Leto IV., štev. 172 V LJubllani, sreda dne 25. Julija 1923 foimiiui yM ofc 4 »|tr>I. |UM mesečno 12-50 Um H Jnomutvo 28'— B Mobvcui* Ogteri p* larSib Ur*dnldtvo: IflUgMmm cesta it 16/1 Metan «.72. gospodarstvo, prosveto in Po»©msxna stav. stan« 1 OSn Opravnlitvos Ljubljane, Prešernov* nI. št Bi Tolot it S« Podružnice: ' Maribor, U ar »ar sit* ui.L Tel. it S2. Celje, Aleksandrova m Račoa pri pošto, čekor zavodi Stav. ll.«4i Ljubljana, 84. julija. Danes je radikal sko - turška večina odg laso vala splošni uradniški rak on. Vprašanje pragmatlke s tem te ni končno rešeno, saj so ia velike grupe državnih nameščencev predvideni Se tpecijalni zakoni, ki se nahajajo Se v Radiju prvih razprav. Zakon pomonja za državno name-fjčenstvo bridko razočaranje. Vsem poltenim državnim uslužbencem so govorjene ls srca besede, « katerimi je danes Ljuba D a v i d o v i 6 utemeljil Stališče demokratske stranke: «V zakonodajnem odboru smo demokrati lojalno sodelovali na važnem uradniškem zakonu in glasovali emo zanj v načelu. Pričakovali smo, da se bo vlada ozirala na naSe opravičene predloge, posebno, da se bo poglavje IV. o prejemkih aktivnih državnih uradnikov Jipremenilo tako, da v materijal-nem pogledu no bo prevelika razlika ned državnimi nameščenci ln voja-Itvom. Glasovali smo za zakon o nstrojstvu vojske in mornarice, ker smo želeli, da bo naša vojska tudi r miru organizirana tako, kakor zahtevajo sedanji interesi naše države. Na-glašali smo tedaj, da prejemki ofioir-Jev ln podoflclrjev tudi po novem zakona sicer ne bodo veliki, zahtevali pa smo istočasno, da se spoštuje tudi osnovno načelo enakosti, po katerim morajo Istim dolžnostim odgovarjati tudi Iste pravice. Kajti, kakor se država ne more zavarovati brez izvežba-ne vojske, tako ne more obstojati tudi brez vestnih ln sposobnih organov. Vsi skupaj delajo v Intoreiu države in lato morajo biti enako plačani. Toda prejemki državnih nameščencev »o matno manjši, kakor oni oficirjev in podoliclriev. Enim kakor dru;rim pa le storila vlada velike krivice, da morajo čakati do 1. oktobra na povišanje prejemkov. Vrh tega niti tedaj ne bodo prejeli vsega, kar bi morali, ampak samo povišanje ▼ rueaku 25 odstotkov. In to v času, ko oene neprestano naraščajo. V prehodne odredbe zakona so bile povrh v zadnjem trenotku vržene nove določbe, ki so vet zakon lzpre-menlle ravno v njegovih bistvenih točkah, tako da so uničene vse njegove najboljše strani. Stalnost državnih nameščencev Je odgodena »a tri leta, izvzeni-61 samo Jako omejeno število Btrok. Tako postanejo po zakonu, čegar glavni cilj bi moral biti, da z&sigura državnim nameščencem stalnost službe in jih oslobodi samovolje ministrov naenkrat provizoričnl vsi uradniki, k. so bili desotletja na svojih mestih in so izvrSevali službo brez ozira na vplive ln vsakršne pritiske Zloglasna paragrafa 70. in 76. starega srbskega zakona o državnih nameSčenclh ostano-ta za tri leta v veljavi v celi naši novi državi! Ako se pomisli, da bo izvršila revizijo sedanjih uradnikov komisija, obstoječa večinoma od odvisnih uradnikov in da državni nameščenec nima pravice pritožbe, tedaj je jasno, da je predložila radikalska vlada gosp. Pa-516a zakon o državnih nameščencih samo zato, da bi izvedla revizijo brez vsake kontrole na popolnoma partl lanski podlagi, da bi tako z nameščen-d, ki ostanejo v službi, popolnoma strankarski razpolagala. Velika krivica v novih prehodnih naredbah se je zgodila tudi v p o k o j e n c e m, katerih beda je neznosna. Ostavljene »o jim iste pokojnine z istimi draginjskimi dokladami, kakor do sedaj. Odvzeta jim je vsaka nada, da se po teh zakonih popravi njihovo materljalno stanje. V iste žalostne uso-rle so obsojeni tudi oni, ki bodo vsled revizije ali kasneje tekom treh let vpo kojoni, ker dobe penzijo po starih za. lionih. Ravno tako njihove rodbine. Končno se niti vojna doba, ki se je po iosedanjih zakonskih predpisih računala v penzijo, ne bo več upoštevala za državne nameščence, ki »o stopili pozneje v službo, tako da izgube tudi oni nameščenci, ki so si s pomočje vojnih let že pridobili pravico do pokojnine, po tem zakonu te pravice in ostanejo brez pokojnine. Zakon o državnih nameščencih prišel iz zakonodajnega odbora mno-?o slabši, kaor je bil predložen narodni skupščini. Državni nameščenci postanejo po tem zakonu navadni sluge vlade, ki je že dovolj pokazala, da v svojem strankarstvu re pozna nobene skrupuloznosti. Zato smo proti temu zakonu in se tudi ne bomo udeležili glasovanja, ker nočemo deliti odgo vornosti niti z vlado, niti a skupščin sko večino, ki je stvorila tak zakon, direktno Škodljiv za države in njen« nameščence, škodljiv za narod in koristen samo Službena pragmafika uzakonjena TRIUMF REAKCIJE IN PARTIZANSTVA S POMOC.IO KLERIKALCEV. — EKSODUS DEMOKRATOV IN ZEMLJORADN1KOV. — RA-DICEVA ZADEVA JUTRI NA DNEVNEM REDU. Beograd, Si julija, r. Na današnji dopoldanski eeji skupščine m js po U vrženih formalnostih izvršila debata in glasovanje o uradniški pragmatiki. Poročevalec večine dr. Kojič (rad.). Je prečltal poročilo zakonodajnoga odbora, nakar js podal Ljuba Davidovlč Imenom demokratov Izjavo, katfTO priobfiujonto na drugem mertu. Po Izjavi g. Ljube DavidovUa ee demokrati zapustili skupščinsko dvorano. Isto so storili tudi zemljoradnlki po laja vi njihovega govornika Joče Jovanovl-ča. Klerikalec dr. Hohnjec Js Izjavil, da bo klerikalni klub glasoval sicer proti zakona vendar pa ne bo zapustil skupščine, da omogoči vladi kvoram. Nato Je minister za Izenačenje zakonov Trifkovič v daljšem govora skušal braniti reakcionarne in antisoclalns določbe zakona. Radiki.il m ploskali, klerikalci to aslsti-ralL Pr> ghvsovanjn Je bilo oddanih 142 glasov In sicen 121 za, in 21 proti, e čemer bil zakon sprejet Skupščina Je prešla nato ns- volitev predsednika ln 7 članov glavne kontrolo. Glasovanja se je udeležila tudi opozicija. Za predsednika je bil Izvoljen s 125 glasovi Miljutin Popovi č, za člane pa Miloš Stojilkovič, Nikola Koujevtč, Mihajlo Va-sovič, Vasa Dlmltrijevič, dr. Dušan Ba-IJak, Josip FerUč ln dr. HilarlJ Vodopl-veo. Ko je predsednik naznanil izid glasovanja se je pri opozicij dvignil vihar protestov. Posl. Vllden »Tako J« postala sedaj glavna kontrola strankarska Institucija, a ne državna!. Pribičovto kliče: napram Italill. Članek piše z ozirom na vesti, ki prihajajo Iz Rltna, da lusoslc-vansko-ltalijan&ka paritetna komisija, ld le bila radi nekaterih formalnih nesoglasij začasno prekinjena, zopet nadaljuj; že štiri dni kvoJo delo. Po tem Izglede da pride med Jugoslavijo ln Italijo LACIJE. Prvo, kar mora storiti vlada, je, da uredi reparadjekl problem. Mnogi fceil- 2ELEZNIČARSKA PRAGMATIKA. Beograd, 24. Julija, p. Sekcija, k! se bavl i zakonom o prometnem osebju je zborovala danes dopoldne od 11. do 13. ter popoldne od 17.30 do 18.30. Sekcija je sprejela člene 42 do 194 v načelu z majhnimi lzprcmembami, ki govore o prilagoditvi uradniškega zakona. Popoldne so bili v načelu sprejeti členi 194 do 220 z malimi izpremembaml. Sprejeti je še treba četrto poglavje, ki govori o prejemkih, poglavje peto, ki govori o pre-meščevanju v službi, poglavje deveto, ki govori o pokojninah in poglavje deseto, ki vsebuje prehodne odredbe. LIKVIDACIJA POKRAJINSKE UPRAVE ZA DALMACIJO. Beograd, 24. JuBjs. p. Listi plSejo, da je poslal minister notranjih poslov dab matinskemu pokrajinskemu predsedniku v Splitu odlok, v katerem mu sporoča sklep vlade, da se takoj Izvrši lik vida« cija pokrajinske uprave za Dalmacijo in se pristopi k organizaciji oblasti, ka« kor jih predvideva zakon. V dobro po« učenih političnih krogih se govori, da se v najkrajšem času izvrše tudi likvi« dacijs ostalih pokrajinskih uprav. London, 24. JuHja. t. V spodnji zbornici Je ministrski predsednik Baldwln podal včeraj Izjavo o razorožitvenem vpražanju. izjavil Je, da Je to vprašanje eno najtežjih problemov. Čuditi se mora, da noben Izmed govornikov v debati ni navedel glavno zapreko, namreč naravno bojevltost človeka. Na razorožitev ne bo mogoče misliti, dokler traja sedanji položaj v Evropi, ustvarjen po vprašanju reparadj in jamstev. Prvi korak, ki se jo mogol storiti, je bil ta, ki ga je zadnji teden napravila angloška vlad«, v želji, da bi se čim prej pričela pogajanja o vprašanju razorožitve. Sedanji položaj se ne more presojati dovolj resno. Vsa Evropa je kakor taborišče. Nate je govoril o pogajanjih s Francijo ter dejal, da ni Izgleda, da bi Francija dala ugoden odgovor, predno ne doseže rešitve reparacijske-ga vprašanja in vprašanja Jamstev. io, naj bi Anglija zopet pričela politiko lzollranja, vendar pa se ne sme pozabiti, da Anglija po Iznajdbi aeropla* nov nI več otok, temveč je neločljivo vezana na usodo Evrope. Anglija bc storila vse, da sajamči Evropi mir. Ramsey Macdonald je zahteval revizijo versailleske mirovne pogodbe. Do kler bo ta pogodba obstajala v svo;. sedanji obliki, se mir ne bo moge! vzpostaviti. 7. garandiako pogodb ' med Anglijo, Francijo, Belgijo, Italijo in Zedinjonimi državami sc ne zavaruje mir, ravno nasprotno, deluje se na vojno. Le sprejem Nemčije in Rusije k tej pogodbi bi bil jamstvo za mir. Pn govoru liberalnega poslanoa Fisherja je v imenu vlade Izjavil minister za zrakoplovstvo Goare, da želi vlads omejitve oboroževanja, vendar pa bi moralo hiti jaaoroževanje sploino partizanske Interese radikalske stranke.* S to bridko sodbo so se demokrati odstranili iz zbornice. In vendar je danes časten dan za njih ln zlasti za poslanca Relsnerja. Dve leti truda-polnega dela, da se vcepijo na iztočno drevo evropski nazori o državnih nameščencih leži za njim in za demokratsko stranko. Kar je v zakonu dobrega, ostalo jo demokratsko delo. Radikalski režim je uradniški problem zopet zavlekel v partizansko močvirje, tem energičnejše se bo demokratska stranka postavila v bran za interese poštenega, objektivnega državnega uslužbenca. Neposredno stoje pred njo dve veliki zadači: da pri spe-cijalnih zakonih popravi vsaj deloma, kar je zagrešila splošna pragmatika ter da \ vsemi sredstvi skuša popraviti škandal radi vpokojencev in sistiranja stalnosti. Marsikaj bi se bilo dalo še v zadnjem trenutku popraviti. Radikali so so dopoldne bali, da ne bodo imeli kvoruma. V danih razmerah je značilno to najresnej-šo krizo za vlado. Ooozieiia bi bila mo- gla t spretno taktiko prisiliti radikale, da popravijo vsaj največjo krivice. V tem kritičnem momentu bo radikali poklicali svoje tihe zaveznike klerikalce na pomoč. Brž je bila sklenjena grda kravja kupčija. Klorikalci bo prelomili Bvoj sklep, ostali so v zbornici ln bo poskrbeli, da ne pade vlada, da ne pogine radikalski režim in da ne prido — do korekturo uradniškega zakona. Današnja zmaga partizanstva. ozkosrčnoeti ln reakcije nad ubogim državnim nameščencem je radikalsko-klerikalna zmagal Razumemo, da Jo uradništvo globoko deprimirano. A napredek je vendar tu vsaj v materialnem oziru. In na bojišču se žo zopet raliira močna fronta Jugoslovansko demokradjo. ki bo v noumornom boju popravljala, kar Je danes režim zagrešil. Ta boj gre »a narodne ln državne koristi. V odločilnem trenutku smo zopet enkrat videli radikale na delu. Reakcija, ki danes vlada, nas lo še bolj utrjuje v načelih in podžiga k nadaljnjemu nsiz-prosnem" boju za napredek i" demokracijo. Nemiri v Nemiigi Breslau, 23. Julija, z. Izredno stanje je ukinjeno. Škoda, povzročena po zadnjih nemirih se ceni na % bilijona mark. Oplenjenih je bilo okoli 200 trgovin. Pri spopadih s policijo le bilo ubitih 5 oseb, 15 pa težko ranjenih. Berlin, 24. julija, s. Kakor so pokazale volitve v zvezo kovinskih delavcem postaja vpliv komunistov med delavstvom vedno večji. V Berlinu so komunisti dobili precejšnlo večino, ln sicer 540.000 glasov, dočlm so socljaln! domo-kratje dobili lo 220.000 glasov. Tndi v Esscnu ln Oelsenklrchnu to komunisti dobili večino. ARETACIJA ERHARDTOVIH POMOČNIKOV. Dessau, 24. Julija, t. Berlinski krimi« nalni policisti so včeral popoldne v Gerdcnrode aretirali baron* Buscho« Lohe ln njegovo šero, pri katerih io so našli nata&TO Izdelan načrt z« beg Erhardta. Zaplenili so tudi knjigo z imeni vseh, ki so pomagali pri begu. Neki drug s-jte jo žena pogoltnila. Ob» sta bila prepeljana v Ldpzlg. Berlin, 24. Julija, z. Proces pro« Er« hardtu je odkril za državnega justične« ga ministra IIeinze«a zelo kompromitu« joča dejstv«. «Vorwarts» trdi, da je Helnze Erhardts naravnost podpiral pri begu. MORNARSKA STAVKA SE NADALJUJE. Sušak, 24. julija, r. Mornarska stavka traja neizpremenjeno dalje. Komisija ministrstva za promet se najprej sesta« ne v Dubrovniku, nato pa odpotuje v Bskar. Inozemske borze 24. julija. TRST. Devize: Zagreb 24.20 — 24.45 Dunaj 0.032—0.033, Budlmpeit* 0JU; do 0.275, Bukarešta 11.75—12J5. Berlin 0.0055—0.0070, Pariz 136.25—136.75, Lon don 104.55—104.85; valute: dinsr 24.21• do 24Ja dolar 22.65—22.75. CURIH. Berlin 0.0014, Newyork 559.50, London 25.72, Pariz 33.47, Milen 24.55, Proga 16.65, Budimpešta 0.0425 Bukarešta 2.95, Beograd 6, Sofija 5.50 Varšava 0.0038, Dunaj 0.0079, rvstrljskf krone 0.0080. DUNAJ. Devize: Beograd 748—752. Berlin 0.16-0.18, Budimpešta 4.05—4.1.-, Bukarešta 359—361, London 325.300 do 326.300, Milan 3094—3106, Nevrvork 70.935—71.185, Pariz 4252—4258, Prap. 2123—2133, Sofija 703—707, Varšava 0.44—0.46, Curih 12.675—12.725; valute: 70.560—70.960, levi 681—689, marke 0.1. do 0.21. funti 323.500—325.100, francosk franki 4195-4225, Ure 3070—3090, dinarji 739—745, poljske marke 0.41 d< 0.47, Icji 368—372, Jvic. franki 12.56' do 12.640, češke k' ue 2105—2125, mn. džarske krone 2.5 ' 70. PRAGA. Dum :.4650, Berlin 0.8u, Rim 146.75, Budimpešta 14, Pari-201.1250, London 153.1250. Newyork 33.30, Curih 596.25, Beograd 35.375C avstrijske krono 4.4450. LONDON. Beograd 415—425, Berlin 2.000.000—2.100.000, Milan 104.75—10?. Praga 153.50—154, Dunaj 320.000 d" 330 000. NEWYORK. Beograd 107, London 495.625, Pariz 592.25, Berlin 0.0205, PraRa 299. Dunaj 0.1412. Budimocšta 0.92. Parlament na počitnicah , d. Rim, 22. Julija 1923. Vročina. Jftll] se bliža koticu hi italijanska fašlstovska polltlta zaenkrat nima pred sebo) novih ciljev. Svojo pozicijo je rešila s sprejetjem volilne pre-osnove. Vsi členi novega zakonskega načrta, so odobreni. Včera) se lo vršila za terega je imela zveze z makedonstvujui ščimi. * «Morgenove informacije iz Maribo. ra. Ponedeljkov zagrebški «Morgcn» prinaša od svojega stalnega mariborske« ga dopisnika daljši članek o študijski knjižnici. Člankar pravi med drugim, da bodo Nemci Siidmarkine knjige, ki so tudi del te knjižnice, v slučaju vrnit« ve kazine v nemške roke, pustili še da« Ije študijski knjižnici. Sploh pa je baje kuratorij knjižnice še sklenil kooperi« rati v odbor par Nemcev in šc Tcgctt hofov spomenik bo baje vzpostavljen. (Po prevratu so namreč Tegetthofov spomenik v Mnriboru odstranili. Mari« bor je rojstno mesto Tcgctthofa.) Po naših informacijah pa kuratorij o vsem tem rpioii ni razpravljal in še manj skle« pal. Za renovncijo spomenika sc zani« ma doslei le agencija Pirko. * Mariborsftro uflteTJfBSe fe v pravdi.'' Poročali smo, da je mariborska občina v drugI Inštanci zgubila pravdo proti erarju radi izpraznitve prostorov držav, nega ženskega učiteljišča. Socljalistlč« no.klerikalna vlada na mariborskem ma« gistratu pa še vedno no miruje. Dr. Le« skovnr jo vložil kot zastopnik občine očividno po nalogu župana Grčarja tu« dl proti toj sodbi prlziv na Stol sedmo« rlce, tako da bodo še v Zagrebu reše« vali kulturno sramoto Maribora. Pri stvari pa je zanimivo Se to: Ko so se socijalisti s klerikalci po volitvah navi« dežno zopet sprli, jc večina občinskega sveta na predlog sodr. Bahuna sklenila, da nc smo v bodoče noben občinski svetnik advokat zastopati občine in tu« dl v tekočih pravdah mora dr. Leskovar zastopstvo vrniti. Na nepojasnjen na« čin pa je še po tem pravomočnem sklo« pu občinskega sveta vodil pravdo proti učiteljišču obč. svet dr. Leskovar in sedaj vložil še prlziv, ne da bi o tom sklepal občinski ali mestni svet. Kakor slišimo, bodo o tej čudni zagonetki, ki bo imela še druge posledice, v občin, skem svetu v prihodnji seji demokrati spregovorili resno besedo s socijalisti. * Planinska «ohcet». V soboto 28. t m. poseti goro Urško (169(5 m) na ko. roški meji precejšnja oklepa«, koje je. dro tvorijo ljubljanski »Drenovci«. Med drugimi zabavnimi točkami Izleta je najvažnejša programna točka — poroka mariborskega »Drenovca«, gosp. Ivana Marselja, rev. ravnat. Juž. žeL v Mari. boru, z gdč. »Drenuljo« Meto Potrato, vo iz Ljubljane. Mlademu paru obilo sročel Planinstvu se v bodoče seveda ne smetu izneveriti. * Paskijevlč konfrontiran a Thlerry« Jem. Znani dvojni morilec Hrvoje Pa. skijevlč je preiskovalnemu sodniku po. dal čisto novo izjavo, trdeč, da Je mo> ral umoriti Kanajota in Jellčiča s po. močjo svojega prijatelja Dražena Thlerryja, nakar Je bil ta takoj areti« ran. Thierry odločno izjavlja, da je Pa. skijevičeva trditev lažnjlva ln je navo. del tudi več prič, kl bodo dokazale nje. gov alibi. Thierry, kl je tudi pri kon. frontaciji s Paskljevlčem zatrjeval svo. jo nedolžnost, je ostal do nadaljnjega v zaporu, četudi razven Paskijevičeve trditve ni proti njemu nobenih doka. zov. * Uspeh tenorista g. Kovača v Rim. sklh Toplicah. Tenorist ljubljanske opere g. Leopold Kovač je koncertlral dne 21. t. m. v kopališču KirnBkc Topli« ce z velikim uspehom, kjer so kopališki gostje radostno napolnili dvorano in na« šemu umetniku izkazali za vsak komad veliko priznanje, tako da je moral ko. mad po dvakrat ponavljati. Želimo, da bl nas g. Kovač še večkrat obiskal in priredil umetniški koncert. * Silna nevihta v hrvatskem Zagorju. Včeraj Je v hrvatskem Zagorju razsa« jala strahovita nevihta. Toča je pobila popolnoma vinograde in polja, Vaa le« tošnja žetev je uničenu. * Solnčarlca. V Mariboru je zahteva, la v ponedeljek letošnja vročina prvo žrtev. 621etnega Alojza Strušnika iz Selnice ob Dravi je zadela solnčarica, da se je nezavesten zgrudil na tla. Od« peljali so ga v bolnico. * Izgon madžarskih rodbin iz Jugosla. vije. Iz Novega Sada poročajo: Tukaj, šnja policija je izgnala iz naše državo 21 rodbin, ker je rok za opcijo že po. tekel. Rodbine morajo do 26. t. m. za. pustiti Jugoslavijo. ' Nezgoda, ki je srečno končala. V ponedeljek dopoldne sta se peljala po« močnik'in vajenec mesarja Javomika z Domobranske ceste za vojašnico proti klavnici. Konj se je nenadoma spod« taknil in odskočil v stran. V tem tre« nutku pa je zdrknil po strmem nabrežju v Gruberjev kanal. Opazivši nevarnost, sta pomočnik in vajenec skočila z vo. za in so pravočasno rešila, konj pa je z vozom vred padel v Gruberjev kanal. Konj sc je pri padcu sicer precej po« škodoval, vendar se je vojakom posrc« čilo, potegniti iz kanala konja in voz. * Mlad tat v mariborski cerkvi. V mariborski stolni cerkvi so zasačili učenca II. razreda ljudske šole, ko je s tanko šibico vlačil milodaro iz ccrkvc« nc puščice. * Zločin nezakonske matere. Sarajev« ska policija je bila te dni obveščena, da je služkinja Roza Kostanjšek porodila nezakonskega otroka in ga umorila. Po« licijski agenti so našli otroka v njenem kovčku. Otroka je umorila s pomočjo svoje sestre Pcpice, ki je natakarica v neki sarajevski gostilni. * Riziko dela. V delavnici južne že« lcznice v Mariboru je padci delavcu Antonu Muhiču pri vrtanju velike žc« lczne plošče težek kos plošče na nogo in mu stri na več mestih levo nogo pod kolenom. * Zeleni rob na zobeh odstranjuje in zobe krasno čisti znana »Ito» pasta. Zahtevajte «Ito» pasto povsod. Glavna zaloga: drogerija «Adrija3, Ljubljana, Sclenburgova ulica. 112 * 1500 muh na enem muholovcu. Do« spel nam jo ekscmplar muholovca znam« ke «Mcdosx>, na katerem se nahaja nič manj kot 1512 muh. Lepilo tega muho. lovca je tako učinkujoče, da na neka. terlh mestih lepijo 3 do 4 muhe ena na drugi. Cc sc pomisli, da proda dotična tovarna v seziji nekaj milijonov teh muholovcev v celi državi, potem si lah« ko predstavljamo, koliko milijard teh poznanih nadležnih žuželk, katere so [»lavni vzrok prenašanja kužnih bolezni, cc po dobrem r-uholovcu uniči. Ta me« deni muholovci «Medos» izdeluje tvrd« .ka «Unia». diuiha v Mariboru. Gospodarstvo DAVKI IN ZAŠČITA NAŠE TRGOVINE. (Iz trgovskih krogov.) V trgovinske pošlo so danes na ozemlju naše države vmešavajo številni prekupčevalci in agentje Iz inozemstva brez vsakega obrtnega dovoljenja. Posebno živahno se gibljejo agentje In agentlnje Iz Italije. Prihajajo v naša mejta In trge, prestrezajo našo ljudi po kolodvorih, na trgu In drugod, kupujejo poljske, gozdne pridelke, drva Itd. Nasprotno pa io našemu trgovcu vsako gibanje v Inozemstvu strogo zabranleno. Naš trgovec nc sme uvoziti v Inozemstvo blaga, ako sc nc izkaže, da Je Nago že prodano. Avstrllska republika Izvaja v zaščito lastnih trgovcev rlgorozno kontrolo v tem pogledu. V svrho te zaščite ln pa lz davčnih Tazlogov mora v najnovejšem času vsak naš trgovec, kl Izvaža v avstrijsko Tepubllko, celo priložiti tovornemu listu faktmo. Policija, obrtna oblast In trgovinske zbornico vestuo zasledujejo tuje trgovce. Pri nas trgovec nima nlkako zaščite. Tujec lahko brez koncesije obratuje, domača legalna obrt In trgovina pa lahko počiva, med tem ko država zahteva od nje povišane davke. Na deželi danes vse prekupčuje tnme-šctarl, vsaka Jajčarlca sme z vsem trgovati, oblast ničesar no vldL Vse vprek se vozijo In kšeftajo razni ljudje — neovirano In brez nadzorstva poklicanih oblasti. Prekupec dela brez rizike in zasluži pogosto 30 hi več odstotkov. Legalni trgovec, kl mora delati v mnogih strokah s 5 do 10 odstot. pa nosi breme rizika, veliko režiio In davke Vsa stvar Ima pa tudi svoje neugodno socialno ozadje za široke konzumentske množice. Inozemski agentje In agentlnje ter domači mali nekonceslranl prekupčevalci navijajo v Izdatni meri cene poljskim pridelkom. Ako državne oblasti ničesar ne vidijo, bi Sovek pričakoval, da bo n. pr. v Ljubljani »socialistični« magistrat s številnim tržnim nadzorstvenim osobjem primerno postopni proti sumljivim domačinom ln tujim navijalcem. Toda zaman Je to pričakovanle. Menimo, da Imajo tudi gremlll trgovcev svoje dolžnosti napram organiziranim članom in bl vsi pravi trgovci hvaležno pozdravili tudi čhn večjo pozornost trgovske zbornice v tej smeri. TRŽNA POROČILA. Novosatlska blagovna borza (24. t. m.) Pšenica: baška, stara, 76 — 77 kg, 2 — 3 odst., 2 vagona 400; baška, stara, 77 — 78, 2 — 3 odst., I vagon 400; baška stara, 78 — 79 kg, 2 odst., za julij, duplikat kasa, 2 vagona 375; baška, stara, 78 — 79 kg, 2 odst., za avgust, duplikat kasa, 10 vagonov 375; baška, stara, 78 — 79 kg, 2 odst., za avgust, 2 vagona 372.5; baška, stara, 78 — 79 kg, 2 odst., ponudba 370. Ječmen: novi, baški, 65 kg, ponudba 295. Oves: baški, ponudba 315; baški, novi, 4 vagoni 300. Turščica: baška, 3 vagoni 290 — 295; baški, na ladji Tisa, ponudba 295. Moka: baška »0«, 1 vagon 645; baška «0«, nova, ponudba 595; »2«, ponudba 595; «5«, 1 vagon 512.5; «6«, 1 vagon 475; banat-ska »7.5«, 2.5 vagona 360. Otrobi: baški za septcmber-decembcr, 4 vagoni 150. Tendenca nespremenjena. Zagrebški žitni trg (24. t. m.) Postavno vojvodinska postaja: pšenica nova (79 — 80 kg) 375 — 380, turščica žolta 290 — 300, ječmen za pivovarne 290 — 300, za krmo 270 — 280, oves 305 — 315, moka «0», promptna, stara 650 — 675, »2«, 625 — 650, «4« 600 — 625, za krmo 200 — 210, otrobi drobni 140 — 150, debeli 200. Tendenca nespremenjena slaba. Dunajski živinski trg (23. t. m.) Dogon 1524 glav; od tega domačih 417, iz Madžarske 196, Iz Jugoslavije 440 In iz Rumunije 471. Radi manjšega dogo-na so cene narasle za 3500 — 4000 In celo 5000 aK pri kg. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: voli I. 16 — 17.5 (ekstremno 19 — 23), II. 14.5 — 15.5, III. 13 — 14.4, biki 13 — 17.5 (19), krave 12.5 — 16.5 (18), slaba živina 10 — 13. = Izredno dohra žetev v Vojvodini. Iz Novega Sada javljajo: Po dosedanjih podatkih bo v Vojvodini pšenico 30.000 vagonov, to je dvakrat več nogo lani. Sladkorno peso bo po cenitvah okrog 14.000 vagonov. Velik del peso se namerava izvoziti v Češkoslovaško. = Sprejemanje poškodovanih novčanic pri državnih blagajnah. Finančno ministrstvo je predpisalo vsem državnim finančnim nradora, da no smejo sprejemati novčanic, katerim manjka kakšen dol, ker jim takih novčanio Narodna banka in njane podružnice ne morejo zamenjati v polni vrednosti. Lastniki takih novčanic naj se tozadevno obrnejo na Narodno banko v Beogradu ali na katero njenih podružnic, ki po pravilih ne izplačajo polne vrednosti, temvoč v sorazmerju predloženih delov novčanice in po odbitku administrativnih stroškov, ki znašajo za vsako poškodovano novčanico 1.70 Din, izvzomši poškodovane pctdlnar-sko novčanice, za katero so računa 0.50 dinarjev. — IzvoznlSkl sezonski krediti. Iz Beograda poročajo: Prošlo soboto jo glavni odbor Narodno banko imel sojo, na kateri se jo razpravljalo o dajanju izred nih kreditov. Ker je letošnja letina bolj-Sa, bo večii Izvoz in bo potrebno več obratnega kapitala. Banka Js po zakonit poohlaščcna, da proži Izvoznikom sezon-sko kredite v skupni vsoti do £00 mili' jonov Din, katore bo odobrila tudi letos. Interesenti Izjavljajo, da Je ta vsota premajhna in da jo je truba povečati. Z druge strani pa so čujejo glasovi, da ni troba loto« nikakih izjemnih kreditov, tomvcS naj se poskrbi samo za neoporečni promot. =: Hmeljarsko društvo v Žalcu Ima > nedeljo dno 89. julija Izredno glavno skupščino ob 8. uri popoldne v dvorani Roblekove gostilno v Žalcu. Dnovni red: 1.) Spopolnitev društvenih pravil. 2.) Določitev mezde hnioljskih obivavoev. 8.; O razpošiljanju brzojavnih tržnih poročil. 4.) Slučajnosti Za slučaj nesklepčnosti so vtšI skupščina 1 uro kasneje. Hmo-ljarji, pridite! = Ugodna žetev v Evropi. Rimski mednarodni poljedelski zavod objavlja: Predvideni rezultat Iz vseh dežel. Iz katerih so prispeli podatki ln ki brez Rusijo tvorijo 40 odst. evropske žetve, pre sega lansko žotev sa skupno 81 mlljio nov stotov, to jo ta 17 odst. Colokupna produkcija je vočja nego pred vojno. Provizorična cenitev za Kanado tn Ze-dlnjeno državo predvideva nazadovanjo prodnkclje za 18 milijonov stotov, odnosno za B odst. proti izredno bogati žetri l<'t& 1922. S produkcijo Japonsko in Indijo je zabeležiti po vi Je k svetovne žetvo za 28 milijonov metrskih stotov, to jo za 4 odst. napram svetovni žetvi lanskega leta. = Povečanje obtoka nemških mark za preko 5000 milijard. Od 7. do 14. julija so je povečal obtok bankovcev v Nem Čijl za 5250 milijard na 25.491 milijard mark. = Omejitev klirinškega prometa v Berlinu. Iz Berlina poročajo: Borzno predsedstvo je sklenilo, da bodo devize In bankovci uradno notlrall samo še oh pondeljkih. torkih, četrtkih In petkih. DotTBs??^ borze 25. julija. ZAGREB. V efektih je nastopila lah« na rcakcija na zadnjo čvrstočo. čim dospejo jutri zunanja poročila, sc sma« tra, da se bo rizpoloženje zopet učvr« stilo. Promet je bil priličen, čeprav ni dosegel prejšnjega obsega. Devizni te« čaji so nekoliko poskočili in to brez razloga, ker sc je dinar v N'ewyorku popci včeraj spet na 1.0725, a nazado« vanje v Curihu je pripisati znatnemu ponovnemu porastu švicarskega frankn, Blaga je bilo prilično dovolj. Notirale so devize: Amsterdam 3700 — 3725. Dunaj 0.1325—0.1335, Berlin 0.0235 do 0.026, Budimpešta 0.65—0.75, Bukarešta 40-50, Italija 413.5—417. London 434 do 436, Ncwyork ček 94—94.75, Paril 560-570. Praga 283—284.5, Švica 168« do 1695, Varšava 0.065: valute: dolin 93.5—94, avstrijske krone 0.1335—0, čc. škoslovaške krono 278—280, 20kronski zlatniki 365—0, soverigne 400—-125, lire 410—411.5; efekti: Jugosluvcnska banka 180—182.5, Ljubljanska kreditna 225 do 230, Praštedionn 1190—1215, Slavensb.i banka 115—120, Trboveljska d. d. 100(1 do 1025. BEOGRAD. Tendenca čvrsta. Blag.i ni bilo. Povpraševanju v zdravih devii zali je zadostila Narodna h.mk.i. Pro. met ic bil priličen. Notirale bo devize-. London 433.25—434.5, Pariz 561—562, Ženeva 1680—1683, Ncwyork 94.25 do 94.5, Solun ponudba 235, Milan 412—413 Amsterdam 3700—3775, Berlin 0.0225 do 0.0235, Dunaj 0.133—0.13325, Bruscl 460—470, Budimpešta 0.7.5—0.80, Buk;i. rešta 48—48.5, Praga 283—283.5, Solin 87,—90.5; valuto: dolnr 93.75—94.25; efekti: 7% posojilo 73.75—74, Narodna banka 4400. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani. Lastnik In IzdalatelJ Konzorcll »Julra«. Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. USTNICA UREDNIŠTVA. G. Josip Macarol, nadučitelj v Šinart-nem poil Šmarno goro. Izjavljamo, da niste v nobeni zvezi z dopisom iz Tacna, prlobčenhn dne 19. jnllla v našen' listu. Pisalni stro.fi itn. Mehanična delavnica (popravljalnlea) LJUBLJANA iMmm ulica S/l. L. BARAOA. 3902 bilancist, korespondent s 31/, letno prakso, išCe službo pri večjem industrijskem podjetju v Ljubljani ali na dežoli. Ponudba pod „Bilanoiet" na ALOMA COMPANY, anončna družba. Ljubljana, Kongresni trg 3. 39fia v tovarniško podjetje v bližini Ljubljano. Prednost imajo samci, ki sc že delj časa službovali v kakem industrijskem podjetju. Ponudbe 7. na-; crtho referenc in kratkega opisa do-j sedanjega delovanja pod „ Vodja I oiearna" na upravo .Jutra". ■mu i tfrinotM M« m tuvrn« vr.d d* 90 mrf Dta «•-, n*i stiftlM« bmili SO r» nI, _ pm. „ ,edn* *apr*| (hhto M« » iimiBkth). Na »pr»l.n!a odflo»..|« uprava la, ak« |* I n »dooKOf Mr m«rfFulMl]«ka pfM*|MM 0 Ma). ŠIVILJA 6582 fobro tzučena, gre na dom Hvafc Naslov pove apr. »Jutra*. DOJILJA 6570 Id U hotela prevzeti 1 ln pel meseca starega otroka v aro jo oskrbo proti dobri nlaSt. se 1SČ« za takoj. — Vzame se jo tudi na dom. Ponudbe poslati na upravo »Jatra* pod »Dojilja*. STROJNI KLJUČAVNIČAR ftvežban tudi pri diselmo-torjih, se sprejme t večjo tovarno. Ponudbe na upr. »Jntra* pod »Strojni ključavničar«. 6528 KLEPARSKI POMOČNIK dobro lzvežban. se sprejme takoj pri Fran to Dolžan. stavbeno in galanterijsko kleparstvo. konc. vodovodni instalater, Celje. 6424 SLUŽKINJO pridno la po Steno, iftfiem. Nastop takoj. Plača po dogovoru. Naslov pove n|>r. »Jutra*. 8611 OOSPA trgovsko naobraZena, Seli radi družinskih razmer mesta v trgovini, najraje na deteti, Se mogoSe s hrano ta stanovanjem v hiši. Pomagala U tudi v gospodinjstvu. Cenj. ponudbe pod »Raves* na upravo »Jutra*. 6628 URADNIK RAČUNOVODJA Mi mesto pri večjem podjetju. Nastop takoj ali e 1. avgustom. Ponudbe na podr. »Jutra*, Maribor. 6596 80BARIC0 6597 »Šotnioo, ISče za takoj hotel Štrukelj. PBK0V8KB0A 6626 POMOČNIKA ifarejSega. dobrega delavna, samskega, pridnega, ISSom sa takoj. Drugo vse r MU A. Sokll«, pekovski mojster v Kranju. STROJNEGA DELAVCA samostojnega pri mizarski »brti, sprejmem takoj. — Franc Rožanc, strojno mizarstvo* Preddvor nad Kranjem. 6620 KUPIM 6564 dobro ohranjen fotografski kvadra,tlčen aparat 18X18 . Tajnost za-sigurana. 6601 BELO OBLEČENA DAMA nahajajoča se v kavarni Toplice. 22. Julija t. L, sa Saaa »boklada* sedeSa na desni strani v bližini okna, z razgledom po jezeru, v družbi gosp« mame in se Btre, se naproša, ako ljubo, za oenj. naslov pod »Blejska simpatija* na upravo »Jutra*. 6602 UČITELJICA resnega tn poStanoga značaja, prijetne zunanjosti, se želi, ker .ji manjka druge prilike, tem potom seznaniti v svrho ženitbe s primerno naobraženim gospodom v starosti 85 do 45 let. —■ Ponudbe upravi »Jutra* pod »častna zadeva*. 6605 SPALNO OPRAVO Aovo, solidno izdelano, Iz trdega lesa. proda Ciril Primožič, mizarstvo, Ljubljana, Trnovski pristan 4. 8TANOVANJE IN HRANO za sebe In tri otroke dijake, išče viSji državni uradnik. 42 let star. pri samostojni vdovi, odnosno gospodični. — Ponudbe pod »Primorec* na npravništvo »Jutra*. 6621 MOTORNO KOLO D. K. Wj močnejSa tipa, se proda. Naslov pove upr. »Jutra*. 6839 PSIČKI 6682 čiste volčje pasme, 8 tednov stari. Be prodajo. — Našlo f v upr. »Jutra*. SOBO za takoj Iščem. Grem tudi kot sostanovalec, najraje v sredini mesta. Naslov pove upr. »Jutra*. 6610 KOT SOSTANOVALKA gre boljša, mirna gospa. Cenj. ponudb« se prosi pod »Mirna 20» na upr. »Jutra*. 6614 samostojna, vešča slovenske, nemške in po možnosti italijanske in hrvaške korespondenco in strojepisja ifiso© === ■ e xa takojšen nastop v veletrgovini s kolonlialnim blagom na Gorenjskem. Ponudbe pod ^Kontoristinja* na Aloma Compan/, anončna dražba, Ljubljana, Kongresni trg 8. wa7 Obvestilo. Podpisan« vljudno sporoča«, da ram prevzela gostilno 8084 Stara pot št. f. Točita bom pristen dolenjski OTlSek, taborna štajerska vina itd. ter bom postregla iettitim gostom t toplimi ia mrzlimi jedili. Za obilen obisk m priporoča Ana Wel88enste!ner. Trgovska snonadstropna moderna obstoječa ls dveh stanovanj, kleti, pralnioe ia vrtom M proda. Kipn j« lokal la stanovanj« na rtapolag«. Naslov por« sprava »Jntra*. 8910 Ilče m izveibana stenotipistka 8976 z znanjem nemške ln italijanske korespondenco. — Ponndbe s pogoji na ,,Zak Abr. d« Majo, Beograd, Gara Uroia 18". Proda se salonska oprava (temnordett barka), obstoječa is dimna ta Štirih fotelj«. Vatlov pove uprava »Jutra*. apooljalist u ženske bolezni In porodništvo ordinira zopet redno LJUBLJANA 8985 1 Gantarjem) (pre) FranCava) nifarelji ti s. skes»« umiral Preselitev trgovine. Naznanjamo vljudno, da preselimo svojo trgovino z železnino s 25. julijem 1.1. od Cankarjevega nabrežja it 1 v svojo lastno hišo v Stritarjevo ulico št. 7 kjer bomo trgovino znatno razširili. Prosimo sodobno za nadaljnjo naklonjenost ter zagotovimo cenj. odjemalcem najboljšo postrežbo. Breznik & Fritsch trgovina z železnino. I UMUm VK>lto*aijMi 8961 Novo prenrejeno stanovanje 8952 9 do 4 soba In kuhinja, ▼ I. nadstropja na nllco, na najbolj prometnem kraja ob cestni železnici, v sredini Ljubljane, ■e odda dotlčniku, kl posodi proti popolni varnosti (tntabalaciji) in primernemu obres to vanju večjo vsoto velikemu Industrijskemu podjetju v Sloveniji. Posojilo se lahko da na enkrat ali ▼ obrokih, ter se vrne ▼ dveh ali treh letih. — Ponudbe z navedbo višine in pogojev posojila pod „TakojN na ALOMA COMPANY, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 8. ti tehnični oddelek 8910 Sremska 14 (Telefon 27-55) nudi iz svoje zaloge v Beogradu; 1.) Tovorne avtomobile, znamke Nash Quod, 40 H. P., s štirimi cilindri, vsa štiri kolesa premika motor s pomočjo kardanske zveze, teta tovora tri tone. Nenadomestni avtomobili za transport po slabih potih. 2.) Sonlandin, patentirano sredstvo, daje 83 •/• ekonomije t po-trošku bencina, popolnoma neškodljivo za motor. Zelo važno ln koristno za lastnike avtomobilov in bencinskih motorjev. NASLOVI 188 dobrih tn zanesljivih stanovanj za dijake ta dijakinje se dobijo pri gospodu M. Likarju, Poljanska cesta 87, vila Bergman. PIANINO 6680 ali klavir iščem v posojilo proti mesečni odškodnini in garanciji. Ustne ali pismene ponudbe naj se pošljejo restavraciji »Narodni dom*, LJubljana. 6680 TROOVSKI POTNIK dobro vpeljan po Jugoslaviji, išče zastopstva različnih strok. Ponudbe poslati na upravo »Jutra* pod »Agilen*. 66"" Lokal na prometnem kraju na deželi, iščem za trgovino z usnjem, eventualno vzamem tudi usnjarno v najem. - Dopisi pod „PROMET" na ALOMA COMPANV, anončna ta reklamna družba, LJubljana, Koncresni trn It. 8. «988 Mannfaktiiro v komisijsko prodajo išče dobro vpeljana tvrdka s prima referencami. Ponndbe na npravo „ Jutra" pod ..Velik oromet" Čast nam je javiti vsem interesentom, da je Cinkarna d, d. v Celju poverila naši tvrdki generalno zastopstvo za nakup vseh svojih potrebščin (cinkove rude, kovin, premoga, olj itd.), kakor tudi za prodajo vseh svojih izdelkov (surovega in rafiniranega cinka, cinkove pločevine, cinkovega prahu itd.) Prosimo vse stare in nove dobavitelje in odjemalce Cinkarninih potrebščin in izdelkov, da se v interesu hitrejšega poslovanja obračajo izključno na podpisano tvrdko EVGEN LOVŠIN, „RUDE IN KOVINE" Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 15 Telefon štev. 570. Brzojavni naslov »Rude". no ilopsiii zs Juliji in n Salken poletij: The Central European Mlnes Ltd., Mežica, Kemična tovarna v Mostah pri LJubljani ln Cinkarna, d. d., v Celju. S998