, 211 let stara, 9018 Marshall ave. stanujoča, je 'bila v' sredo ob 11. ponoči 1 napadena od dveh banditov. " Eden ji je držal usta, drugi pa i jo je vlekel v grmovje, da ji stori silo. K sreči je pripeljal mimo avtomobil, ženska je pobegnila roko imoškega od ust in zakričala na pomoč. Policisti so bili kmalu na cesti in po-lovill lumpe. Izročeni so veli-poroti. Nevaren prijatelj Eiladih deklet je tudi Charles Jfjaughton. Neka Slovakinja je [povedala sodniku Gulltr, da je I ta mož ipeljal njeno 12 letno , I hčerko v gledališče premikajo-I čfh slfk, potem pa v park, kjer I :'M ' ■ M, .v^iteiv£Šmm jo je posilil. Otrok se nahaja v opasnem položaju. Taki izvr-žki človeštva, ki pokvarjajo 1 mlada dekleta, bi morali pre-, prestati operacije, ki jim odvzame vso. njih možatost. Slo-venski stariši, pazite na svoje 1 otroke pred ljudmi mračnih, neprijaznih pogledov, da vam ne zapeljejo otrok. J—Sodnik Powel na Common Pleas sodniji je vrgel neko že-. no iz dvorane, ker je pripeljala 's seboj svojo šestletno hčerko, katero je nagovarjala, naj priča zoper očeta, da dobi mati .ločitev zakona. Sodnik se je izjavil, da se mu gabijo matere, ki cepijo otrokom mržnjo do očetov v srca. —Predmestje Clev. Heights je imelo v torek volitve, pri katerih so volivci odklonili izdajo $i8o.ooq za novo šolo. Mesto si bo sedaj pomagalo s tem, 'da bo postavilo male koče, ki jse dajo prenašati iz kraja v kraj. 300 novih otrok se vpiše jeseni v šolo. V Clevelandu pa bodemo imeli letos 14.000 novih šolskih otrok, j —Dva štirinajstletna dečka Pavel Pop in Louis Fabian sta prirajžala iz Erie, Pa. v Cleveland po tovornih vlakih. Pa sta se naveličala romantičnih dogodkov na poti in sta pravkar hotela zopet s tovornim vlakom nazaj, ko so ju dobili železniški uslužbenci in dali zapreti. Oče je prišel po prida-niče in jih odpeljal s seboj. —Cena sladkorju se je zni-. žala za pol centa in se prodaja sladkor sedaj po 8c funt. —Načelnik policije Rowe je bral levite 18 policistom v četrtek. En policist je zgubil dva meseca plače, ker se je neka ženska »pritožila, da jo je ho-tej poljubiti. —2500 uslužbencev od The Willard Storage Co. bo imelo v soboto piknik v Wilough-beach. Razna darila se bodejo dajala. Miiogo Slovencev dela pri tej kompaniji. —•Sliko na drugi strani lista nam je iz prijaznosti posodil "The Cleveland Plain Dealer". —County prosekutor Cyrus Locher se je izjavil, da ne bo dopustil, da bodejo peki izkoriščali ljudi. Sel bo na sejo pekov, kjer se bodejo posvetovali o kruhu, in če bo kaj nepo-stavnega, bo dal peke zapreti. •—Dela v podvodnem tunelu na zapadni strani, ,': ......V. ..." . Italijani Mprafajy prod Trd«. Po zavzetju Gorice so se Italijaiii obrnili proti Trstu in proti vzhodu skozi dolino reke Vipave. Rusi so priili v Stanislova. V Avstriji vlada velika nezadovoljnost in ljudstvo je mnenja, da se Gorica ni pravilno branila. Silna nezadovoljnost v Avstriji London, 10. avg. Silni val nezadovoljstva je nastal po celi Avstriji radi padca Gorice, kakor poroča Exchange Telegraph iz 'Dunaja. Ljudstvo v Avstriji je splošno prepričano, da vojaška oblast ni zadostno zavarovala Gorico, in da vojaški poveljniki niso hoteli braniti Gorice. Avstrijski socija-listi agitirajo, da se sklene z Italijani nemudoma mir. Baje vlada skrivej podpira to gibanje. Po padcu Gorice. Rim, 10. avgusta. Avstrijci niso zažgali Gorice, predno so se umaknili iz nje, niti niso Italijani streljali v Gorico. Večina prebivalcev, ki je še stanovala v mestu, kakih 20.000 po številu, je pobegnilo pred prihodom Italijanov; Italijani zasledujejo bežečo avstrijsko armado, in posebno laška kavalerija je pri-zadjala ogromne zgube umikajoči se armadi. Laiki kralj v Gorici. Ko je prišel laški kralj Viktor Emanuel v Gorico, je bila slednja prazna razven nekaterih ranjenih, avstrijskih vojakov, ki niso mogli naprej. Avstrijci so pred odhodom razdejali edino vojaška skladišča, kjer so imeli mnogo vojnega materijala. Kako je prišlo do padca Gorice. Laško uradno poročilo o o-peracijah okoli Gorice se gla-1 si sledeče: Napad na Gorico se je pričel 4. avgusta proti hribom št. 84 in 121. Mi smo napadli sovražnikove pozicije in ujeli smo na prvi mah 143 Avstrijcev. Toda Avstrijci so pripravili v strelnih jarkih na stotine plinovih bomb, ki so se razpočile s strašnim pokom, ko je hitela naša armada mimo. Teški oblaki strupenih pli-rtov so se zakadili proti naši armadi, in v istem času je napadla avstrijska infanterija ter nas pognala nazaj v strelne jarke. Dne 5. avgusta je laška arti-Ierija obstreljevala celo avstrijsko fronto, da dobi natančno razdaljo. 6. avgusta so pa vie laške baterije začele streljati na goro 'Sa'botin, in kroglje, katerim so dali dobro pot naši zrakoplovci, so padale s tako preciznostjo, da so bile kmalu razbite vse močne utrdbe na gori Sabotin. Infanterija je potem naskočila razbite vrste in zavzela goriško mostišče. Ko $0 potem padle še utrdbe pri St. M'ihelu, se avstrijski armadi ni bilo mogoče več vzdržati. Kljub nadčloveški hrabrosti avstrijske armade je laška infanterija dosledno prodirala naprej, in konečno je morala pasti tudi G«rica. Tridnevni boj za Gorico. S padcem gore Sabotin in S t, Mihael je bila Gorica takore-koč v laskih rokah, toda av- 1 strijska arpiada se je pri Gorici ustavljala se trem sovražnim napadom. Konečno je av- I strijski poveljnik sprevidel, da je samomor njegove armade, če jo Še nadalje izpostavlja sovražnemu bombardiranju. Za-povedal je, da se avstrijska armada umakne. Avstrijci so ime- 1 li pred svoiaoi strelnimi jarki neštete žičnl^vire in Italijani : so morali ped za pedjo zemlje i osvojiti, ker Avstrijci so ves i čas strahovito napadali. Številni ujetniki. 1 •V Rimu je radi padca Gbri- < ce zavladalo silno veselje. Sko- ! ro vse hiše so bi^ okrašene. Kralj se je nemudoma podal na soško fronto, da pride v Gorico. Italijani trdijoj da so ujeli pred Gorico io.tJbo Avstrijcev, in da prihaja vstkb uro več ujetnikov v laški t|bor. Skriti Lahi v Gorici. Ko je laška armada prišla v Gorico, so prišli iz podzemeljskih kleti in stanovanj številni Lahi, ki so bili tekom vojne skriti pod zemljo. Ti Lahi so prinesli laški armadi cvetlice in okrepčila. V raznih podzemeljskih prostorih "so I^ahi nas-li tudi mnogo tisoč avstrijskih vojakov, katere so ujeli. Italijani proti Trstu. Gorica je od Trsta 22 milj. Italijani so sedaj cftjrnili svojo pot proti Trstu, ki je prihodnji cilj laške armade. Ljudstvo pričakuje, da se avstrijska armada ne bo mogla več dovolj ustavljati. Glavni vzfak, da je bila avstrijska armala pri Gorici prebita, je ker je Avstrija poslala silne množine vojnega materijala in vojaštva v Galicijo proti Rusom. It tega se sklepa, da so pravzaprav Rusi povzročili, da je padla Gorica, ker če Rusi ne bi napredovali, bi Avstrijci lahko vzdržali svojo fronto pri Gorici, .j Druga avstrijska obrambena črta- London, 10. avg. Prva avstrijska obrambena črta, ki je imela glavno težišče pri mostišču pred Gorico, je sedaj razbita. Avstrijska armada se je umaknila na drugo obrambeno črto, ki je ravno tako imočna 'kot prva. Severno od Gorice proti vzhodu se dviga Trnovski gozd, kjer imajo Avstrijci drugo obrambeno črto. Potem pride v poštev utrjena planota ob reki Vipavi in skalnati Kras Italijani proti Ljubljani ? Rim, 11. avg. Laška armada napreduje vzhodno in južno od Gorice. Nekaj laških oddelkov se nahaja že v dolini reke Vipave. Prihodnji cilj Lahov je Trst in Ljubljana. Avstrijci se na celi poti trdovratno ti-stavljajo in (so v včerajšnih bojih zajeli 4100 La>hov, dočim poroča laško poročilo, da so Italijani vjeli 12.000 Avstrijcev. Francoski generali Vojni urad naznanja iz Pariza, da je odstavil 17 franco-sikih generalov, in da je bilo imenovanih 17 polkovnikov za generale- General Joffre je osebno odvzel omenjenim generalom njih patente, ker so se skazali kot nezmožne. Rusi pred Stanislavom. Petrograd, 10. avg. Ruska armada je prišla v neposredno okolico Stanislava , poleg Pre-mysla najmočnejša avstrijska trdnjava v Galiciji. Rusi se nahajajo le tri milje od te važne trdnjave, s katere padcem je Avstrijcem odrezana pot do Lvova. Uradno se poroča, da so ruske armade dospele do mesta Ohriplin, tri milje od Stanislava ob reki Bistrici. Avstrijci, ki so se umaknili pred Rusi, so za seboj podrli mostove, da zadržijo Ruse. Nemčija je v skrbeh. . Nemška vlada je vsilnih skrbeh radi ppoložaja na Balkanu. Rumunija sili na vojno, posebno radi laškega uspeha, ker med Ruimunijo in Italijo obstoji veliko prijateljstvo. Ljudstvo jo posebno ogorčeno, ker so razne bulgarsk® čete v zadnjem času ropale po rumunski zemlji. Nemčijo sedaj skrti, ker bodejo zavezniki napredovali od Soluna proti Srbiji, ker Rusi v kratkeon zasedejo JLvov in ker se Italijani bližajo Trstu. Vse to bo upljivalo na Rumun-sko, da se vmeša v vojno, če pade Stanislav, se avstrijska armada umakne ob Dnjester pri Haliczu, kjer je avstrijska linija močno utrjena. Stanislav brani pred Rusi nemški general Bothmer. Lvov se spraznuje. Petrograd, 10. avg. General Lehicki je pred enim tednom kljub silnemu deževju in poplavam nanovo začel preganjati armado generala Both-merja. Z zavzetjem mesta TIu-macz, so prišli Rusi v kontrolo železnic, ki vodijo v Stanislav, Tusminieca in Buszasz. Av-Avstrijci so skušali ustaviti napredovanje armade generala Lehickija s strašnimi proti napadi, toda vse je bilo zaman. Avstrijci so bili odbiti s hudimi zgubami. V Petrogradu je razširjeno -poročilo, da je civilno prebivalstvo že pobegnilo iz Lvova. Rusko uradno poročilo. Petrograd, 10. avg. Ob reki Sereth napredujejo naše čete z uspehom in se utrjujejo v pridobljenih pozicijah. V teh bitkah smo med 7. in 8. avgustom zajeli 165 častnikov in 84310 mož. Štirje topovi, 19 strojnih pušk in 11 mortarjev je padlo nam v ro»ke. Ob reki Stokhod je v noči 9. avgusta se približal nam oddelek Av-:strijecv z dvigpjenimi rokami in so prosili, da jih vjamemo. I Toda ko so se jim naši vojaki približali, so Avstrijci hipoma potegnili skrite revolverje in pričeli streljati. Ruski vojaki so potem brez milosti posekali ves bataljon. 2000 Nemcev ujetih. Jugozahodno od Kolomea-Stanislav železnice smo spustili nad Nemce njih lastno iznajdbo — strupene pline. Nemci so bili prepadeni in so se udali. Naša kavalerija je po-lovila 2000 Nemcev in mnogo topov. Svet, katerega smo iztr-gai Nemcem tekom ofenzive gali Nemcem tekom ofenzive dratnih milj. Francozi zmagujejo. 4 j Pariz, 10. avg. Francoski vojni urad danes poroča, da kljub megli in dežju napredujejo francoske čete ob reki Somme. Pri Hem gozdu so Francozi napredovali, dobili 100 Nemcev in 7 strojnih pušk. Avstralske čete na Somme fronti so odvzele Nemcem 60 jardov zemlje. Francozje poročajo, da so uničili tri' nemške zrakoplove včeraj. Rusi zopet na Francoskem. Brest, Francija, 10. avg. Peti oddelek Rusov je dospel na francoska tla. Vsega skupaj so Rusi pripeljali 20.000 novih mož za francosko armado. Prebivalstvo je Ruse navlušeno sprejelo. To je že peti oddelek Rusov, ki se je izkrcal v Franciji. Prvi oddelek je prišel tja 20. aprila. Hindenburg zgubi moč. Dunaj, 10. avg. Dočim je bil Hindenburg od 3. avgusta naprej vrhovni poveljnik nemške in avstrijske armade, so mu sedaj odvzeli poveljstvo nad ono avstrijsko armado, ki se nahaja v Karpatih. Nadvojvoda Karel vodi to armado. »..: .. i ' V-, ja ijl . . J 5.000.000 ujetnikov v Evropi ew York, 10. avg. Dr. John 1 R. Mott, glavni tajnik mednarodnega odbora od Young Men's Christian Association, se je pravkar vrnil iz Evrope, kjer je preiskoval položaj vojnih ujetnikov v raznih državah. Dr. Mott se je odpeljal maja meseca v Rusijo, kjer je najprvo pregledal vojaška taborišča, v katerih prebivajo ujeti Avstrijci, Nemci in Bulgari, nakar je obiskal vse druge ujetnike v vseh deželah. Dr. Mott se je izjavil, da je v Nemčiji danes 1.750.000 ujetnikov, v Rusiji jih je 1.500.000, v Avstriji 900.000, potem pa pridejo Francija, Italija, Anglija in Turčija. Najhitreje se množijo ujetniki v Rusiji, pravi dr. Mott. Odkar so Rusi začeli s svojo ofenzivo pred dvema mesecema, je prišlo v Rusijo 400- 000 avstrijskih, turških in nemških ujetnikov. V šestih tednih je šlo skozi Kijev 230.000 ujetnikov. "Pronašel sem", je dejal dr. Mott, Mda se z ujetniki ne postopa tako grdo, kakor se je v mnogih časopisih poročalo. Skoro povsod, posebno pa v Rusiji, dobivajo vojni ujetniki isto hrano, kakor vojaštvo. Razne vlade se precej potrudijo, da usoda ujetnikov ni pretrda, posebno pa se trudijo, da ne zforu'hne epidemija v ujetni-ških taborih. Young Men's Christian Association ima 45 tajnikov med ujetniki raznih držav, ki skrbe mnogo, da se u«oda ujetnikom zboljša. Ame-rikanci so sploh naredili mnogo dobrot v vseh evropskih državah. 150 oseb utonilo. 5000 brez strehe. Chalestown, W. Va., 10. avg. Najmanj 150 ljudi j je zgubilo življenje, ko se je nad dolino reke Cabin Creek utrgal oblak. Enajst mrtvih trupel so potegnili dosedaj iz vode. Mnogo oseb je bilo videti, kako so se držali drevesnih debel ali razvalin v vodi, toda nihče jim ni mogel pomagati. Neki vlak, na katerem je bilo 300 otrok, ki so se peljali na izlet, je Obtičal blizu St. Albans. Vsi poskusi, da se pride do vlaka, so izpodleteli. Guverner Hatfield je odredil, da odide na lice me- sta nemudoma drugi regiment narodne garde, ki naj vzame s seboj živila, šotore in druge potrebščine za prebivalce v nesreči. Najmanj 150 oseb je mrtvih in 5000 jih je brez strehe. Na-rastle so štiri reke tako nenadoma, da so bile vasi ob bregovih kar poplavljene. Nad 400 hiš je uničenih. Sest mostov Baltimore & Ohio železnice je razdejanih, in vsaka telefonska zveza s ponesrečenim krajem pretrgana. 15.000 prebivalcev se nahaja v preplavljenem okraju. Kje so nemški submarini ? New London, 10. avg. Glasom poročil lista "New London Day" pričakujejo v tem zalivu vsak čas drugi nemški subma-rin "Bremen". The Eastern Forwarding Co. družba, ki je ustanovljena v Ameriki, da pomaga prometu s su'bmarini, je zarentala novo pristanišče v luki za eno leto. V tem mestu bo novi ameriški terminal za submarine. Takoj' so začeli graditi precejšna skladišča za blago, ki ga su'bmarin pripelje in za blago, ki ga submarini vzamejo s seboj v Nemčijo. 'Razni stražniki ob morskem obrežju poročajo, da so videli neki submarin, ki je plovel ob obrežju. Nekateri trdijo, da se submarin Deutschland še vedno nahaja v ameriških vodah in išče primerne prilike, da pobegne zasledovalcem. Zavezniške bojne ladije še neprestano stražijo obalo, in nekaterim se nevrjetno zdi, da bi se mogel Deutschland splaziti mimo teh straž. Poročilo iz Hali-faxa, da je bil submarin Bremen ujet, se ne more niti zanikati niti potrditi. Angleške oblasti o tem popolnoma molčijo. Gibanje v delavskih krogih. New York, 10. avg. 94 pro-1 centov izmed 400.000 železniških uslužbencev v Zjedinjenih I državah je glasovalo za splošen štrajk na vseh železnicah. Vlada Zjed. držav se silno trudi, da prepreči delavski štrajk železničarjev. Železnice so si izprosile 2 dni časa, da premislijo o zahtevah želizničarjev. Glavna zahteva železniških uslužbencev je osemurno delo in večja plača za čezurno delo. Najbrž bo prišlo do večje obravnave glede teh točk med zastopniki železnic in železničarjev, in Zjed. države bodejo naredile vse, da pride do sporazuma. Unije železniških uslužbencev so se izjavile, da so voljne se pogajati na pošteni podlagi z lastniki železnic. New York, 10. avg. Štrajk uslužbencev cestne železnice se je pomiril. Vsi delavci so se vrnili na delo. Kompanije sicer niso priznale unije, vendar so obljubile boljše delavske razmere za sprevodnike in motor-mane ter boljšo plačo. Strajk uslužbencev cestnih" železnic v New Yorku je povzročil silne sitnosti ljudem in pretjla je nevarna prometna kriza. 'Da se 1 j je štrajk pomiril, je precejšna zasluga župana, ki je poklical 'k sebi lastnike železnic ter jim zagrozil, da ne bo dal policije v varstvo kar in uslužbencev, ki skebajo. Lastniki so nato podpisali pogodbo s delavci. Štrajk je veljal kompanijo nad $600.000. -o-- Žita bo zmanjkalo letos. Chicago, 10. avg. Primanj-kanje pšenice in drugega žita v Zjed. državah in v Canadi je povzročilo, da so se cene žitu in moki silno dvignile. Pšenica se je podražila za 23 'centov pri bušlju. Govori se, da so nekateri borzni špekulanti zaslužili ogromne dobičke. Zločinski oče. Beaver Falls, Pa., 10. avg. Ker je haredila nekaj proti očetovemu povelju," je Henry Wil-mer posadil svojo štiriletno hčerko v bučelnjak. Rešil jo je gotove smrti sosed Frank Roberts, ki je moral zločinskemu . očetu s puško zagroziti, da je spustil otroka iz čebelnjaka/ Nečloveškega očeta so zaprli. d , ... f : .s J&Ll^dB Za Amiritp - £2^0 Za po poiiifS OO JLa E, častna straža. 1 'c Pravim, da so tudi goriški r Lahoni pokazali znak žalosti | ob Gregorčičevi smrti, ker pra- j, vih Italijanov pravzaprav ni v Gorici. Vse so samo poturice, , ki jih je nekdaurana. Sedaj bodo imeli ti lo- , povi priliko, da ohlade^ svojo ] jezo in srtf nad delnice onih tovaren; lki izdelujejo streljivo, padle, ■posebno še, ker so Francozi in Angleži začeli z ofenzivo, ki je brez dvoma kazala, da se bo vojna v kratkem- končala in to- » ' ' rej ne bo treba več toliko oroz-i ja. Nihče ni upošteval, da je v istem času, ko so se manjšala naročila za streljivo in orožje,1 | naročevala Anglija. Francija in' Rusija ogromne množine tračnic za železnice. Toda zadnji teden so zopet dospela naročila za orožje. lin sicer naročila za neko gotovo vrsto orožja. 1 Takoj so delnice poskočile, in vse kaže, da klanje v Evropi na noben način ne bo še tako kmalu gotovo. Nad $2.000.000.000 vredno- < sti se je izvozilo orožja in stre- , Ijiva v Evropo. Nekaj malega J teh naročil je odšlo celo v Nem-: čijo, seveda ^krivej na švedskih ali nizozemskih parnikih. Sedaj se je pa razglasilo, da so »1 zavezniki dali Ameriki novo vojno naročilo v znesku $158.-000.000. Nekateri so mnenja, ; da je naročilo celo večje. Ita- 1 lija je naročila 500.000 parov -čevljev za vojake. Vrednost < surovega jekla, katerega eks-portiraj9, da ga v evropstkih tovarnah predelujejo v orožje in streljivo, presega $200000. j 000. Jekla je sedaj toliko flaro-„ čenega v Ameriki* da ^majo ' vse ameriške tovarne, ki ie pečajo z jekleno indirttrijo, naročil Tn dela dovolj za prihodnjih 12 mesetev, če delajo s " pblno paro. Kar se tiče orož-3 ja in streljiva morajo biti zad-• nja • naročila gotova do 'I. avgusta 1917. Kdo torej misli, da bo vojna kmalu gptova? Nekaka jjpr^mtemba je nastala fcri naroČilih za vojfio. j Zavezniki naročujejo sedaj le , 6, 8, 9 in 12 palčne šrapnele in, krogi je. Vse kar je manjšega izdelka, zavezniki danes do: ma izdelujejo, dočim so Nemci, in Avstrijci od nekdaj vso to . stvar izdelovali doma. In še drug pomen je, da zavezniki v večji meri naročujejo velike J kroglje. Nemci so v severni ( Franciji tako silno utrjeni,; da topovi malega kalibra pri podiranju njih postojank sploh j ne pridejo v poštev. Le najtežje kroglje so v stanu razbiti konkretne nemške utrdbe, 'ki . so delo 2oih mesecev od strani nemških inženirjev. Kako ogromna so vojna naročila, lahko prvič presodimo iz naročil, ki jih dobiva Amerika. Drugič pa se je izjavil angleški vojni minister mttnicije, Lloyd George, da Anglija sedaj v svojih lastnih tovarnah izdela v štirinajstih dnevih še ■ enkrat toliko municije kot pred ' enim letom tekom dvanajstih mesecev. In Anglija ne dela sa-j mo »a sebe ampak tudi za Francijo in Rusijo. Kje dobiva Italija orožje ali ga sama izdeluje doma dovolj ali ga do- ' biva od zaveznikov, ni natančno znano. Gotovo je le toliko, r ctyt vsa laška naročila orožja in 1 streljiva v Ameriki tekom 14 r mesecev, odkar je Italija v vojni, ne znašajo niti $20.000.000. f Rusija dobiva veliko množino 1 orojjy iz Japonske, kjer so v 1 kratkem postavili 52 novih to- f varen za izdelovanje orožja. \ Japonska je dobila od Rusije ' nad $400.000.000 za izdelova- 1 nje orožja. * Človek ne bi nikdar prej vr- f jel, da taka vojna požre toliko ' orožja. Ce mi sodimo, da so za- N vezniki v Ameriki naročili za nad $2.000.000.000 orožja in j streljiva, in da so angleške, 1 francoske, laštke in ruske ter č japonske tovarne izdelale za ( najmanj $3.000.000.000 orožja, s 'kar bi zneslo skupaj nekako x pet tisoč milijonov dolorjev za ( streljivo, tedaj vidimo kako ( ogromne množine streljiva je miorala imeti šele Nemčija v A začetku vojne, ko je nemška s armada imela povsod uspeh in N se niti enkrat ni slišalo, da bi 1 Nemcfrm primanjkovalo orož- 1 ja. (Povprečno je Nemčija pla- 1 čala zadnjih petnajst let, vsako ? leto do 600.000.000 mark za 1 streljivo in orožje. Odtod izvi- c ra njen ogromni državni dolg, ki znaša blizu sedem tisoč mili- f jonov mark. Kakor dobro je j vedela Nemčija kaj -pride! In y kakojsilno so se motili rzavezni- s ki, k^ so bili mnenja, da ne pride do vojne. Svojo zmotnjavo ■ so plačali silno dragtf, ker pri- f pravljeni Nemec je planil nad nje kot jastreb na piščeta. Tre- r balo je dve leti, da so se zavezniki oddahnili in si nabavili po- r trebnega orožja. Ce bi zavezniki takoj v prvem letu imeli ^ orožje, bi bila vojna danes že ^ končana, padlo bi nekaj mili-jonov manj nedolžnih ljudi kot ^ jih je sedaj, ko se vojna vleče v tretje leto. r Ameriški eksport v evropske j dežele je izvaryedno visok. Me- s seoa februarija se je izvozilo v s Evropo za $400.000.000. mese- p ca ma j a za $473.000.000, me- z seca junija za $464.000.000. 4. v avgusta je odpljul ogromni s •parnik Baltic iz nevvyorske lu- li ke in odpeljal s seboj 18.500 ii ton streljiva in orožja. In tako a gre danzadnevom. v Vprašanje nastane sedaj, kaj j bodejo izdelovale ameriške to- A varne, ko se vojna preneha? c Radi orožja in streljiva se je s zgradilo v Ameriki kakih 130 s novih tovaren. Severda, te to- d varne so plačane, kajti cena iz- b delkom je tako visoka, da je v h naročilu naredila toliko dobič- e ka, da je plačala tjovarno In mašinerijo. Toda kaj bo * temi 1- tovarnami'po* vojni I Kaj se bo 3 izdelovalo v njih, .ker orožja se - ne bo več potrebovalo bo • z delavci, ki s6 tam^pl&fjettii r ^Amerika, se imoi;a pojrt^diti, s da pfidotft raztfik^ svetovna - tržišča. V tovarnah, kjer se je - dosedaj izdelovalo topovi, krA- - glje, »puške in bajonete, naj se i po vojnj^ izd^lujeio mirovni predme^ pljugl 94 po- - Ijedelski .^troji, -oblaka,< o^uva* . lo, živež gfadbeni materijaf, i itd. Amerika mora skrbeti ,da 1 pride njeno blago v vse sve-1 tovne d^le. Nemčija m Atstri-: ja n. pr? je imela »pred vojno , jako živahno trgovino ^z južno > Ameriko. Ta trgovina lahkp ; preide v ameriške roke. Ame* r riška .podjetnost je največja ; na svetu. Mnogo dobrega obe-i ta tudi zveza južno ameriških 1 republik z Zjedinjenimi drža- • vami. Razmerje in prijateljstvo 1 južnih republik, napram Zje-■ dinjenim državam postaja ved-1 i r>o bolj odkritosrčno. In kadar i se to prijateljstvo popolnoma - utrdi, tedaj se Ameriki odpre nov vir bogastvu in izdelkom. • Ameriškim tovarnam ne bo 1 treba počivati. Odjemalcev bo dovolj, ne samo za vojne potrebe, ampak za mirovne potrebe. -o- Internacionalni so-cijalisti in naši. Internacionalni socijalisti zborujoči dne 31. julija t. 1. v Haagu so se izrekli za popolno ! neodvisnost Belgije in Poljske 1 ter za demokratično federativ- 1 no zvezo Balkanskih držav. 1 Jugoslovanski socijalisti, ali 1 ste vi internacijonalni? če ste 1 internacionalni, 'bodete potrdili svojim sodrugom v Haagu; \ jirestfrfrtli bodete v redOve onih , naših rojakov, ki zagovarjajo ; idejo svobode za vsak narod, , posebno pa še svobodo lastne- | ga naroda. Naj poreko vaši vo- j ditelji v Ameriki kar se jim , ljubi; saj ti vaši voditelji so j vendar manjši ljudje, kakor pa , zbor v Haagu. Ti vaši vodite- ( lji so s svojo narodno apatijo , in s svojimi napadi na vsako j gibanje med nami za svobodo f dokazali, da"so ali agentje Av- ( strije. ali pa ne-zmožni voditi vas. Naj bode resnica jedna ali . drugo, zaslužili so. da jim z ogorčenjem obrnete hrbet. Internacijonalisti v Haagu vedo, da more postati narod srečen le tedaj, ako more uživati popolno neodvisnost, tako narodno kakor gospodarsko, . in da ako se združi z drugim J narodom ali narodi, se mora to . zgoditi neprisiljeno, na federa- ! tivni podlagi, katero prešinjar duh demokratizma. i i Internacijonalisti v Haagu > niso izrekli nekaj novega s svo- < jo izjavo, ker ta ideja je že s edavnej poznana- Vendar za- ( služijo za svojo izjavo vse pri- t znanje, tako kakor /aslu- * žijo vaši voditelji vso grajo m obsoclbo za svoje brezdelje v 1 tej smeri. Socijalna, ekonomič- -na in politična vprašanja v sedanjih razmerah ne moremo reševati vsako za sebe, ampak skupno: jedno je odvisno od drugega. Praktičen voditelj ene ali druge stranke se bode torej posluževal vsega, kar bi moglo služiti v prid stranke. Svoboda, politična in gospodarska je narodu prv\i pogoj sreče. Ali je jugoslovanska politična i^j gospodarska neodvisnost, torej svoboda, neka nemogočega, nepraktičnega ali celo škodljivega za socijalizem in posebno še za vjis slovenske ali jugoslovanske socijaliste. da vaši voditelji ne-le niso čutili potrebo podpirati idejo jugoslovanske svobode, ampak so redno celo zasmehovali in obsojali one, ki po svojih močeh delujejo za to stvar? Vaši voditelji govore, kako so celo svoje življenje posvetili socijalizimu, ikako so študirali socijalna vprašanja, itd. in vendar vsak razsoden človek vidi brez izjave internacijonalistov v Haagu, da nimajo niti trohe i* SCENE NEAQ. GOD.IZIA Na gornji sliki vidite tako-rvano "Goriško mostišče", kjer o 15 mesecev vladali najbolj krutni boji. Lahi so pred tem Gostiščem zgubili najmanj 250. 00 vojakov, predno so ga zaželi. Padec tega mostišča je povzročil padec Gorice. Spodaj * ie mapa okolice Gorice, Trsta n del Kranjske, kamor bodejo Italij ani sedaj prodirali...... pravičnosti v svojem znanju. Oni menda odlično poznajo svoje strankarske teorije, ki se bodo v svoji obsežnosti vTes-ničile morda čez dva tisoč let, toda pota, ki 'bi jih privedla^k takemu uresničenju, niti za korak ne poznajo. Jugoslovanska svoboda bi bila za vas "jugoslovanske" socijaliste slcok k uresničenju vaših idealov. In jugoslovanska svoboda je ravno tako mogoča kakor je bila pred nekaj leti italijanska. Da «0 pa vsled narodne skupnosti in svobode italijanski socijalisti napredovali, niti vaši voditelji ne morejo oporekati. Jugoslovansjca politična edinost je tako mogoča, kakor je 'bila nemška, in tudi tam so sodrugi raditega napredovali. N^še jugoslovansko jedinstvo in jugoslovansko svobodo zagovarjajo vsaj v principu vsi narodi iz van onih, ki so nas dosedaj izkoriščali in ki nas hočejo še izkoriščati. Ako vam ni nič za načelo narodnosti, »morate ostati vsaj zvesti svojirrj jugoslovanskim sodrugom, ki so vendar navsezadnje tudi del jugoslovanskega naroda. Jasno je, da bodo, kakor dosedaj, tudi v bodoče izkoriščani, skupaj z ostalim našim narodom, tudi vaši jugoslovanski* sodrugi, ako se ne vresniči ideja jugoslovanske svobode. Ali ste s svojimt duhovitimi voditelji prišli že tako daleč, da ste voljni prodati tudi svoje somišljenike? Teorije so\ dobre in koristne le toliko, v kolikor se dajo1 vresničiti. Storite praktičen korak, pomagajte do politične in gospodarske svobode svojemu narodu«, ker v svobodnem narodu je svoboden razvon vaših idej. Vi socijalisti ste misleči ljudje, zato pa se ne dajte utopiti v teorije, ki bodo vendarle ostale ničeve teorije, ako ne bodete storili praktičnega koraka k njih uresničenju^ Vodijo vas ljudje, ki stojijo »z eno nogo v Avstriji, z flru>go v Ameriki ter skačejo sedaj na to, sedaj na drugo stran. V interesu takih voditeljev je, da ne storite jedino praktičnega koraka, da se ne zavzamete za jugoslovansko svobodo — dokler nosijo oni odgovornost. Kličem vam še enkrat v spomin na iziavo internacijonalnih socijalistov v Haagu z dne 31. julija, t. 1. in potem sodite sebč in svoje. Član Slovenske Lige. -o-' Pred konvencijo S. D. Z. Komaj nas loči še en mesec dnij, ko se prične druga redna konvencija Slovenske Dobrodelne Zveze, katere se teško pričakuje, kakšna pravila bo-demo dobili in pod kako vodstvo pride Zveza. Raditega sem razposlal i^a vsa krajevna društva Zveze po-verilne listine za delegate, ki so bili v mesecu ima j 11 in juniju izvoljeni na društvenih se- 1 jah. Ko prejme tajnik poveril-! ne listine v roke, naj jih takoj -j izpopolni, in naj jih da društ-1 venim uradnikom v podpis. ■ Ko ima tajnik vse to v redu, ■ naj izroči listine delegatom, ! ki jih vzamejo na konvencijo. ■ da jih tam predložijo poveril- f nem« odboru za delegate. Ki-1 1 teri delegat ne bo imel poveril- * ne listine* ne bo mogel bitii 1 navzoč pri seji. » Ker so sedanja pravila v več l točkah pomanjkljiva, je po-. manjkljiva tudi točka za volitev , delegatov, da namreč more društvo poslati na vsacih 50 1 članov po enega delegata. So . i>a društva, ki so imela nad .50 in nad 100 članov v mesečni aprilu in bi rada poslala še ene-f 1 ga deleeata. a vrh. odbor tega ni dovolil. Raditega sem poslal vsem društvom Še en poveril-ni list za namestnika, v slučaju, da jim konvencija dovoli vstop na zborovanje. Zato naj tajniki istih društev, «ki nameravajo poslati še enega delegata, izpolnijo poverilni list namestnika, da potem lahko drugi dan konvencije pride na zborovanje. če bodejo delegatje tako siklenili. Brate vrh. odbornike in de^j legate se tem potom opozarja,! da pridejo v pondeljek 11. sepf-a t. 1. točno ob 8. zjutraj v Grdi-novo dvorano, da začnemo takoj z ogromnim delom, ki nas čaka, da napravimo dobra pravila in postavimo Zvezi še bolj- • ši temelj. Ima«mo sedaj lep uspeh.. pa bi lahko imeli Še bolj- Dalje na tretji strani. NA ZNANJE POŠILJATELJEM DENARJA V STARO DOMOVINO! ■ t » . 1. 1 . • ■ i . ';«.* j . • ~ ■ :: j -V; J Vsled negotovega dostavljerja poŠte, ki je namenjena itJVroerike v Avstrijo in NennČijo ter narobet sprejemamo denarne poiiljatve do preklica le ped pogojem, da »e vsled vojne izplačajo mogoče s zamudo. Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, aupak nastali 2amoicjo 11 zamude Mi jamčimo za vs&ko denarno poiiljatev toliko čata, da te izplača na določeni naslov. Istotako nam jamčijo za- _ nesljive ameriške banke,« katerimi »mo sedaj v zvezi ra* di vojn«, in radi popolne sigurnosti pri poiiljanju denarja Jt: lOO - $14.00 K: lOOO - $139.00 litlllllflllllllflll Frank Sakser, 82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y. (®hr tHiiuruiati Nulimtal fiuutr) 'i* if • \ •• >' J ' ' « • , , ■ . ,'iv USTAN. S. AVGUSTA. 1S14. INKORP. 17. AVGUSTA »14. V DRŽAVI OHIO i:; "V ^i; »e'j, jfffii' ^ "•""'< 'T' '""iV.*J*......1111 i/«M»iHiiiii'iii II^I 11"1'11 n 5 '» ; _■ ' 1 ;■■ 1 -M ■ 1 . ,' --: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Dr. FRANK J. KBHN, 6202 ST. CLAIR A VB. Podpredsednik: JOSIP KALAN, 6101 WP. CLJUH AVB. TaJnikTFRANK HUDOVHJKNiK, X062 B. »tod 8THBBT. Blagajnik: MIHAEL 8BTNIKAR, 6305 GLASS AVE. ,J NADZORNI ODBOR: Frank Cenoe, 6033 St. Clalr ave. Fran* M. JsfciNJ. 1203 Norwood Rd, Mint. Petrovich, X0V6 B. 67tH at. •TAVMNI ODBOR: Josip tele, 6108 «t. Clalr are. Anton M, Kolar, 3222 Lakeride ara. Louia J, Pire, 611® 8t. Clalr are. FINANČNI ODBOR: Rudolf Perdan, 6862 iProaeer Zott Blrtc, 6006 St. Clair ave. Louis J. Pire, Joalp Kalaa in Frank Cera* Seje ddrektorlja a« vrte vnsflc drugi In Oetrti petek ▼ mesecu na 6029 Olaaa ave. Vae dohodke in korespondenco tikajoče se.S. N. D. naj ae po-Mljajo na prvega tajnika. Nadaljevanje iz 2. strani. šega, če bi se gotove točke popravile. Pri Zvezi ne bi smelo biti * strankarstva, ki se ,je zadnje ' čase pokazalo v več slučajih-Še celo list "Sloga", ki ni uradni organ Zveze je napadel vrh. tajnika, da ni pod vr&čino. Kje neki je ta listič dobil to novico? V kratkem rečeno: od nekega vrh. odbornika, ki je somišljenik dotičnega lističa. Tem potom naj bo povedano uredniku "Sloge", naj se nikar ne vtika v poslovanje Zveze, naj ga ni-"kar ne skrbi, če je tajnik pod ^varščino ali ne. Kajti to imajo v rokah osebe, ki so izvoljene na konvencij?, ne pa urednik "ISloge", ki nima v tej stvari ' 'ničesar govoriti ampak molčati. Omenjeni narodni tajnik je že nad 5 let pri tej organizaciji, ^ko dotičnega urednika še ni-v Ameriki ni bilo, in je Kedno svoje posle (POŠTENO kbi v REDU VODIL, ne da bi Ke uredniku "Sloge" še k»j sa-r njalo o tem, kajti njega še ni bilo med nami tedaj. Tu se ne gre ali je tajnik pod varščino ali ne, ker za to skrbi konvencija in vrh» odbor ter nadzorniki Zveze, ampak gre se za pošteno ime tajnika, da se ga \ sedaj nesramno počrni pred konvencijo, ker bo nekaterim sebičnežem to prav prišlo. Varščina tajnika je bila ustavljena na podlagi, ker je ta družba zgubila pri neki organizaciji in pri nekem društvu $5000 in pri nekem tujem društvu $25.000. Da se pa družlba ogne temu, je družba pisala na vrh. predsednika John Gornika, da mora dati Zveza knjige pregledati državnemu izvedencu, če so i knjige vrh. tajnika v redu. To je družba naznanila en mesec Ifcvfcj, predno termin poteče, in ■medtem časom so bile knjige ■rff. tajnika pregledane in pro-^najdene v najlepšem redu do I zadnjega centa, denarja je to-' like v blagajni, kolikor ga je tajnik prejel. Toliko za danes, več pa na konvenciji. Vrhovne uradnike se prosi, da se pripravijo, da bodejo o svojem poslovanju od zadnje konvencije poročali konvenciji. Enako naj bodejo pripravljeni vsi delegatje, da "bodo imeli vse s seboj, kar jim je društvo naročilo za korist Zveze- Na , tej konvenciji ne bodejo imeli delegatje nobenih znakov, raditega naj delegatje vizainejo zvezine znake s seboj. Kdor izmed članov bo hotel iti poslušat zborovanje ^ konvencije, bo moral imeti s seboj plačilne knjižice, da je član Zveze in imeti plačane vse asesmenje, j ker drugače nima nihče vstopa I na konvencijo. Za časa računov v začetku f septembra in konvencije se bol-/ niška podpora ne bo nakazala za nekaj časa, zatorej naj opro-ste ofli, ki bodejo prizadeti. Z bratskim pozdravom vsem delegatom in delegatinjam Fr. Hudovernik, tajnik. ■tiče se soba za enega fanta s V hrano vred pri dobri in mirni ^ družini, se dobro plača za do-' ber prostof. Med 55. in 14.5 cesto. 6116 St. Clair ave. JAPONSKI SPIJONI NA PANAMI. Ker je ameriška vlada zadnje čase dognala, da se nahaja na'iPanami mnogo ogleduhov v službi tujih vlad, ki se mudijo tam, da bi pozvedeli kaj natančnejšega o panamskih utrdbah, je uložila prošnjo na kongres, naj poostri dosedanje postave glede Paname. Vojni ter pravni oddelek naše vlade so sc zjedinili na jako drastične odredbe, ki bodejo skoro onemogočile vsako ogleduštvo na Panami. Častniki v službi na Panaimi poročajo, da zadnje tedne sumljivo plove neki japonski motorni čoln okoli Paname. Navidezno ta čoln lovi ribe. Zadnji teden je lastnik čolna prosil za dovoljenje, da sme loviti bisere v (Panamskem zalivu. Oblasti so postale sumljive in so odrekle dovoljenje, nakar je šlo poročilo v Washington, kjer se bodo izdale ostre odredbe protf ogleduštvu. POVEČAN DOHODNINSKI * DAVEK. Predlanskim letom je kongres naredil postavo, da morajo plačati dohodninski davek vse one osebe, ki so oženjene in ki zaslužijo več kakor $4000 na leto, in vse one osebe, ki so sajmske ter zaslužijo več kakor $3000 na leto. Na ta način dobijo Zjed. države na leto $6.-000.000 novih davkov. Povečal se je tudi davek na bogate kor-poracije, katerih dohodki znašajo več kot dva milijona na leto. Namesto 10 procentov bodejo te korporacije morale plačevati sedaj 13 procentov na leto. Lepo pohištvo je naprodaj, proda se vse skupaj, za dve sobi in rent se lahko dobi. Poceni. 5704 Bonna ave. (97) Lepo kegljišče je naprodaj skupaj z vso oprrfvo. Po nizkih ceni. 961 Addison Rd. (97) POZOR, SLOVENCI! Cenjenemu slovenskemu občinstvu uljudno naznajam spodaj podpisani, da sem odprl trgovino 2 navadnimi kolesi in motornimi kolesi. V zalogi dobite vedno prve vrste kolesa, ki so garantirana in po zmernih cenah. Ulj mina in točna postrežba Ob vsakem času. Prevzamem v popravila vsa kolesa, Popravilo je točno, zanesljivo in garantirano. x Naša posebnost je izdelava finih bakrenih kotlov kot ste jih imeli v stari domovini, katere izdelujem v vašo največjo zadovoljnost, ker seni izučen v tej stroki. Popravljam vsako vrstne kotle. Posebno se priporočam slovenskim hišnim gospodarjem za napeljavo novih I strešnih žlebov ali pa za po- J pravljanje istih po jako zmernih cenah. Enkrat naročite pri nas in zadovoljni bodete z na- ■ šiVn delom in bodete. še prišli. 1 Izdelujem tudi posebne kotle : za kuhanje žganja, nakar posebno opozarjam. Priporočam se rojakom v obilno podporo , in naročila. S spoštovanjem (108) A. JANEŽIC, 65215 St. Clair ave. j Plača po dogovoru. Poizve se ! na 1166 E. 601 h St. nad mlekar- j jeml , (97) Pohištvo naprodaj za dva človeka. traven se da tudi stanovanje. Poizve se v uredništvu. : ----- (96) Dobro zdravilo. Mr. Jajhn J. iSimek iz New Prague," Miinn. je trpel na £e-! lodčni bolezni leta in leta pred-I no je do/bij pomoč. On nam pi-I še kot sledi: ''Zahvaljujem se vam iž srca za vaše krasno zdravilo, ki se imenuje Triner-jevo ameriško grenko vino. Imel sem težave z mojim želodcem leta in leta in to zdravilo mi je pomagalo. Želim priporočiti to vino vsakomur, ki trpi na želodcu. John J. Simek, New Prague, Minn." Osebe, ki imajo težave pri prebavi, bolečine v želodcu, napetost, bruhanja'bi morale rabiti Trine^-jevo ameriško grenko vino. Daje pomoč pri zaprtju, zgubi apetita, glavobolu, nervoznosti in nepretoavnosti. Sčisti odvajalne organe popolnoma in jih naredi močne. Cena $1.00. Po lekarnah^ Jos. Triner, kemist, 1333-39 So. Ashland ave. Chicago, Illinois. 7, * * * Pri nesrečah imejte Triner-nerjev liniment pri rokah. Priporoča se" to zdravilo pri na-petju, okorelosti mišic itd. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60 centov. Lepa hiša naprodaj za 4 družine. Po jako primerni ceni. •Vprašajte pri 6023 Glass ave. Naprodaj so hiše in dobri loti, na katerih se nahajajo vinogradi in drevesa. Jako zmerne cene. Najlepša prilika, da si naredite denar. Bolje kot da ga v banki držite. Vprašajte pri Louis Rechar, Euclid, O. (97) Slovenska godba! Vsem rojakom se naznanja, da smo ustanovili samostojno slovensko godbo. Rojaki so prijazno vabljeni, da pristopijo. Ustanovitelj godbe je Geo. Kranjčič ih učitelj .jjodbe je Tom Oblak. Informacije na 5810 Bonna ave- (96) NAZNANILO! V nedeljo, 20. avgusta t. 1. priredi dr. "Napredne Slovenke" št- 137 SNPJ velik klet na Kastelčevi farmi, stop 126* Shore Line. Vsakdo ve, da je bilo vselej največ zabave in najboljša postrežba na zletu, ki so ga priredile "Napredne Slovenke". Zato upamo, da nas cenjeno občinstvo v obilnem številu poseti. Dobra domača godba, razne dirke za lepe dobitke, skakanje v vrečah in licitacija dragocene krasne ure. Vse to in še veliko druge zabave bode na razpolago. Nekaj posebnega bo še na dnevnem redu, kar je pa zasedaj še društvena Skrivnost. Bomo pa videli na zletu kaj bo. K obilnemu posetu vabijo (98) "Napredne Slovenke" Iščem žensko za hišna dela in da varuje enega otroka. 1114 E. 63rd St. (97) CENIK MALIH OGLASOV. IME SE DBLAVCE VSE VRSTE, do 26 besed ali • vrat 1. krat po.......................40c, 3 krat po...............».......860. 6 krat po.......................30c. vsaka nadaljna vrsta po 60. DELO I MEJO V8E VRSTE, do 25 bsssd sli 6 vrst 1 krat po......................,20c 3 krat <0 ve« po.................17c. vsaka nadaljna vrsta po 9c. šdbft *i bbBAJ6 IN na HRAko SE SPREJMEJO, do 29 beasd sil • vrst. 1 krat po.......................25c. 3 krat in več po.......20c. Vsaka nrfdaljna vrsta po 4c. / rR*j"ElTTB"OtJ0A, tMIA, rffXfiol VANJE, TRGOVINA, ftd. NAPRODAJ HliA, TRGOVINA, FARMA, KONJI IN DRUGO. T ME SE 08EBE, ZGUBLJENO, IN DRUGO NEOZNAČENO, do 25 besed sil 6 vrst 1 krat po..................:....60c. 3 krat po.......................42c. 6 krat ki več po................35c. vsska nadaljna vrsta po 7c. i mejo se Trgovski so last ni. ki ali druge denarne prilike — preklici in druge osebno ■ti. do 29 bsssd sil 6 vrst 1 krat po.......................60c. 3 krat in ve« po...............$140 Vsska nsdsljns vrsta po 10c. ZAHVALE IN MfciTVAftKA NAZNANILA. Vsaka vrata po...... ...........6c. Za večkrst se Ista cena pomnotl. bRUrrVENA NAZNANILA. i lkrat po .................. ,4c vrata Za vefikrat pd..............3c Trata 4 d o F> bf«»e Pddp.»*j«j«ifc rWD-hf POI c« dir*ki*. Hm Clmkftd Tnwl CV Dvajset let naxsjje imela ta banka Štiri uslulbence. Danas jih ima nad 360, Ima ve« kot 121.000 uloŽnikov, ve« kakor vsaka draga banka t Ohio. Uloiniki dobijo nad 2000 dolarjev obnsti na dan. Ali ste vi eden ismei njih Z enim dolarjem lahko sačnete braniti. Kjer direktoiji dirigirajo. Clewfan6 Ght*t Company Štirinajst priličnih podružnic. PREKLIC! Spodaj podpisana John in Mary Jančigar tem potom želiva preklicati, kar sva mogoče žale-ga govorila proti Jennie Tekavc, in da ista govorica, kakor je naima znano, je čisto neresnična. > (95) Mary Jančigar, John Jančigar. VABILO na veliko vrtno veselico, katero priredi dr. Mir, št. 142 SNPJ. dne 13. avgusta, 1916. na Louis Recharjevih prostorih, začetek točno ob 2. uri popoldne. VZPORED: i. Pozdrav predsednika, 2. nastop pevskega dr, iMir. 3. Žrebanje prstana vrednega $35 katerega je dr. Mir dobilo kot prvo darilo povodom kofitesta-5. Licitacija lepo rejenega ko struna, katero bo vodil brik-jardski župan R. K. 6. Godba na knofe, katero bodeta preskrbela slavnoznana harmonikarja John Črnko in br. Rud. Kožel. 7. Za vsakovrstno dobro kapljico in fine, kranjske klobase bo izvrstno preskrbljeno. Za mnogobrojno udeležbo od strani občinstva in društev v Collinwoodu in okolici vseh organizacij se že naprej zahvaljuje (95) Odbor dr. Mir. ji NICKEL PLATE ROAD, jj NiiitiwI pMi nHoda tli ukoda CHICAGO, FT. WAYNE, j i !' CLEVELAND, ERIE, BUFFALO, \\ i I NEW YORK, BOSTON. > FUtflMvi, kajhUUki *oi<>*i. tamtai *|»lif <| ! Tatovi ii Milnica. Jadil* 28c MpftJ la !' BO« M koailo. I! Nitka ca M, nt potrabaa pojuiik M dajaj« ta i i > »a oglaiita pri j ) j! G. A. Akers, agent, Cleveland, O. !; ]! PSI. Aa«. ttk -■ brpt. lat. "Čas je edina slovenska revija v Ameriki, posvečen za pouk, napredek in znanstvo. NaroČite se na ta velezanimivi list pri "čas" 2711 So. Millard ave. Chicago 111. ali pa na 6033 St. Clair ave. Cleveland, Ohio. Naročnina $1.00 na leto. I&čejo se zanesljive osebe po slovenskih naselbinah, ki bi nabirale naročnike za ta velezanimivi list (Fri.) Dr. L E SIEGELSTEIN 3. NADS. PERMANENT BUHL 746 EUCUD AVL blisu E. 9th St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na isti način in z istimi aparati kat zdravje v VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI U rad n« u r si 9. aj. d* 4. pop. 7. do S. aroi. 10. do 12 dop. ob nodosal). Ixrexite ta oglas, da n« pozabite naslo-Va Naprodaj je trgovina s tobakom, cigarami in moško opravo. Slovenec ima lepo priliko. R. Koses, 5405 St. Clair (95) VELEVAŽNA KNJIGA. Izšla je velevažna knjiga za ameriške Slovence, pod naslovom "Slovenija Vstani!" delo naiega slovenskega učenjaka in delavnega Jugoslovana dr. j Niko Zupaniča. Ta knji-I ga bi morala priti v j vsako slovensko hi&o v i Ameriki. Ta knjiga bi j morala biti evangelij za I ameriške Slovence, kar I se tiče naše Jugoslovan-I ske politike! Nad sto j strani obsegajočo knji-I go krasi pet izvrstnih I slik velikega pomena. I To knjigo dobijo v ro-I ke slovenski ujetniki v I Rusiji. 5000 knjig je poslanih v Rusijo Slovencem. 5000 knjig je namenjenih a m e r i Š k im Slovehcem! Bratje, sezi-I te po tej knjigi, ki ve-I lja le 50 centov. Zraven i dobite veliko mapo ju-| goslovanske zemlje t Na-j roča se pri nas, ali pa I naravnost od Dr. Niko Zupaniča, 1369 E. 40th St. Cleveland, Ohio. POZOR! Cenjenim Slovencem v Cle-velandu in okolici kakor tudi vsem rojakom širne Amerike uljudno naznanjam, da sem prevzel staro znano gostilno, hotel in prenočišče na 1155 \V. 9th St. takoj zraven glavnega kolodvora v Clevelandu, Union Depot. Prijazni gostilniški prostori so vselej na razpolago rojakom, kadar se mudijo v mestu, da nas obiščejo in se pokrepčajo z dobro pijačo, kakor s,veže pivo, dobro vino domače vrste in najboljše žganje, smodke in tobak. Rojaki, ki pridejo v Cleveland na Union Cepot, nas lahko takoj najdejo, če pogledajo na n?io številko. Priporočam se po*nH;rm ki prihajajo in odhajajo v r*™-gc kraje, da se ustavijo pri nas, kjtr dobijo dobro domačo po-.-.režbo in čedno prenočišče po i-amižji ceni, ki je mogoča. Vfem Slovencem bodem vedno i*»a1ežen za vsako naklonjenost in bom gledal, da jim vedno najloljše po slovensko postrežem. 'o-O FRANK PEKOL, 1155 W. gth St. DELAVCIf Stalno delo vsak i zimskih vrtovih in zelenih mu-ti hah ter vnovič izginil iz sobe. Zmečkana brzojavka pa na ne->* srečo ni padla v ogenj, nego ti obležala na robu kamina. Škof S je počasi vstal, kakor mož, ki I, se zavedat, tla, stori nekaj neizogibno potrebnega, pobral br- - zojavko in jo razgrnil in p&gla-e dil. In kaj je čitalo njegovo oko? Namesto poročila, ki mu . ga je bral njegov nesrečni bra- - tranec, je bilo zapisano: "Obžalujem, da ne morem i priti na zajutrek. Pismo sledi. - Florenca." (Pogledal je na datum, ta je bil deset dni star. Škof je obstal za nekaj minut, zatopljen v globoka raz- - mišljevanja; potem je prišel do • sklepa. Vrgel je brzojavko v i ogenj in gledal, kako jo je pla-! men vpepelil; potem je pozvo- - nil. I "Prosim, recite gospodi Mo-lyneuxu, da želim ž njim govoriti," je naročil hišni, ne da bi L le s prigibom trepalnic izrazil svoje občudovanje njeni lepoti. Ko je prišel hišni gospodar, ' mu je mirno, a strašno dobrohotnostjo v glasu rekel: "Ljubi Irvin, jaz prav posebno želim videti Harriet predno se vrnem domov. Ne mudi se mi nič in zato ostanem do njenega povratka tukaj." Ne da bi počaka! na odgovor, se je zopet zatopil v "Times", Mblyneux; je bolj omamuje, kakor korakajoč zapustil sobo, obstal zunaj nekaj časa in se potem zapodil po stopnicah, vod'ecih v kuhinjo. . Spodaj je naletel na Evo. Ta Še nič ni slutila, v kako skrivnosten vrtinec bo zapletena in se mu je šaljivo nasmehnila. "Milostivi gospod iščete mor- : da kuharico?" je vprašala resno. "Kje pa je?" je vprašal on obupan. "V svoji sobi." Molyneux je popade.! kljuko ' na vratih sobe za služkinje in 1 začel stresati vrata. "Odpri," je klical š hripavim glasom. 1 ".Se ravno oblačim. Kaj pa ! je že zpet" "Absolutno neče oditi." "Kdo — ^kof?" se je glasilo 1 prestrašeno vprašanje iz sobe. "Ta ostudni človek mi je j prakat rekel, Ha ostane toliko časa, da se ti povrneš." Za tiVnotek ie nastala tihota, » potem jc glas iz sobe velel: "V tem slučaju mu moraš ti ^eči, da si r-nsiljen odpotovati ; in ga žal ne moffu več imeti v j hiši." "Bojim .*e, dn ga tudi tak 1 migljaj s polenom ne prežene," t je vzdih nil Molyneux. "Uredi svoj kovček pričo £ njega — potem bo vendar šel." 1 "Oli, ta je vsega zmožen." "Pa zapusti hišo tako, da te ( bo videl." c Molyneux je prevdarjal. z "Največja težava je začetek, j je uvod," je govoril., "Žal mi v je, da sem se doslej tako malo \ vežbal v umetnosti, hoditi okrog resnice pa je vendar ne s povedati. Zdi se mi silno teško, škofu kaj dopovedati. Sodim, da instiktivno ve, da se ne držim čiste resnice. Moje spoštovanje duhovske inteligence se z je znatno povečalo. A osebno mi je to neprijetno. Če bi se mi posrečilo mu kristalno pojasniti, kaj naj vrjame..." v $ Glas iz sobe za služkinje je 1; z očitno nestrpnostjo prekinil ta modrovanja. j "Kaj mu ne moreš kar kratko povedati, da moraš odpo- s to vati?" v "To bi pač mogel," je pri- I znal Mblynexix, a na vsak način 1 bo hotel vedeti, zakaj moram odpotovati in pa kam." "Reci mu vendar, da greš k i | svoji ženi." V tem slučaju bo najbrž I hotel iti z menoj." I "Za vraga, pa mu reci, da je I to izključno tvoja stvar in ne I njegova-" I Molyneux je vzdihoval in I premišljeval; naenkrat ga je I obšla srečna misel. k "Saj mu lahko pišem, da mo-0 ram odpotovati/' je zaklical _ skozi ključavnico/ * n "Zaradi mene — pa mu piši, . če ti je tako ljubše," je odgo-3 vorila skrivnostna kuharica. . "Sicer pa — kaim pa se misliš peljati. /Molyneux je zopet malo pre-) mišljeval in je potem rekel: f "Najbolje bi bilo, da se pe-j Ijem v kak miren hotel; tam . sem na varnem; tam bi ostal . tudi čez noč — zakaj misel, „ da bi škofa še tu našel, če bi ) Se zvečer vrnil, mi je strašna. , Kako st pa imenuje tisti hotel . v Kensingtonu, kjer Pearsono- vi stanujejo?" , "Hotel Ruckford." "Res je! Tja se peljem. Zbogom, draga Harriet." , "lAdijo." < Čez uro je liišina stopila . knjižnico in je škofu izročila . pisemce. Spoznal je takoj Ir-, vinovo pisavo. "Počakajte trenutek," je rekel Evi; zavedal se je, da jo bo moral zaslišati. Pisemce se je glasilo: "Dragi bratranec! Obžalu-lem, da ti moram naznaniti, da sem nepričakovano poklican na južno Francosko in se moram odpovedati veselju, biti v tvoji, 1 meni vedno jako prijetni družbi. IPrizanašam ti s posamnič-nostnii literarne zadeve, vsled katere moram takoj odpotovati, in le omenjam, da bom moral osem do štirinajst dni izo-stati. Ne zameri, da te zapu- * ščam tako nagloma in se od tebe še posloviti ne morem, a zagotavljam te, da je vse tako l.itro prišlo, da še za slovo nisem našel časa. Č)b 12. uri 55 minut gre izvrsten vlak v St. Pancras, če se ne motim, ima ' jedilni voz; čudim se le, da to ni zapisano v voznem redu. , Upam da se ne motim, ker te žal ne morem povabiti na obed. Srč*ip po; drave tvoji ljubi ženi in otrokom. Tvoj vedno zvesti — Irvin." « Eva je škofa skrivaj ogledovala; iz njenih oči je svetila pritajena veselost. Ta pa jo je hitro minila, ko je zapazila ve-ličanstveno ogorčenje, s katerim jo je po prečkanju pisma pogledal prelat. "Gospod Molyneux je torej odpotoval?" je vprašal .z glasom, ki je drhtel nevolje." "Da, my lord," je odgovorila l Eva in malo odstopila od njega. 'Z;.,.'.'' Zapazil je to in čelo se mu I je omračilo. 1 "Tu mi piše, da še toliko časa ni imel, da bi se bil od me- ' ne poslovil." i "To je resnica, my lord." 1 "Ah"» je razljučen vzkliknil škof, "vi torej veste, kaj je v I pismu zapisano?'' | "Sklepala sem to iz vaših besed, my lord," je rekla ošab- \ no. i Škof pa nikakor ni trpel o- i šabnosti pri ljudeh, ki jih je lahko ponižal. , * I "Tako?" je dejal in jo je gle- i dal toliko časa, da je povesila 1 oči. To ga je navdalo z nekim j zadovoljstvom in nasmehnil se j je celo, ko je dostavil: "Pa je 1 vendar utegnil pisati to pismo? fl Hvala; ste že opravili." J Ko je odšla Eva, je nekaj časa ugibal potem je stopil k te- I lefonu. I "City, 44, prosim." •čakal je s slu šalom v roki. 1 "Tukaj škof bedfordski," je I zaklical v telefon, "kdo tam?" J "Pardon — zveza ni prava." 1 Pozvonil je vnovič. V "Vi ste me napačno zvezali. J želim govoriti Citv št. 44. Scot- j land Yard." \ Ka je bila zveza napravljena, I je rekel: J "Prosim, po«lji& takoj koga 1 sem; tu škof bedfordski, sedaj I v okraju sv. Johna gozd, ulica J Hiacint št. 47, IFrosim ponav- , ljajte..." 1 "Da! Zahvalim!" i VI. Počasi je prišla Eva po stop- ™ nicah iz kleti. Pred vratmi v! ž knjižnico je nekoliko obstala in i pazljivo poslušala. Potem je 2 vstopila, vzela na omari stoje-5 či cvetlični lonec in zopet odšla. 1 To je bilo morda popolnoma - v redu, oda bedforski škof se ni dal na ta način spraviti v zmoto. Vedel je, da je ves čas gledala njega in zanimivo »francosko knjigo "Ženske noge", s ' katero je hotel razvedriti svo-' jo užaloščeno dušo. Da, bil je celo prepričan, da je čitala naslov knjige ter vedela, da je to za'beljen, nespodoben roman. Vstopila je bila nenadoma, da ni več mogel skriti knjige za časopisom, ki ga je imel v ta namen na kolenih. Če bi jo bil škof videl zdaj na hodniku, bi imel potrjenje za svojo sumnjo. Postavila je cvetlični lonec na mizo in si je rekla: "Kar nič se ne pripravlja za 1 odhtfd." (Dalje prihodnjič.) SLOV. NAR. ČITALNICA trna svoj« prostore na vogalu E. 6let St. In Glase ave. To je edini slovenski kulturni zavod V Clevelandu, katerega Clan In Članica bi moral ibttl veak zaveden Slovenec In Slovenka. MeseCnl-na maša eamo 26 centov, ln zato lahko dobivate vse bolJSe aloven-ake knjige dn Čitalnica razpolaga % vsemi slovenskimi, deloma hrvatskimi ln angleškimi Časopisi. Seje se vriijo vsaki Četrti Četrtek v mesecu v čitalnici. Vpiše vas lahko vsak zaveden čitalnl-Car. Prede. F. J. Kera, «204 Bt Glalr taj. Ignac Grill, 6029 Glass ave. blag. John Oebular, ,1207 E. 60. ' DR. 8V. JANEZA KRST. »T. 17/' J. 8. K. J. preds. A. Braniselj, 1046 B. «1. 8L taj. R. Perdan. 6024 Bt Clair ave. blag. Al. Zakrajlek 1016 B. 61. SL zastop. Fr. Mll&vec, 102» B. «1. SL zdrav. F.J. (Kera 6204 SL Clalr Ar. Društvo sboruje vsako tretjo nedeljo v J. Grdlnovl dvorani 6025 St. Clalr ave. i-H' Samostojno žensko podporno dr. SRCA MARIJE (staro.) [Predsednica Mary UlCar, 119? & 61st St. tajnica Fannie Trbetnlk, 1177 Norwood Rd. blagajni oa KaL Penne, 1133 Norwood Rd. Društvo sboruje vsak drugi Četrtek ob 8. zveCer v Grdlnovl dvorani. Dru&tvenl zdravnik dr. F. J. Kera, 6204 St. Clalr ave. Dr. JUTRANJA ZVEZDA SDPz/' NEWBURQ, O. preds. Fr. Kokotec, 8103 Marble taj. Jak. Volcanšek, E. 82dn St. blag. J. SlmonClC, 8721 E. 77th St Dr. W. HopMms, 8013 Jones Rd. Društvo je vstopnino znižalo za ipol leta ter, zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu v Tomažln dvorani 8112 Marble ave. a». . 1 .1.1.1 ■ ..i..... 1 ■ 1 tu p£.N MuT^HlJT OtfsL taj. John Jadrt*. I486 B. 40th SL blag. A. Zavtriek, 3388 8L Clalr Av. sdrair. FJ. Keen, 8804 BLClair Av. Društvo sboruje drugo nedeljo v mesecu dop. na 8044 SL Clalr ave. Sprejema rojake In rojakinje od 18—40. Ista. pevske va0e vsak torek in Četrtek sveCer na 6088 SL Clalr avs. " DRUŠTVO SV. BARBARE IT. SpsdaJeCs v Fsrsst City, Pa. preda J. Kramar, 998 B. 63rd 8L L taj. Jos. Tsrbovsc, 1886 B. 38 SL Redne mssaCns seje se vrte vsako Četrto soboto v mescu v John Grdlnovl dvorani .. ................K •. P. In P. dr. VRH PLANIN Ima svojs redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v Juratovao dvorani, 16880 Calcutta ave. ' preda J. IvanClC, 16706 Waterloo taj. M. F. Intihar, 16718 Waterloo blag. Fr. Mrainor, 433 B. 168 SL Jan.-1917 II Telovadno In podporno društvo "SLOVENSKI SOKOL" star. J. Katan. 6101 SL Clalr ave. taj. F. Hudovernlk 1062 B. 62. SL blag. John Pekolj 1197 B. 61. SL sdrav. F.J. Kern 6208 St. Clalr Av. Društvo zboruje vsako drugo /nedeljo v mesecu ob 9. liri dop. v mall Schwalbori dvorani. dec.-16. dvorani. avg. 16. U*--—--fl SLOVENIJA zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih na 3044 St. Clalr ave. Predsednik Frank Speiko 3504 St. Clalr ave. tajnik Frank Ruse, 6104 SL Clalr ave. blagajniki John Fortuna, 1376 East 43rd StreeL Zdraimlik za Bprejem novih bratov: Frank J. Kern, 6202 St. Clalr ave. tf*---»-g 8V. J02EFA 8«m. K. K. Podp. društvo zboruje Četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v J. Grdlnovl dvorani. — Vstopnina od 18—26. leta propda, od 26—35. leta 82 00, od jrjU^-40. leta |2.50. Rojaki se vabijo k obilnemu pristopu. Predsed. F. Koren, 1583 E. 41 St. I. taj. F. Koimerlj, 456 B. 152 SL D. taj. J. Stampfl, 6127 SL Clalr. blag. John Germ, 1089 B. 64tta SL Zastopnik za zapadno stran, Geo. Kofalt, 2038 W. 106 SL za Newburg John Lekan, 3514 B. 80 8L ' DR 8LOŽ. SESTRE, 120 88PZ. L' preds. A. Lunder, 1378 B. 47th SL podpredsednica Agnes Prevdnšek. UJ. Ang. MarkiC, 1863 B. 53rd 8L blag. Fr. Vesel, 4030 SL Clalr ave. sdrav. F.J. Kern, 6804 SLClalr Av. Društvo zboruje vsako drugo sredo v mesecu db pol 8. zveCer v Grdlnovl dvorani 11 SAMOST, KRANJSKO PODP. 1! DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, preds. J. Vidmar 3566 B. 81. St. taj. J. TrCek 8596 B. 78. 8t. 8. B. blag. AnL Fortuna 3696 B. 81. SL Nadsornlkt (otOednem zastavonoša hi spremljevalci) Fr. Maver, Jos. iPapei ln John Perko. Vratar Alojzij GUha 41' 8AM. POD. DR. 2U2MBERQ preds. R. Maver, 4220 Superior, taj. John Roje, 1392 E. 47th SL blag. Fr. MarešIC, 4&1 Superior zdrav. F. J. (Kern, 6204 St. Clalr Zboruje zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. url popoMae. na :I04< St. Clalr ave. Društvo .iaie 87 bolniške podpore na teden lnza 8160 plaCuje se 81.00 na mesec. Rojake se vabd k obilnem pristopu. marc. 17. tir---iti I. taj. L. Mrhsr, 1159 BL 68th Bt U. tajnik Jos. Glavlfl; blsgajnlk Math Glavlcb, 6805 Glass sva Drnštvo Zboruje vsako tretjo as> deljo ob 8. pri po#. v Knausovl dvorani aug. 18. {' -SRCA JEZUSA**. 1 1 sboruje drugo nedeljo v msssou ob 1. popol. v Knausovl dvorani Sprejema Člane od 10—45 leta. Bolniška podpora Js 8« na teden, 8800 smrtarias za 81.00 pa mesec. Preda J. Pekolj. 1197 E. 61st St. L taj. M. Oblak. 1885 B. 60th Bt blag. Frank Oo«, 1081 B. 61st »t sdrav. J.M. 8BLIAKAR, 818? BL Clair avs. •' DRUŠTVO CAR NIB L A ST. 4S8 ° L. O. T. M. M preds. Fr. Babnlk. 1882 B. 48. BL taj. Jul. Breiovar, 1178 B. «0. 0t. finančna tajnica in blsgajnioa: Msry Doles, 1598 B. 27th BL zboruje vsaki prvi In tretji torek fv mesecu ob 8. zveCer v John Or. dlnovi dvorani, 6085 BL Clalr ave. I sep. 16. «-41 MLAD. DR. 8V. ANTONA PAD. preds. D. (Blatnik, 3541 E. 81st St 1 tatf. Jos. Lekan, 8668 B. 81 st St. n. taj. Jos. PapeS, blagajnik A. fikufca, 3532 E. 78th SL pod-naCelnik Josip Hribar. Društvene seje as vrše vsako 4. nedeljo v mesecu v šolski dvorani il> ■ I IMENIK DRUŠTVENIH URADNI-KOV S. D. Z. "8LOVENEC" ŠL 1. preds. Al. štemiberger, 863 B. 137. St. taj. Frank ZorlC, 6909 Prosaer ave. blak. Frank Oaredkar. 1063 E. 681 h Bt. zdrav. J.M. Sellškar, 6127 SLClalr ave. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovl dvo-{ rani, 6026 St. Clair ave. "8VOB. SLOVENKE" Št. 2. •preds. Ag. Kal an, 6101 SL Clalr ave. taj. Alojzija Oebular, 1807 a 60th SL (blag. Mary Pesnik, 1177 B. 60th St. kdrav. F. J. KERN, 6204 SL Clalr avs. * Seje se vrše vsak drugI Četrtek v 'mesecu ob 8 zveCer v Jos. Blrkovl dvorani 6006 Bt Clalr avs. "SLOVAN" ŠL 8. Prdes. Martin Sorn, 6606 Bonna ave. tajnik Jos. dkupek, 5626 Bonna ave. blag. Rud. Perdan 6024 SL Clalr ave. zdrav. F. J. Kern, 6804 SL Clak ave. Zboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Jos. iBlrkovi dvorani. 6006 0L Clalr avs. "SV. ANA" ŠL 4 preds. Ivana Gornik, a076' B. 61*t SL tajnica Fr. Trbežnlk, 1177 Norwood •blag. Terezija Ogrlnc, 6124 Glass ave. zdrav. J.M. Sellškar, 8187 SLClalr avs. Kboruje vsako drugo sredo v mesecu ob 8. zveCer v John Grdlnovl dvorani, 6026 |BL Clalr ave. "NAPREDNI SLOVENCI" ŠL 5 preds. Fr. Cvar, $867 Lakeside ave. taj. Frank Weiss, 6926 Hecker ave. blag. Fr. Butala, 6410 St Clalr ave. sdrav. F. J. Kent, 6204 SL Clalr ave. Zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. pop. v John Grdlnovl dvorani, 6026 St. Clair ave. "SLOVENSKI DO M "Št. S. preds. Fr. I^opatlC, 15706 Waterloo Rd taj. J. KorenCWS, Box 126 Euclid, O. blag. John Fabec, 766 E. 200th St. Zborujo yilko tirvo xicmJoHo V mn»« "" «* »• dop. M »7« g- 20am at^J --NOV, DOM- >. 7. S^SsSiSži- sdrav. F.J. Ksra, 6804 SL Clalr avs. Zboruj« vsako ptvo nedeljo v mesec« ob 10.30 dop. v Jos Blrkovl dvt>-rsM. J008 BL Clalr ara. •MCRAB" ŠL S. prods. Frank Lsgan, 678 B. 160th BL ta}. Ignac Msdvsd, 15785 Baranae Rd. blag. Ferd. FsrjsnCie, 988 Ivanhos Rd. zdrav. F. J. Kani. 6804 BL Clair avs. Zboruje vsako prvo nedeljo t mesecu ob t. pop. r osrirvsnl dvorsab na Hoimss avs. "OLAS CLEV.. DELAVCEV ŠL 8. preds. Frsnk Bltteac, 1048 B 61th BL taj. John Brodnik, 6516 Jttnlatta ave. blag JO«. Lunder, 974 Addison Rd. sdrav. F. J. Kern, 6804 BL Clalr avs. Zboruje vsako trstjo nedeljo v mesecu ob 9. dop. v Leo Schwalbovl. divorani, 6181 BL Clair av«. "MJR" ŠL 10. preds. Louis VsCek, 3684 B. 78th BL i taj. Flori Jan Cesar, 3659 B. 82nd Bt. J blag. John Vlntar, 3514 B. 81st St. J sdrav. F. J. Kuta, 3786 Broadway S. Zboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 2. pop. v Joa Smrekarjevi dvorani, 3627 B. 82nd SL "DANICA" št. 11. 1 preds. Agnes Zalokar, 899 Addtoan Rd.. taj. Ivanka Jeršan, 987 E. 76th St. blag. Ana Blatnik, 6304 St. Clalr ave.-zdrav. F. J. Kern, 6204 SL Clak- ave. Zboruje vsaki drugi torek v mesecu ob 8. zveCer v John Grdlnovl dvorani 6026 SL Clalr ave. "RIBNICA" ŠL 12. preds. Fr. VlranL 969 Addtoon Rd. taj. Frank Lunka, 6623 Carry avs^ blag. Nlok Vidmar, 1145 E. 60th St. zdrav. F. J. Kern, 6204 St. Clalr ave.." Zborujte vsak drugI Četrtek v mesecu ob 8. zveCer *v John Grdlnovl dvorani, 6026 SL Olalr ave. "CLEV. SLOVENCI" it. 14. preds. Frank LaurlC, 80K1 Glass avs. taj. Josip Gašper, 1145 B. 60th St. blag. Frank Oranoelj, 5615 Carry avs. zdrav. F. J. Kera, 6804 SL Clalr ave_ Zboruje vsako drugo nsdeljo ob' 9.30 dopoldne v John Grdlnovl dvorani, 6026 8L Clalr ave. "DR. A. M. SLOMŠEK" ŠL IS. preds. Jos. MsgllC, 6614 Schsefer ave.. taj. Leopold Kušlan, 1821 B. 61th Bt. blag. Frank Kebe, 1281 B. 61st BL. zdrav. J.M. SelUkar, 6 <27 SLClalr s vs. Zboruje vasico prvo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v šolski dvoran* sv. Vida. "FRANCE PREŠEREN" ŠL 17. preds. Fr. Sodnlkar, 0818 SL Clalr avs. Tajnik J. Jevnikar, 6124 SL Clair ave„ * blag. A. Anilovar, 6111 SL Clalr m M zdrav. J.M. Sellškar, 6127 SLClalr ave. -fl Zboruje vsako prvo sredo v mesecu s ob 8. zveCer v John Grdlnovl dvorani,. .A 6025 SL Clalr ave. ■ "SV. CIRIL IN METOD" št. 18. 1 preds. J. Zakrajšek, 6818 SL Clalr ave. taj. John Vldodvoll, 1163 B. 61st St. blag. Anton Bašca, 1016 B. 61st 8t. zdrav, J.M. Sellškar, 6127 St.Clair avs. Zboruje vsako Četrto nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v šolski dvorani «v. Vida OPOMBA: Vaako spremembo našlo* ve teh uradnikov ss mors takoj ns-znsnltl ns vrhovnegs tajnika. , SODNUSKO ODOBRENO Navodilo, kako $e postane ameriški državljan. Ustava, proglasitev svobode in postave ameriške [republike. AMERIŠKI DRŽAVLJAN USTAVA IN POSTAVE ■ " 1 Vsa vprašanja in odgovori za one, ki hočejo postati držav- ■ • • * IW1 I t.y« • Ijam. ?To knjuico je odobrila sodnija Zjed. držav. Cena 25c TISKALA IN ZAL02ILA "CLEVELANDSKA AMERIKA" SUS ST.CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO Dobi se edino pri ^ Clevelandska Amerika . NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL ONUSKA TISKARNA. 6119 ST.CLAIR AVE. CLEVELAND,OHIO