Šfc, 9. "V Gorici, v torek dne 10. marca 1914 Tečaj XL1V. Iskala trikrat na teden, in sicer ? torek, četrtek in soboto ob 4> uri popoldne. . Stane wH&, JSjSS^rz ¦ •-Vt leta . . . ,, 5'~-V« „ ...» 2*50 Posamične številke stanejo . . '8-»ln. ««.. Ha naroČila kres doposlane naročnine se ne oiiramo. Telefon št. 83. jVho. za narod, svobodo in napredek !¦ Dr. K l.avrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v L. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obiiko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Občinske oolitue u Gorici. Sanes in intri zaflnji flan za reklamacije! Slovenski volilci., storite svojo sveto dolžnost! Pisarna Narodnega odbora posluje v ulici sv Ivana št. 7. cel dan. Pripravimo se kar najbolje na volitve! SlasMMje aa predsedniškem mestu našega deželnega zbora. Novi deželni glavar prost dr. Faidutti glasuje na predsedniškem mestu kakor je glasoval ranjki dr. Pajer. Tako predsednik ni samo predsednika kar bi moral biti, marveč je strankar in v našem slučaju je to strankarstvo naperjeno proti drugi narodnosti. Tako je predsednik podpiratelj zahtev zastopnikov jeduega naroda in protivnik zahtev drugega naroda, še tako opravičenih in utemeljenih, ali ker te ne gredo k srcu njim, ki še gospodujejo v deželi., glasujejo proti. Tako smo izročeni na milost in nemilost Italijanom in noben večji slovenski postulat, obsežnejšega pomena, ne more hiti sprejet, ker so Lahi v večini. Le za en glas gre. ali ta glas pomeni za Italijane primat v deželi. Pod Pa-jerjem je bila za vse italijanske reči mag-gioranza, za slovenske in še tako potrebne, miuoranza. tačas, ko so bili Italijani edini, pozneje.-pod znano zvezo; sicer pa so se našli Italijani vedno v objemu pri raznih svojih čisto italijanskih rečeh in kadar je bilo treba Slovencem kaj odjemi; kajti edni in drugi so jednako ultranaeio- Dobra hntiitca. Dr. Žmavčcva knjižica: O z d r a V-1 je nje socialnega -življenja z h porabo p r i r o d o s \ o v. j a izdala Socialna matica« v Gorici, je ta'dobra knjižica. Pozdravljam to delce prav srčno, .ker kaže, da uvidevajo mlajši Slovenci, ki še niso prestopih k soc. demokraciji, da se je treba brigati za gospodarska, socialna vprašanja, da se je treba ozirati na maso ljudstva in tej pomagati. V slov. dnevnem časopisju se preveč obdeluje dnevna politika, preveč še brigamo za to, kar stori ta ali oni minister. Ako se naši slovenski državni poslanci v vprašanjih nastavljenja justičnih, političnih uradnikov, nastavljenja učiteljev na naših srednjih šolah ne brigajo za to, da bi pridobili mesta rojakom, potem je brezuspešno, ako kritikujemo delovanje naših nemških vlad. Treba je dajati čirateljem temeljne nauke o gospodarstvu naroda, države, o bistvu države, o življenju raznih delavcev v ka- nalni in jedni in-drugi jednaki prijatelji Slovencem. Pod blagopokojnim grofom Coroni-nijem je bilo drugače. On je bil samo predsednik in nič drugega. Predsedoval je in vodil razprave, odrejal glasovanje in kou-statiral izid. Takrat je bilo 21 poslancev: 10 Slovencev in ti Italijanov. Stali so si nasproti: 10 Slovencev, 10 Italijanov, glavar Coronini je bil predsednik. Če je jednako glasov na obeh straneh, potem prva stran ne more nič brez druge, druga nič brez prve. Odprta je pot dogovorom, kompromisom, pravičnost zavlada in obe strani morete biti jednako upoštevani. Če pa ostane v deželnem zboru tako. kakor je sedaj pod Faiduttijem. potem Slovenci ne pridemo v zbornici čez podpore za kapnice in vodnjake. Kaj je vse mogoče, ako glavar glasuje in hoče biti na svojem predsedniškem mestu strankar, ki upošteva vedno stališče italijanske narodnosti, nam je pokazala seja 2(5. pr. m. Slo je, kakor znano, za predlog poslanca Domiukota, da se naroči deželnemu odboru, da prouči prošnjo itčiteljstva, ter izdela načrt, po katerem naj bi bile ugodno rešene želje učiteljstva, ali ne da bi se pri tem z nova obremenili okrajni šolski zalogi. Pri glasovanju je bilo tako: glede kritja večjih izdatkov za učiteljstvo, ne da bi se obremenili okrajni šolski zalogi, so glasovali za predlog vsi Slovenci, 14, proti so glasovali z- obsideujem, Italijani, katerih je bilo \X ker je bil dr. Pi-tiavčig odsoten. Deželni glavar je naznanil, da je predlog padel -- on je namreč niislff, "da je navzoč dr. Piuavčig in če bi bil navzoč, potem bi bilo 14 proti 14 jn glavarju bi ne bilo treba glasovati. Ali dr. Pettariu in dr. Bugatto sta pripovedovala, prvi s slavnim »regolamcntom«, drugi z zvijačo, da je predlog padel. Dr. Bugatto je razlagal, da je glavar tudi glasoval, ker je'obsedel in tako je predlog padel. Glavar je pripozual, da ni glasoval, dostavil pa, naj bi se v drugi seji še enkrat glasovalo, ko bi bil navzoč namreč tudi dr. Piuavčig! Dejstvo je in ostane, da je bi! predlog poslanca Domikota sprejet, naznanil--/ o izrdn glasovanja s predsedniškega mesta, pa je bilo napačno. V takih razmerah živi naš deželni zbor ali takih razmer ne bomo prenašali! Dolžnost glavarjeva je bila kon*.tatirati, po debati, da je bilo z a predlog 14 glasov, proti M glasov —• on pa je bil topot po- kem narodu in eitatelj bo razumel sam. kako se vlada, sam bo kritikoval, ali vsaj dobro razločeval, ako se kaj kritik nje. Prof. Masarvk v Pragi je prebudit nekaj naših mlajših in jih vodil isa širše popris-če; ti so hoteli pisati v domovini o gospodarskih rečeh v prilog mase, ali niso dobili prostora. Nekateri teh so postali soc. demokvatje, nekateri pa so se jezili v kotu, da ne morejo nastopiti za ideje osvoboditve mase. našega kmeta. Dnevna politika je pri nas glavna stvar, vse drugo brez pomena. Malo ima naše dnevno časopisje, naše revije, prostora za razpravljanje o gospodarstvu, o njegovih močeh, o razvojih raznih socialnih strank v kakem danem gospodarstvu. To bi masi dobro služilo. Da pride masa do boljšega gmotnega in duševnega stanja potom soc. demokracije ali kakega drugega sistema, to je vse edno, da le pride, ni treba povsod gledati v rdečo ruto: koristno je, tla so oglašajo soc. vJemokratje in razlagajo svoj sistem, koristno je, da' državni socialisti je nav-i prav n(i zabil glasovati, ker je mislil, da zoč tudi dr. Pinavčig. To bi bilo krščansko pravične, kar se je ".godilo, pa kaže. kako *e iii?r redno glasovanje, Če je slučajno v prilog Slovencem, ne naznani s predsedniškega mesta s pravim izidom iti pokazalo se je, kako je predsedniško mesto trdno zvezano z italijansko stranjo deželnega zbora. V takih razmerah velja v deželnem zboru samo italijanska beseda in z »rego-lameutom« in zvijačo se v vsakem slučaju potlači Slovence.' To pa ne sme biti in tega ne bo! Skupna dolžnost vseh slovenskih poslancev je, delati na to, da bodi nredsedmško mest« v deželnem zboru res !e predsedniško nie«to v pravem pomenu besede in na tem predsedniškem mestu naj vlada k r š č a n s k a p r a. v i e-ii o s t, ki je bila lani ob otvoritvi novega deželnega zbora tako lepo napovedana! Občni zbor loriške podružnice društvi jugo- slivanskih železničarji,9. V nedeljo dne I. marca se je vršil občni zhot Goriške podružnice društva jugoslovanskih železničarjev v hotelu pri zlatem jelenu« v Gorici. Dvorana je bila polna zborovalcev, kar jasno spriču-je. kako potrebna je podružnica v- Gorici, kako potrebna je organizacija naših železničarjev na sploh. Otvoril je občni zbor odbornik M a-livrli ter pozdravil navzoče. Poročal je tajnik Pavlin, na kar ie povzel besedo S k e r i a n c iz Trsta, ki ie povdarjal, kake važnosti je občni zbor, ki polaga vod-: sivo podružnice v nove roke. Delo podružnice mora voditi odbor, zato mora ! iti odbor dober. Potem ne izostanejo uspehi. Volitve. V organizaciji so bili doslej samo državni železničarji, sedaj so se priklopih tudi železničarji z južne. Izvoljeni so v novi odbor: predsednik Perm i Davorin (južna), prvi podpredsednik F.dvard Pavlin, drugi Fran M a l i v r h, tajnik Dominik T r u Stio-\ i c. blagajnik Alojzij V a I c n t i j? č i č, namestnik Ivan B o s t j a n č i č, odborniki: Ivan Č e r n e, Ivan Polj a k, Fran pridejo do besede in nič ne škodi, da se kut. semenišuik. pokaže na tem polju s s\oj!n! Kcl!c'erjem, Cathrcinom-Hitze-jem, Vogelsangom ali kar jih v Gorres Gesellschaft, iu posebno s tem, da nam razjasm sistem .svojega največjega učitelja, ki je tudi kaj pisal o vprašanjih naslanja kapitalističnega gospodarstva. Tomaža iz Akvi-ia n- piše svoje črne bukve kmetskegn stanu.z razgleda kat. farovža. Pr. Tvan Zmayc je štajerski rojak. I^šl ie tri leta bogoslovee v mariborskem .«.< !M!iš"u. Pred blagoslovom se je poslovil od semenišča. Zdaj deluje v Pragi. I>r. Zmavc je talent, spisal je že nekaj dobrega v nemškem jeziku, spisal v slov. revijah dobro to iu ono. V navedeni knjižici je si.ravil prvi int."'- Slovenci Robert Mavcrjevo teorijo o ohranitvi živalskih, človeških eneržij v zvezo z gospodarskim in drugim življenje:;! r-.-ircdov in kazal na to, da zrhteva tudi življenje naroda, da so vsi njcgov> členi dobro prehranjeni in drugače dobro F u r 1 a n, Alojzij B u d a 1, Ivan B r e -g a n t, Anton Š k r a b a r, namestnika: Ivan Kosovel, Josip Klavčič, ra-, čunska preglednika: Fran Smolo in Jakob Dole s. namestnika: Mihael K riž-n i č in A. V a 1 e n č i č. Skerjanc pozdravlja novi odbor kot delegat centrale. Centrala bo rada pomagala, odbor pa mora izvrševati svoje delo. Želi, da bi podružnica boljše uspevala. Goriška p o d r u ž n i c a in o r a b i t i n a p r v e m m e s t u. Na stotine je slovenskih železničarjev in ti morajo biti vsi organizirani! Dolžnost odbornikov je, da se brigajo za vse uslužbence, naloga nas vseh je, da spravimo vse železničarje v naše društvo. Predsednik Perme sprejme izvolitev ali povdarja velike tež-koče. Izvolitev sprejmejo vsi, vsi povdar-jajo potrebo delovanja, predsednik pa V lepih besedah polaga na srce odbornikom, naj pridno delujejo, naj pridno hodijo k sejam. Ne omahujte! kliče železničarjem in ponovno povdarja potrebo dobrega • trajnega delovanja od strani odbora. ' Zastopnik uradnikov. Pozdravlja došlega zastopnika železniških uradnikov g. oficijaia LovraTe-stena. Ta ¦ spregovori par lepih besed, pa tako iz srca. in v srce, da je žel velik aplavz. Delegati. Za delegate na občni zbor društva v Trstu so izvoljeni: odborniki Pavlin in M a I i v r h in F3 e c i k a r iz Devina (ki se je. med govorniki na občnem zboru posebno odlikoval.) Pogovor o stanovskih interesih je bii dolg in ži--vahen. Interpelacijo, katero je stavil d r. P o d g o r n i k v deželnem zboru goriškem, je omenjalo par govornikov. Izrekla se je zahvala z burnim ploskanjem. Občni zbor je bil prav živahen. Zanimanje iu novi odbor pa sta nam jamstvo, da bo podružnica v Gorici lepo uspevala ter da postane res prva, kakor je želel vrli boritelj železničarjev g. Skerjanc iz Trsta. oskrbljeni, ker sicer je ves organizem bolan, so slabše prizadeti ljudje stroj, ki teče nedejavno. Prazno tekanje stroja »Leer-iaufen« imenuje slabo ohranjenje mase Ernst Abbe, ki je nasloni! svojo teorijo in prakso na R. Ma.verjevo teorijo o ohranitvi eneržij. >-Die K.raitvergeudung durch nutzlosen Leergang des MenseVen geht auf Kosten der Mit\virkung der Intelli-genz tmd der geistigen Regsanikeit des Menschčn und bedcutet, dass ein \vert-volles Kapital, v.elches Deutschland besi tzt in der natiirlichen Intelligenz seiner arbeitenden Schichten, zum grossen Teil brach. liegen bleibt, \veil die Bedingungeu abgeschnitten sind, unter denen diese Intelligenz voli zur Gelltung kommen kon-nte.* Abbe je bil profesor fizike in kemije v Jeni. Združil se je z optikom Zeissem in Schotom ter manjše podjetje "le-teh povzdignil na višek velikega podjetja, ki izdeluje razne optične izdelke. On je uravnal delo. in življenje delavcev v tem podjetju tako, da dobro izhajajo in so slično Shod v Kobaridu. V nedeljo 15. marca ob 2. uri popoldne se bo vršil v Kobaridu v občinski vojašnici jauen shod. DVEVNI RED: Poročilo o političnem položaju v deželi. Poročata poslanca ffliklaoiČ in dr. Podgornik. ' Slovensko politično društvo. normalno ali Črežnormalnp inteligenten. Tako n. pr. stoje otroci iz najboljših internatov petrogajskih po svoji inteligentnosti za cela štiri le-t a nad otroki najubožnejših delavcev iz moskovskih predmestij. Vzrok te krute zakonitosti utegne biti ta, da se roditelji ne morejo kdovekaj pečati z otrokom, oziroma z njegovim duševnim razvojem. Tem izvajanjem je sledila živahna diskusija o vprašanju: Kaj nas uče ti izsledki? V diskusiji je g. predavatelj vsestransko odgovarjal na različna vprašanja, .ki so mu jih navzoči stavili o predmetu predavanja. Splošna sodba je, da so taki roditeljski večeri jako umestni in želeti bi bilo, da bi se jih roditelji še v večjem številu udeleževali in zlasti v diskusiji izražali svoje misli o šoli in šolski vzgoji. Ožji stik med šolo in domom — to je sploh namen takih večerov. • Politični pregled. j Pred razpustom parlamenta. — &i V aH gotovo je pa, da je mednarodni običaj čisto drugačen. Mejni spori so povsodi pogosti, reši se jih pa diplomatičnim potom. Tudi v tem slučaju bi to bilo bolje. Na vse zadnje morejo krvavi spori povzročiti velike neprilike, kajti ni treba, da bi bili vedno spori na meji male črnogorske kraljevine, kaj, če bi bil isti oficir to storil na laški aH ruski meji! Albanija. — Princ Wied je prispel v Drač. Mesto je bilo slavnostno razsvetljeno, če v evropskem ali v albanskem stilu, o" tem molče viri. Za ministrskega predsednika je imenovan Turkhan paša, bivši turški veliki vezir in poslanik v Rimu. Torej vsaj enega državnika bi imela albanska vlada. — Med severnimi Albanci je razvita zelo velika agitacija, da postane glavno mesto — Skader. Na jugu; se upor Grkov vedno bolj razširja. Protestno zborovanje dunajskih slovanskih dijakov proti italijanskemu divja-/ štvu na šoli »Revoltella« je naša slavna vlada na podlagi znanega,.reka, pravica-nad vse, — prepovedala. Ko so dobili Ja- no rmalno ali arež'n'ormaln.0 inteligenten. Tako n. pr. stoje otroci iz najboljših internatov petrogajskih po svoji inteligentnosti za cela štiri le-t a nad otroki najubožnejših delavcev iz moskovskih predmestij. Vzrok te krute zakonitosti utegne biti ta, da se roditelji ne morejo kdovekaj pečati z otrokom, oziroma z njegovim duševnim razvojem. Tem izvajanjem je sledila živahna diskusija o vprašanju: Kaj nas uče ti izsledki? V diskusiji je g. predavatelj vsestransko odgovarjal na različna vprašanja, .ki so mu jih navzoči stavili o predmetu predavanja. Splošna sodba je, da so taki roditeljski večeri jako umestni in želeti bi bilo, da bi se jih roditelji še v večjem številu udeleževali in zlasti v diskusiji izražali svoje misli o šoli in šolski vzgoji. Ožji stik med šolo in domom — to je sploh namen takih večerov. • Politični pregled. j Pred razpustom parlamenta. — &i V četrtek sklicana seja državnega zbora bo najbrže pokazala njegovo delanezrnož-nost, vsled česar bo parlament razpuščen. V dve uri trajajoči avdijenci pri cesarju je že dobil ministerski predsednik grof Sturgkh polnomoč- da izvede na podlagi § 14, zvišanje rekrutnega kontingenta, nova posojila in predlogo o bosenških železnicah. Parlament bo odgoden do jeseni, potem sledi razpust, če ne odnehajo Čehi od obstrukcije. Poslanec*— policijski špicelj. — Ko so prinesli »Narodni listy« senzacionelno vest, da je načelnik češke nar. soc. stranke plačan od tajne policije, da ovaja narodne ljudi, takrat marsikdo ni verjel razkritjem mladočeškega lista, ker tako grozna so bila razkritja. Danes je pa to že dokazano, danes • izgovarja že vsak ime dr. šViha z zaničevanjem. Češki narodni svet je imel včeraj sejo, na kateri je natančno preiskal vse dokumente glede krivde dr. Švihe in se je popolnoma prepričal, da je dr. Šviha kriv, da je bilkpn-fidcnt tajne policije in da le zato izključen iz vsake narodne družbe. Dalje je proglasil Češki narodni svet, da je mandat 'dr. Švihe prost. Dr. Šviha je po brezuspešnih poskusih, da bi dosegel tajna policija zanj ugodno pričevanje, odpotoval iz Prage in podal v inozemstvo. Značilno je, da je pač vložil ovadbo proti »Narodnim listom«, tožbe pa ne. S tem pa še ni ta žalostna afera končana. Narodni socialci dolže sedaj mlado-čehe, da so sckrivi, ker so vedeli že dve leti o ovaduški službi dr. Švihe, pa niso nastopili proti njemu, temveč pri volitvah celo strastno zanj agitirali. Mladočehi pa odgovarjajo, da so pač nekateri slutili o tem, da pa ni nihče imel dokazov za sum, predno pa človek očita komu efijalštvo, mora pač tudi imeti dokaze za tako grozen očitek. Spopad med avstrijskimi in črnogorskimi mejnimi stražami. — Na prelazu Metalka v Bosni je prišlo do spopada med avstrijsko in Črnogorsko mejno stražo, avstrijska je streljala in sta bila dva .Črnogorca ubita, štirje pa ranjeni. Oovdri se, da je imel sicer avstrijski častnik, ki je dal povelje streljati, formalno, prav, aH gotovo je pa, da je mednarodni običaj čisto drugačen. Mejni spori so povsodi pogosti, reši se jih pa diplomatičnim potom. Tudi v tem slučaju bi to bilo bolje. Na vse zadnje morejo krvavi spori povzročiti velike neprilike, kajti ni treba, da bi bili vedno spori na meji male črnogorske kraljevine, kaj, če bi bil isti oficir to storil na laški aH ruski meji! Albanija. — Princ Wied je prispel v Drač. Mesto je bilo slavnostno razsvetljeno, če v evropskem ali v albanskem stilu, o" tem molče viri. Za ministrskega predsednika je imenovan Turkhan paša, bivši turški veliki vezir in poslanik v Rimu. Torej vsaj enega državnika bi imela albanska vlada. — Med severnimi Albanci je razvita zelo velika agitacija, da postane glavno mesto — Skader. Na jugir se upor Grkov vedno bolj razširja. Protestno zborovanje dunajskih slovanskih dijakov proti italijanskemu divja-/ štvu na šoli »Revoltella« je naša slavna vlada na podlagi znanega,,,reka, pravica nad vse, — prepovedala. Ko so dobili laški študenti v Oraču zaslužene batine, so smeli v Trstu proslaviti tepeno avantgardo za laško vseučilišče, ko pa so hoteli protestirati slovanski dijaki proti čisto navadnemu barabstvu, ki se hoče s silo vgnezditi na tržaški Revoltelli, tedaj pa se je nakrat zbudila znana avstrijska pravičnost in vlada je prepovedala jugoslovanskim dijakom, da bi nastopili proti barabstvu na visokih šolah. Tudi prav! — Zadovoljni pa smo, da je doseglo laško divjaštvo to, da so sedaj spoznali vsi slovanski poslanci, da je v Trstu laška univerza nemogoča. Veleizdajniški proces v Lvovu. — Ni se še poleglo ogorčenje nad ogrsko justi-co, kakor se je kazalo v Marmaroškem procesu, ko se odigrava že nov veleizdajniški proces v Lvovu. Ker so razdeljevali Rusi Bendasjuk, Koldra, Sandovič in Hudina ruske knjige, skrbeli za nastavljanje ruskih učiteljic in priskrbeli dijakom tudi ruske štipendije' so obtoženi — veleizdaje. Glavni krivec je pa Bendasjuk, ker je spisal rusko slovnico. Zaslišanih bo 96 prič. . —. Domače vesti. Veleturist. — V nedeljo, dne 15. t. m. uprizori dramatični odsek našega Sokola veseloigro; s to bo dana vsern prilika nasmejati se enkrat prav iz si ca. Skrbne ženice bodo gotovo privoščile razne neprijetne situacije ravnatelju DoJinarju, ki skače pod pretvezo turistike, čez ojnice zakonskega dvovprežnega voza. Za gospodične je stvar podučljiva, ker bodo lož-je v bodoče izvohale razne »trike« gospodov soprogov. Seveda bi bilo krivično, ako bi moški od svoje strani pustili vso zabavo nežnemu spolu in si ne privoščili nekoliko emancipiranke Zore, Mice v hlačah itd. Sicer pa naj skrbi občinstvo za ravnotežje med obema spoloma, kajti naša naloga to ni, — ^Koncert češke filharmonije v Gorici. V nedeljo, 26. aprila priredi Češka filharmonija v Trgovskem domu ob priliki svoje turneje v Italijo velik, simfoničen koncert. Opozarjamo že danes na to prireditev. — Roditeljski oečer. Roditeljski večer, ki ga je priredila gor. podn »Društva slov. prof.« v soboto dne 7. marca t. 1. na tukajšnjem ženskem učiteljišču, je kot prv poizkus take prireditve v Gorici uspel prav dobro. Navzoči stariši in prijatelji mladine so z zanimanjem sledili izvajanjem predava- - telja g. prof. d r. O z v a 1 d a, ki nas je seznanil z najnovejšimi izsledki modernih psihologov in mladinoslovcev o inteligentnosti otrok in njenih zakonitostih. Jedro njegovih teoretičnih izvajanj je približno sledeče: Inteligentnost je nekaj vse dru-, gega, nego.pa spomin, ki se v prvi Vrsti vposteva po naših Šolah, in pa n a-d a r j e n o s t (talent) za ta ali oni predmet Inteligentnost je občna priiagodivost duha na nove naloge in pogoje življenja, to se pravi, inteligenten je tisti, ki se mu duh ¦„ pod najrazličnejšimi pogoji in pa na najrazličnejših popriščih zlahka prilagodi novim zahtevkom, ali z drugimi besedami: tisti, ki hitro p reu d ar i in samostojno razsodi, kako mu ie ravnati v tem ali drugem položaju, v katerega Če-stokrat kar nepričakovano Človeka postavi življenje, oziroma poklic. Uspeh v živ- - Ijenju (poklicu, znanstvu, umetnosti...) zavisi pretežno od posameznikove inteligentnosti. V najnovejšem času so začeli veščaki (psihologi in mladinoslovci) z lepim uspehom — s pomočjo precej zapletene metode »testov« — proučevati inteligentnost in njene zakonitosti; v rokah veščaka, pa : - samo veščaka, je ta metoda nekak preiz-" kuševalni kamen, ki se ob njem da precej zanesljivo indicirati kolikost in kakovost otrokove inteligentnosti med 3.—13. letom. Ob suhih številkah so francoski, angleški, nemški, ruski, amerikanski, italijanski proučevala, poleg drusreera, izsledili, rekel bi, oduren zakon, da vseskozi odločuje socialni položaj, ;v o s ob it o premožnost, oziroma ;\uboštvo stari še v, v koliko je ^jihov>?otrok normalno, pod- državnim uradnikom preskrbljeni tudi za starost. Delavec mora dobiti amortizacijo za izgubo svojih moči. »Die Gross- I industrie treibr 7\\ Lasten der Gesamtheit I gem,einschadlicheri Raubbau aui die pny- I sische Volkskraft, wenn sie^sich nicht der- I art einrichtet, von sich aus aufzukotnmen I fiir den ganzen regelmassigen und exzep- I tionellen Verbrauch menschlicher Ar-1 beitskraft in ihren Betrieben, wenn sie I also diesen Verbrauch nicht als festen I Wirtschaftsfaktor, ganz ebenso \vie die J Amortisation der toten Betriebsmittel, in j mre Wirtschaftsfuhrung aufnimmt« — I Velko svoje premoženje le volil ustanovi I »Zeiss Stiftung«, ki naj služi navedenemu I podjetju, za katero je izdelal poseben sta-1 tut. Dr. Žmavcu je življenje, gospodarstvo, vsakega naroda priroden proces in mu je vsako razvijanje v nasprotju s pri-rodnimi zakoni greh proti življenju naroda. Priroda zahteva, da jenja izrabljanje mase v korist neke vladajoče manjšine, ker je narodov organizem bolan, ako ! ni dobrega življenja za maso. Rimljanskrl zakon, ty velja še v vseh državah, se j mora zatreti, to je zakon v korist izčrpo- I valcev, socialno pravo pa je še le v raz- I vitku. Škoda, da je prekratek v svojih J j izvajanjih. On je pisal to razpravo le za \ inteligente, ki imajo že kaj podlage Z4 ra-i zumljenje socioloških, državopravnih, pri- j | rodoslovnih znanstvenih razprav. Naj bi [ bil veliki stilist knez Peter Kropotkiif slov. žurnalistom in socialističnim pisateljem ¦ pred očmi, ki je vse, kar je pisa1,; pisal z ozirom na priprostega kmeta, delavca, da ga ta dva človeka razumeta. Kropotkin I je zdaj 70 let star, je eden največjih zdajšnjih pisateljev sveta, njegova izobraženost obsega vsa znanstva. On piše tudi ono, kar je težavno razumeti, tako razumljivo, da ga razume kmet in delavec. Na ta je mislil, za ta dva je mislil in za ta dva je pisal ta človek velikega srca) Dr. Zmavc je sin kmetije. On ima to prednost. Le škoda, da ni živel dlje Časa na Kranj- j ' skem ali Goriškem, tu se govori in piše slovenski jezik drugače, * kakor na Slov. Stajerju, v katerem kvari stik z Nemci in nemški jezik že v ljudski šoli jezik kmetije, v trgih in mestih pa komaj pusti slov. jeziku dihati, Malo znanstvenikov imamo Slovenci. Ker ni vseučilišča, jih prav ne more biti. Vseučilišča jih vzgajajo in družijo. Tudi profesorji naših srednjih šol nimajo pravega torišča in se malo brigaj© za to, da bi bili kot znanstveniki tudi učitelji slov. rnasi. Veselo je videti, da se hočejo vezati naši mlajši znanstveniki z vseučiliščem v Zagrebu. Nemara vlada v Sa-1 rajevem otvori vseučilišče. Slovenci ga ne dobimo kje v domovini, proti temu so se zarotile vse avstrijske vlade in avstrijski Nemci in Nemci v rajhu. — Dr. ] Žmavcu bi bilo treba osigurati mesto na I vseučilišču v Zagrebu. Slovenski masi je treba učiteljev, ki ji razjasnijo njeno ubogo življenje, treba ji je razjasniti narodovo gospodarstvo in gospodarstvo drugod, masa našega naroda misli, da je tako, kakor je pri nas razsodil Bog in da Umrl )e v Goric! trgovec Fellce Mo-setig, ki je imel svojo trgovino za vojašnico. Tovarna vžigalic »Šolo« v Gorici •— zaprta. — 21. t. m. preneha delovati zgo-rajomenjena tovarna po večletnem obstanku. V tej tovarni je bilo vposlenih še pred nedolgim časom nad 200 moči, večinoma ženske. Nekatere so bile iz mesta, večina pa iz naše okolice. Dnevna plača je bila od 70 v do 2 K. V Gorici imamo jako malo večjih podjetji in še ta kar jih je, povečini životarijo Jn preti ustaviti delovanje. Najhujše zadene zatvoritev tovarne4 one delavce, ki so bili v tovarni že nad 30 let in so sedaj-brez dela! Oskrba za starost?!? Zborovanje tobakarnarjev v Gorici se je vršilo ob mnogoštevilni udeležbi. Predsedoval je gospod Josip Schwarz, ki se je v svojem pozdravnem govoru spominjal umrlega finančnega ministra grofa Zaleskega, Poročal je v slovenskem in italijanskem jeziku o malih priboljških, ki jih bodo deležni društveniki, za kar, gre, zasluga centralni zvezi, kateri se je občni zbor primerno zahvalil. Predsednik je prečital na to poročilo centralne zveze in zbor je sklenil odposlati zvezi spomenico v stvari užigalic. Podpredsednik Sar-dagna, kot delegat krajevne podružnice, je poročal o uspehih zadnjega kongresa na Dunaju, na kar se je zborovanje zaključilo z zahvalo predsedništvu in Trgovski zbornici. Veliko vrtno veselico priredi, spomladi v nekem lepem parku mesta »Čitalnica Balkan«. Ker prične tako| pevski zbor z rednimi pevskimi vajami, napro-šeni so vsi pevci (tudi oni, ki niso še sodelovali pri goriomenjeni Čitalnici), da se udeleže pevskega sestanka, ki se vrši v sredo, dne U. t. m. ob 8. uri zvečer v restavracijskih prostorih Trgovskega doma. »Časopis jugoslovanskih železniških uradnikov« priobčuje interpelacijo pos!. dr. P o d g o r n i k a in tovarišev v goriškem deželnem zboru o razmerah na državnem kolodvoru v Gorici. Za dosego dobrih uspehov v korist G. M. družbe si je pridobil lepih zaslug g. železniški čuvaj Sluga. G. Fr. l?apst re-vident j. ž. v Gorici je poslal v yu,byano K 6 s pripombo: »Ne za konfete pustil — ampak Ciril in Metodovi družbi«. V Ameriki ne cvetejo zlati časi. Dandanašnji je treba trdo delati, da si človek v Ameriki kaj prisluži. Iz Brd nam poročajo, da pišejo Brici v Ameriki domov, da nimajo zaslužka in niti toliko nimajo, da bi mogli domov. Pišejo domov, naj jirn pošljejo denar za pot, da se vrnejo v domovino. Kdor misli iti v Ameriko, naj to stokrat preudari in premisli! Dobrodelnost goriškega magistrata. Iz mestne blagajne je bilo izplačanih meseca januvarija t. 1. 4253.30 K revežem, in sicer 398 družinam 3426.80'K, to so stalne podpore, in 826.60 K raznim drugim revežem. — Ali dobijo toliko »denarja res le reveži?! , . Cerkveni tatovi, —- V Slorencu pri Moši je bila okradena cerkev. Tatova so prijeli: sta H. Usieri in L. Batistuta. Mar»a Pin iz Tržiča, stara 34 let, je izgnana iz Gorice, ali vselej se vrne v Gorico, ko prestane kazen, odmerjeno jej, ker se vrača v nase mesto. Sedaj je dobila mesec dni zapora s 4 posti. Ko presta- I se ne da nič pomagati na beigšš, da je na-I šemu kmetu določen prostor v tvomici I svetovne industrije, v kateri ima izkrva-I veti. Kaj pomaga Ciril Metodova družba, I nje večji denar— vas za vasjo pada v tu-I je roke! A naš človek je gmotno-revež I tuje industrtfe v Ameriki in v Vestfaluu, I dostikrat je lačen ta človek v svojem ži v-llfenltt. Lepo je narodnost rešiti, ali še lep-I še pomagati rojakom do nasitenja, siti se 1 bodo tudi držali rodne domovine in jo bra-I uili, jo olepševali z vsem lepim, kar pre-I more veliki talent mase. Crnst Abbe je bil I ubogega delavca sin in pisatelj Gustav I Schmoller se poslavlja oo* njega s temi be-I sedami: »Jemljemo slovo od teoretika in 1 praktika Abbe-ta s prepričanjem, da je kot I velik idealist v marsičem svoj čas pustil I nazaj, hodil naprej, ostal pa z duševnimi I voditelji svojega časa v sporazumu in sto-I ril kot sin naroda istemu veliko neven-I Ijivih dobrot.« " D r. S l a n c, ne kazen, jo pošljejo domov, meseca maja i bo pa že zopet sedela v goriških zaporih, fi V Gorici je bilo v času od 22. do 28. febr. 1.1. rojenih 13; umrlo je v istem času 17 oseb. 14-letna tatica Iti požlgalka. — Žan-darmerija v Ogleju je izsledila neko 14 letno dekle iz Ogleja, ki je lani v decembru pri Tržiča ukradla y neki tiiši večjo svoto denarja potem''"pd Tliša^teJigsJa,^^ da bodo mislili, da js denar zgorel s hišo vred. Tako je izpovedala pri žendanneriji. Domača politika. _ Kolonska pogodba na 6 let. — »Novi Čas« ima sedaj dosti nepoštenega opravila ž dobo kolonske pogodbe. V deželnem zboru je bil sprejet predlog, ki določa ctobo kolonske pogodbe na 6 let. Vladna predloga je določala dobo na 3 leta. klerikalci so hoteli 9 let. Sprejeta pa je dobaH ft let. torej srednja. 6 let — to je minimum. 5 tem, da je sprejeta doba-6 let. Še ni rečeno, d d' g o s p o d a r " in kol o n n e* smeta skleniti m e d s e b o j n e pogodbe na 9 ali še več let. Kjer so dobri odnošaji med gospodarjem in kolo-; nom, bo segala pogodba brez dvorna nad 6 in nad 9 let. Saj so še sedaj v dobrin od-tiošajitt ostal? koloni, rod za rodom, na eni in isti zemlji, ko so bile pogodbe le od leta do leta. Kjer ne bode sporazumljenja med gospodarjem in kolonorn, se bo gospodar skušal otresti kolona in razrušenje pogodbe ima utemeljeno v §§ 16. in 17. in more doseči razrušenje pred potekom 6 let. Gospodarske koristi kolona pa so varovane dobro z dobo 6 let. To se je upoštevalo. "»Novi Čas« kriči, zavija in laže v svoje posebne namene, ki se mu pa ne uresničijo. Namesto da toliko kriči o dobi kolonske pogodbe, naj bi rajši kaj povedal b Črtanju § 9. zakonskega načrta, kar je v škodo kolonorn In kar se je zgodilo z molčečim pritrjevanjem naših ljubih novo-strtijarjev. Vladni zastopnik je rekel, da bi bi! zakon brez določb § 9., ki govori o medsebojnih pravicah In dolžnostih, pomanjkljiv, vendar so ga črtali dasi je Slovenski klub pravočasno svaril pred črtanjem tega §., ker je videl v črtanfu "'¦'* Škodo1 kolona! To, to naj piše »Novi Čas«! Ne pa begati kolone z 9 letno pogodbo. % določbo 6 let se ni storila nikaka škoda, s črtanjem ¦§ 9.. torej po sokrivdi novostru-jarjev, pa je zadan kolonorn hud udarec. »Novi Čas« \t» doklada na tižitnino. — Na Kranjskem so zvišati poslanci S. L. S. deželno .doklado na državno tižitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter mesa od 40# na 145?;. »Novi Čas« pravi na to. da je na Kranjskem uvedena tako visoka doklada. k i j e r* a Goriškem imamo že leta in leta. Cela dežela ve,'hr menda vedo to tudi v uredništvu »Novega Časa«, da imamo na Goriškem 1201 doklado na erarsko tižitnino — vendar piše »Novi Čas«, da kranjska užitnina je tako velika kot goriška. Torej 145?' ali 120^ je \m njem vsejedno! Da vsejedno, kadar laže svojim bravcem! »Trififter Wochenp05t«. — V Trstu je začel izhajati tednik »Triester VVochcn-post«. V svoji prvi številki razvija svoj program in pravi, da Nemci vidijo v vsakem oslabljenju Italijanov slovanski napredek ob Adriji, zato So oni proti Slovanom In stojijo na strani Italijanov. Tako zahtevajo njihovi nemški interesi. >Pic-c"ta<- je samega veselja ves iz sebe radi take izjave • nemškem listu in kaže na Prago in Ljubljano, ki imate za seboj nemško zgodovino pa ste sedaj slovanski' %*\ uteene biti v kratkem z Gorico, Pulo, Trstom! in kako hitro se izvrše take pre-memhe, v jedni generaciji! — Nemški list govori odkrito prav! Tn veselje ^Piecolo-vo« le tudi odkrito. Tudi prav! Slovani v Primorju na upoštevajmo enuncijacije enih in drugih in uravnajmo si svoje delovanje skupno za slovansko bodočnost ob Adriji! To bo pa najbolj prav! Srpenlca,'6. m a r C a. Danes se vrši volitev županstva. Županom je izvoljen: Jožef Logar, podžupanom: Andrej Berginc, Miha Muznik, Ivan Kranjc,' Anton Trebše. Starešinstvene volitve, predpustni pori-deljek, so bile precej burne. Pokazale so se kar tri stranke, a tik pred volitvijo sti se dve združili, tretja je pa odstopila. Iz Soče. — G. dr. Gruritar, odvetnik F^btilrlmrrtp-^dftroval-MLK za potrebščine ubožnim šolskim otrokom in 10 K za ,§6lsko .knjižnico. Do danes je g. doktor prvi, kateri se je spomnil na naše naju-hožnejše šolske otroke v bovškem okraju. Za ta dar se podpisani našemu vrlemu prijatelju šolske mladine najprisrčneje zahvaljujem. Da bi še našel še Kak posnemovalec! -~ Voditelj: M. Logar. Iz tolminskega okraja PodbfWo. ^ Cesta* na Petrovo Brdo je pravi škandal ža vse oblasti v Avstriji od prve do zadnje. Že delana je bila tako, d^ljl'graditelji in njih nadzorniki (ako jih že "hi vrag vzel) zaslužili vsak 99 palic rta častitljiv del telesa. Kar je železnica stekla, je ni izjemši Voznikov samih nihče popravljal. Zastonj so bile vse interpelacije bivšega državnega poslanca Osk. Gabrščeka. O pač! Nekaj so pa vendar napravili — prepovedali so voziti po nji... Pa je bila Bosna mirna. — To je bil vrhunec modrosti gospodov. Ker pa vožnja s koši na hrbtu ni zadostovala edinemu izhodu s Kranjskega v Baško dolino, ljudje prisiljeni v borbi za obstanek nimajo rešpekta pred to prepovedjo. Vozi se sicer po nji, toda vožnja je podobna bolj vožnji aeroplanov kakor normalni vožnji. Da se voz prekucne in je ostalo vse živo, ni povoda jeziti se, saj to je v navadi in se lahko smatra za srečo in ne nezgodo. Sedaj po deževju je pa tako razorana, da naša dobra mati gotovo take ceste ne bo trpela, - v Albaniji namreč. Mi lahko čakamo in davke plačujemo ter maršeius bijemo. Se nekai časa naj tako stoji, pa bo postala častitljiv ostanek in priča — ne srednjega veka. ampak avstrijskega birokratizma. V jeseni so sicer nekrj merili in z barvo mazali —• vozi pa se radi tega nič lažje, pri tem tudi najbrž še ostane nekaj let. Ne kaže druzega kakor naprositi kako kinematografiStm podjetje, da naoravi film ceste in vožnje ter poslati raznim gospodom šefom in ministrom na D .naj in jih povabiti k brezplačni predstavi, kjer naj se bodo »šoeglali«. Mi pa ne vemo. ali naj upamo, ali naj upanje še-le v testamentu volimo zanamcem. Iz goriške Okolice Pevsko-braino društvo »Orel« na Trnovem pri Gorici bode imelo svoj redni letni občni zbor dne 19. t, m. ob 3. uri popoldne v krčmi g. Fr. Peršiča. Dnevni red po pravilih. K obilni udeležbi vabi odbor. Podgora. — Na velikonočni ponde-Ijek priredita skupno-»Sokol« in »Ciril-Metodova« podružnica veliko pomladansko veselico z bogatim vsporedom, katerega pravočasno priobčimo. DOPISI; h louškega okraja. Iz Bovca* ¦— Konec t. m. bomo imeli občinske volitve. Kakor kaže bo več strank, kot Cezarjeva, Jonkova, Rcjder-jeva, Melevševa i. dr. Gotovo se pa bodo vse te stranke ob volitvi skrčile v dve aH vsaj v tri. Gospodarske vesti. Piva se je popilo v Gorici v mesecu januvarju t. i. 800 hI. Uvoženih je bilo lansko leto v Gorico M)3 zajcev; 349 fazanov, 514 jerebic- V mestni klavnici v Gorici je bilo u-bitih v januvarju t. I. 279 komadov goveje živine, 5 konj, 452 prešičev. Že zaklanih je bilo pripeljanih v Gorico telet 277, prešičev 95 in 10.356 kg sekanega mesa. Za prodajo živine je bilo izdanih lani od mestnega tržnega komisarijata 1619 izkaznic, in sicer za 2106 glav živine. OHvoreja v hrvatskem Prhnorju. — Hrvatska vlada priredi v političnih okrajih Sušak in Cirkvemce praktične tečaje zm olivorejo. Oliva prinaša Dalmaciji velike dohodke in po tem vzgledu se hoče gojiti olivorejo tudi v hrvatskem Primorju. Iz olive v Dalmaciji pridelujejo olje, spravljajo pa finejše olive tudi konservi-rane na trg, in sicer v steklenicah pol-literske vsebine, ki se prodajajo po 1—2 K. Klima v hrvatskem Primorju se ne razlikuje mnogo od klime v Dalmaciji. Nasajanje oliv pa tudi izdatno okrasi morske bregove. Sokolski vestnik. Prvačina. — Redni občni zbor telovadnega društva »Sokol« v PrvaČini se bo vršil dne 19. t. m. ob 10. uri predpo-ludne v dvorani »Sokolskega doma« z navadnim dnevnim redom. K mnogoštevilni udeležbi vabi odbor. Razne-vesti.. Akad. društvo slov. agronomov »Kras« na Dunaju naznanja, da priredi v petek 13. t. m. svoj III. redni občni zbor v gostilni »Zum Kleeblatt« na vogalu: Schulgasse, Mitterberggasse, XVIII. z o-bičajnim dnevnim redom. Gostje dobrodošli! .,; | Josip Kopač pred tržaškimi porotniki. — Ker je očital znani voditelj tržaških socialnih demokratov Josip Kopač g. Ivanu Skerjancu denunciantstvo in krumir-stvo, je tožil g. Škerjanc Kopača vsled razžaljenja časti. Značilno je, da je imel c k s p o n e nt jugoslovanske socialne demokracije mesto slovenskega, laškega branitelja. Še značilnejše je pa sledeče: ', Ko je vprašal predsednik vitez Milovčič j sodruga Kopača, v katerem jeziku, da : hoče govoriti, je ta izjavil da v Italijan- | skem in tako se je vršila razprava med dvema čisto slovenskima strankama v ( laškem jeziku. — To je klasičen vzgled, i kako razumevajo voditelji mednarodne J socialne demokracije svoje narodne dolžnosti. Naj nam ne govore razni kateder-socialisti o brnskem programu in drugih leno napisanih stavkih, črke brez življenja so brez pomena in prav lepo se zahvaljujemo za program, ki nima niti toliko sile v sebi. da bi se voditelj ravnal javno v glavni točki po njem. — Razprava je bila vsled potrebe zaslišanja novih prič preložena. Bratomor pre^ 39 leti. — Policija v Ljubljani, je aretirala leta 1849/ v Trebnjem rojenega Martina Rogla, ki je ob-dolžen, da ie dne 6. decembra 1875 umoril svoieea brata Jožefa Rogla. Zgodilo se je to baje radi tega. ker ?e Jožef Rogelj frd svoje matere zahteval, nai mu izroči posestvo. Martin Rogelj ie trplo ubitega brata zakopal in odstranil vse sledove !Jstorjeneg'a umora, a čez nekai mesecev ie neki pastir našel na skednju krvavo obleko umorjenega P.oelia. Martin Rogelj je hrito nobegnil in mislilo se je. da je šel v Ameriko, a žive! je na Koroškem in Gorenjskem pod imenom Grebene. Ko je sedaj obolel in bil oddan v deželno bolnico, so mu prišli na sled in bratomor je razkrit. Cel zaklad v — grbi. — Neki grbast človek Viljem Kahler je beračil v San Franciscu leta in leta. Letošnjo zimo na ga je ponoči, reveža, da bi ga ne zeblo. vzel s seboj neki redar na stražnico. Tam so ga preiskali in videli, da se grba na hrbtu premika! Ta »berač« se je delal grbastega in revnega, pod grbo pa. so našli denarja okoli 58.000 frankov in hranilnih knjižic za svoto 115 tisoč frankov! (Dalje na četrti strani,) : Edina primorska tovarna dvokbles; —----------- »TRIBUNA« Gorica, Tržaška ul. 26, prej pivovarna Gorjnp. Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke-strijonpv i. t. d. ' ~ F. BATJEL - GORICA Stolna ulica SI. 2-4." Frodaja na obroke. Ceniki franko. Anton Fotatzky v Gorici naslednik Jas. Terpln. Na sredi RaSteJJa 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.*" Hajcencjo kupovaliSče nirnberSkega in drobnega blaga ter tkanin preje in nitij. POTREBŠČINE. Za pisarnice, Milce in popotnike. Najboljše Sivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE. z« krojašo in čevljarje. Svetinjice. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za vse letne Saše. Posebnost: ,,. Semena za zelenjave, trave in detelje, Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in togih ter na deželi. II—l...... —KM——- Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICA Jas. Uerdl tekalISCc Iteo. 3?. Umetne zobe, zlato zobovje> zlete krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombo vsake vrste. Ordlalra d soolem atefleia od 9. ure dop. do 5. ure pop. ZHHVHLH. I Ker nam ni mogoče zahvaliti se vsakemu posamezniku za ¦ sočustvovanje ob priliki neizmerne nesreče, ki nas je zadela, izre- ¦ kamo tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo vsem onim, ki so spre-^ mili v tako obilem številu dragega pokojnika k zadnjemu počitku. Žalujoča rodbina Rollett. t Sedlarska delavnica Ivan Krairos- Gorica _ ___ na Koma H. «. j Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, ! kakor tudi velika izber usnjatih torbic, kovčegov za potovanje, : stnic in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. - Nahrbtniki za planince. ITlirodilnica, papirnica in touarna šolskih zoeikpu KoŽnflF & ri - Gorica, tik sadnega trga. Najcenejši nakupovalni vir. Ha drobno in debela. f Žrtve avlatlke. — Pri Aspernu sta j padla iz aeroplana nadporočnik Elsner in neki podčastnik iz aviatične šole. Ostala sta mrtva. Italijanski vodljiv zrakoplov, v katerem sta bila inženir Crosti in pilot Sioli, se je spustil na tla v Tridentu. Zrakoplovca j so odpeljali na glavarstvo v Roveretu, kjer sta bila zaslišana. Zaslišavanje je trajalo jako dolgo. Rekla sta, da ju je veter gnal čez mejo in nista mogla nazaj, marveč sta morala stopiti na zemljo na avstrijskih tleh. Oba imajo §e v varstvu na glavarstvu. Velik požar je uničil v Saint Louisu poslopje Miso\vni athletic-club. Zgorelo je baje okoli 50 oseb. Kroglje iz balkanske vojne. — V Solunu so naložili na štiri parnike več tisoč po 50 kg težkih vreč, napolnjenih s krog-Ijami z bojišč na Balkanu. Parniki so namenjeni v Maršeille. Grajščakinja ustrelila medveda. — Na Veliki gori pri Ribnici je pogumna grajščakinja Olga Rudeževa ustrelila medveda, 5—6 let starega, 98 kg težkega. Kadi smrti svoje žene je bil vseučiliš-ki asistent dr. Vlašič v Budimpešti tako obupan, da je s ciankalijem zastrupil svoja dva otroka in se potem ustrelil. Požari. — V Marseillu je zgorela tovarna olja. V Gasablanci je zgorelo 5 modnih trgovin, v Brunšivku je zgorela velika zaloga tvrdke Šaht. V Kodanju je zgorel veiik cirkus. Škode je 2 milijona kron. Hladnokrven samomorilec je bil na vsak način nekdanji gostilničar Herman Lange iz Toplic. Vsled slabih gmotnih razmer se je sklenil ustreliti,- da bi pa imel prijetnejšo smrt, je navil gramofon in do-čim se je sam boril s smrtjo, je igral gramofon veseli valček. Drama bede. — V Turom', v južni Španiji se je pripetila grozovita drama bede. Delavec E. Častilo je že bil dolgo časa brez dela, vsi prihranki so bili končani in vsa njegova družina je trpela hudo lakoto. Ko so se vsi poizkusi, da bi dobil delo, izjalovili, je sklenil usmrtiti sebe in . svojo ženo, ki je bila pripravljena iti ž njim v smrt. Poslala sta otroke v gozd, - sama pa se zaprla v sobo. Žena se je ulegla na klop, mož ji je pa s sekiro razbil črepinjo, nato si je še sam prerezal vrat. Ko so prišli otroci domov so našli roditelje v krvi. Osirotelih otrok so se usmilili sosedje. Angleške sufražetke v gledališčih. — Vse mogoče načine so si že izmislile sufražetke, da bi pridobile prebivalstvo za svoje ideje. Ker se jim to ni posrečilo mirnim potom, so skušale to doseči z nasiljem. Ali tudi z nasfljim ne gre več, ker prebivalstvo je radi njihovih požigov in razbijanj šip, tako ogorčeno, da so vedno tepene, če skušajo na ulici preglasno demonstrirati za svoje ideje. Tako so prišle na novo misel, kako uveljaviti svoje. Sedaj hodijo v gledališča in kadar je v igri dejanje najbolj napeto, ko vlada v gledališču največja tišina, tedaj vstane ena iz- j med" njih in govori o ženski volilni pravici. I Naravno, da ne pridobe s tem niti enega \ gledalca, ker ti so naravnost ogorčeni, da jih motijo s takimi čenčarijami. Tak., n -rajo uboge sufražetke vedno bežati iz gledališča, pristašev pa ne dobe prav nobenih. Miru pa seveda še ne dajo in slej ko prej agitirajo za svojo »sveto« idejo in dražijo ljudi« Velikanska igralska plača. — Največjo plačo kot igralec ima na Nemškem Aleksander Moissi. Po pogodbi z Maksom Reinhardtom v- Berlinu ima letno 120.000 K* plače, vsak mesec dobi torej celili lO.OOtf K. Žene — ministri. — Dočim ne morejo priti na Angleškem žene na noben način do svojih pravic, so pa na Norveškem čisto enakopravno z možkimi. Imajo aktivno in volilno pravico in v nekaterih občinskih svetih imajo celo večine. Preteklo leto so si priborile pravico do vseh državnih služb, razven do vojaških, duhovniških in ministerskih. Sedaj je pa predlagala radikalna stranka v Storthingu, v državnem zboru, .da morejo ženske postat! tudi ministri; Ali predlog je bil s 68 proti 44 glasovi odklonjen, čeprav ga je minister /;* Abrahamsen zelo toplo priporočal. Kakor Ipa kate razmerje glasov ni izključeno, da postanejo v doglednem času na Norveškem tfenske tudi ministri. Jugoskvansto žena44. Junija meseca letošnjega leta priredi »Splošno žensko društvo« .v Ljubljani raz-, stavo »Jugoslovanska žena«, ki lo pripravlja že nekaj let. Ta razstava se booziralapredvsemnanarod-n a ženska ročna dela, n a. h i š n o industrijojugoslovanskih narodov, v prvi vrsti slovenske-gainhrvatskega, pa tudi srbskega. »Splošno slovensko žensko društvo« je že stopilo v zvezo z »Žensko udrugo za usčuvanje i promicanje narodne pučke umjetnosti i obrta«, z »Udrugo učiteljica« ter z nekaterimi privatnimi osebami v Zagrebu. Za hrvatski oddelek razstave je najbolje skrbljeno. Treba še, da se združijo vsi slovenski rodoljubi in rodoljub-kinje, ki imajo kake zbirke narodnega blaga, spadajočega pod poglavje Jugoslovanska, oziroma slovenska žena. j Odbor se obrača na vse Slovence in Slovenke sirom slovenske domovine, da ' mu blagovolijo v svoji znani požrtvovalnosti prihiteti na pomoč, ter mu sporočiti, kje in kako bi bilo mogoče zbrati pristna j slovenska narodna ženska ročna dela mi-nole in sedanje dobe, ženske in otroške narodne noše iz vseh slovenskih krajev, pristno narodno pohištvo, narodne igrače i. dr. Ker društvo nima gmotnih sredstev, si bo treba pač vse samo izposoditi; razume se, da da bode društvo jamčilo za to, da se nobena stvar ne poškoduje ali izgubi. Vsi razstavni predmeti bodo tudi zavarovani. »Splošno slovensko žensko društvo« upa z razstavo »Jugoslovanska žena« oteti pozabljenju marsikatero lepo pristno domače delo ter hoče pokazati kolikor mogoče mnogo tega, kar je napravilo jugoslovansko ženstvo tekom stoletij, ali kar je ž njim v kakršnikoli zvezi. Naj bi prihitelo pri tem velikem in težavnem delu prav mnogo slovenskih, hrvatskih in srbskih društev in rodoljubnih posameznikov na pomoč. Naseljevanje v novih srbskih pokrajinah. Srbski kralj je 7. t. m. podpisal statut, tičoč se naseljevanja v novih pokrajinah. Po tem statutu irnajo pravico do naselitve v neobljudenih krajih novih pokrajin srbski državljani iz teh pokrajin, potem srbski državljani iz starega državnega ozemlja in končno Srbi in drugi Slovani iz inozemstva. Vsaki posamezni naseljeniški družini se oddeli (seveda brezplačno — prip. ured.) zemljišče 5 hektarjev, poleg tega pa še vsakemu moškemu članu družine po 2 hektarja. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Tiska: »Goriška Tiskarna« A. Oabršček (odgov. J. Fabčifi}. Zalaga: Dražba za izdajanje listov »Sofa< in »Primorce«. Izjaua.*) Podpisani Hugon Uhlif, inženir v Ljubljani preklicujem in obžalujem, da sem se izražal o dinamo-stroju, ki ga je dobavila tvrdka Vojnovič & C.o v elektrarno v Cirknem, da je star oz. manj vreden, ker sem se prepričal, da je stroj nov in se ga mora šteti med najnovejše tipe. Tudi se tvrdki Vojnovič & C.o v Ljubljani zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega preganjanja. Ljubljana, dne 7. marca 1914. 49 -1 Ing. Hugon Uhlif, Ljubljana. Praktična naznanila. Deželni odbor: Uradi so otvorjeni vsak delavnik od 8.30 dopoldne do 12.45 pop. in od 4—6 popoldne. Deželna blagajna uraduje vsak dan od 9. dopoldne do L popoldne. Deželna hipotečna banka (Šolska ulica.) uraduje vsak dan od 9. zjutraj do 1. popoldne. Deželni muzej, na Komu, je odprt vsako nedeljo od 10—12 dop. brezplačno; druge dnevČ se treba obrniti na čuvaja in plačati vstopnino 20 v. Magistrat: od 9. dopoldne do 12.30 pop. in od 3—6 popoldne. Okrajno glavarstvo: od 9. do 12. dopoldne in od 3—6 popoldne. Davkarija: od 8—12 dopoldne in od 4—6 popoldne. Poštni in brzojavni urad: Urad za priporočena pisma od 8. dopoldne do 7. zvečer. Urad za zavoje od 8. dopoldne do 6. popoldne. Urad za vrednosti in poštna hranilnica od 9. zjutraj do 6. popoldne. Telefonski in brzojavni urad je ofvorjen dan in noč. Državno pravdništvo uraduje od 8—12 dopoldne in od 1—6 popoldne. Okrožna sodniia je odprta od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Trgovska in obrtna zbornica: od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Gozdni m domenski urad: od 8—12 dop. in od 4—6 popoldne. Okrajna bolniška blagajna: od 9—12 dop. in od 3—6 popoldne. Goriška ljudska posojilnica, Oospos« ska ulica, od 8—12 dopoldne. Goriško kmetijsko društvo, na Kornu, od 8—12 dopoldne in od 3-6 popoldne. *) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon. Glavna zaloga Palma podpetnikov KMvila Gorica, Raitalj 3. Zaloga usnja. . liro Tpeljana Wm"" Razglas dražbe. Dne 18. marca 1914 ob 10. ur predpoldne vršila se bode v šolsk sobi v Nemškemrutu zmanjševalna dražba za oddajo zgradbe novega šolskega poslopja za enoiazrerlnico v Nemškemrutu. Načrt poslopja in Iroškovntk, kakor tudi gradbeni pogoji bodo razpoloženi dne 15.—17. marca 19 U v šolski sobi v NernSkemrulu. 5% varščino v znesku 750 K položi se na dan dražbe v roke voditelja dražbe. C. kr. okrajni soliti snet u Colmlnu, dne 6. mara 1914» Za predsednika: AadreJ Uiit. z jeklenim okov««, na zadnji strani »o ®gr#W tlukati •• J* igubH* v Minuto na puli, &t pelje ob Soii do Solkan« In v Q&rtm, Polten najditelj je napro&en, «1« jo «dcl* proti dobri nagni«! v ONtrtei, v vili Front«, Solkanska eetui it 11 4*--1 Okrajna hmiliici Is postni v Seiaei vpisana zadruga z neomejeno Mvtzo vabi na XI. redni obilni zbor, k! m ixi v rit J t I. z vso opravo In koncesijo, v Goric*, o bližini drZaonega Kolodvora. Naslov pove naše upravništvo. dne 22. marca o* t vri fOfftlitii* v zadružnem prostora ¦»»>x«*«*- ' "¦'¦ DNEVNI RED: ' ' i 1. Fregled in odobrt*iij<» .¦aC-un^kvjja j zaključka /.a leto HM!.. J 2. Razdelitev čiftteiM dobička. j 3. Volitev nacelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Predlogi. i SEŽANA, S. marca 191*. 16 1 „Goriška ljudska posojilnica11 vjvisana BAdrnga s ome$mimk jamstvo«. (V laatnl hiši, fto«:>osk» ¦lica It. 7, h »*«»«r.) ~~ Tt***«of. M. *» Kala» aeltM krnili]« IUt. ttfJU. Na obCnem zbora dne 27. aprila 1913. m Jo določilo; Hranilne vlog« se obrestujejo po 5*0 Stalne v«*J« *loga t enoletno odpovedjo po dogovoru. Ren.ni davek pli.Su J* ikwo}Q> nioa lama. Hranilne vloge se sprAf *%mafo od vm***m*** Vlagateljem so na raspolngo MšhI hmvitnikl. n Z svUaajen obresti hranilni* vlog vsled sileia*gs ftJrttMft itnris* zvišati so se morale sorazmerno Udi dosedanje 5, o*. $% ekmti •* ft*ft»jLL Slavni tfalatl se obrestujejo konce to lela S»i2. • *%. Stanj« 81. dec. 1912.: Zadruinikov 1822 t dele« v fnatkti 57.012 kron. — Hranilne vloge j 1,02215605 — Potojiti; 898.203--. — .Raaervni naklad: 125235*30 - Uatrto pvmofeftjc: 883.926.76 Kupujte samo dvokoiesa ^SfHlfiC *», ki so najboljSi francoski sistem in najlrpeto«i*e vrste bodisi sa navadno rabo ati m dirke. Šivalni stroji OrtftUtl Vfeferia *> nafenk- tiCnejSi za vsako hišo. Isti slutijo i* vsakovrstno Šivanje in Slikanje (vezenje). Stroj teče brezStunno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, sTa»nor9znice in vse;v to stroko spadajoče preimete^se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk Hm ¦ št** m u i. emu