N* oéuina za vstro-ogrske knje za celu leto ¡040 K, za (lol lrta 5"20 K. za felrt leta 2 t>0 K. me-sertio 90 viu.; za Neim'ijo za celo loto \'¿ K. ¿apóllela 0 K, 7.a (Virt leta 3 K ; za Amerito za celo lelo 14 K, za pol lela 7 K.
Cirilo jugoslovanske socialna
Reklamacije so uuHimi* p»1»«'» Nfcfranklrana plato» u a« «)>..
»»»j». Üokopiui t« triov,», ÍE.to»*«. ínotlgpoa ¡irtll «riti«» fiirmx H3 um „	fo »i«,
»•■•lrr*t t>» «JajijtcKu.
----- • ■ ^-^----'i.
57. §tev.
V Ljubljani, v soboto, dne 18. julija 1908.
Uto XI.
NASLOVA: Za dopi«e in rokopise ta Uit: Urednlitv •Rdrtef» Prapor»>, IdnbUaiu. — Za denarne poliljat*», naročila na Ust. rekU»arije. inserat« '.Id' Uprt^Utvo • Rdeief» Fr»por»>. Idobllan», Dunajska cesta itev. 20
Milijonsko darilo hišni« poseslnlko«.
Pretekli teden je finančni minister predložil poslanski zbornici načrt zakona, ki vsebuje reformo hišnega davka. To reformo je gališki gospod Ko-ryttwski ustvaril po lastni spodobi, saj v bivshu ni druzega nič, kot čisto neutemeljeno in neopravičeno milijonskodarilohišnim posestnikom. Na videz naj krvavi za kapitalistični razred hišnih pos stnikov državna blagaj-nica, v resnici pa indirektni davkoplačevalci: delavstvo.
Ne tajimo, da je reforma hišnega davka nujno potrebna; saj uživamo v Avstriji to neprijetno prednost, da plačujemo na vsem evropskem kontinentu najvišji hišni davek. Danes donaša ta davi k avstrijski državi letnih 116 milijonov kron; leta 1882 le 55 milijonov kron. Iz tega je razvidno, kako ogromno so poskočile v tem kratkem času najemnine, in danes dosegajo že tako vrtoglavo vi-sočino, da požro večji del zaslužka.
Stanovanjski obrtniki zvalč že od nekdaj vsa davčna bremena na pleča najemnikov i zatorej najemniki po pravici zahtevajo davčnih olajšav zase. Reforma hišnega davka pa koristi najemnikom le ledaj, če zniža najemnino stanovanj, če pospešuje zgradbo novih hiš; s tem ustvari na stanovanjskem trgu močno konkurenco, ki sili hišne posestnike, da odnehajo z najemnino. Zategadelj je bila že od nekdaj naša zahteva, da naj se za enkrat dovoli znižanje hišnega davka le novim stavbam. Da se prepreči nesramna zemljiška špekulacija z zemlj šči, pa naj bi bila taka davčna n forma združena z davkom na nezazidana stavbišča in na prirastek zemljiške vrednosti. O vsem tem seveda v načrtu Koryto\vskega ni ne sluha.
Nove stavbe so doslej vživale razen petodstot-nega dohodninskega davka popolno davčno pro-
stost skozi dvanajst M; po novem načrtu odpade pač petodstotni dohodninski davek, toda proti dragemu plačilu: doba davčne prostosti se skrči na 6 let. V celoti si bodo nove stavbe za 0 62 do 1-11% na boljšem kakor doslej. Prozorno kot zrak je, da tako neznatno znižanje ne more poroditi živahnejšega stavbinskiga delovanja in zmanjšati visokih stanovanjskih najemnin. Država torej ne gane niti z mezincem, da bi napravila konec tej neznosni stanovanjski bedi, ki se lolava črez dalje širšega kroga prebivalstva.
Poleg popolnoma nezadostnih davčnih olajšav za nove stavbe, prinaša zakonski načrt Korytow-skega nepotrebne in neopravičljive olajšave staro-hišarjem. Stare hiše, ki so vživale dvanajstletno davčno prostost, dosežejo do leta 1923 isto stopnjo obdačeno&ti kakor nove stavbe; s tem prejmo popolnoma nezasluženo protekcijo, ki nima druzega smisla kot napolniti starohišarske žepe z denarjem najemnikov.
Tej nečuveni nesramnosti se pridružuje druga, ki terja davčno prostost za neoddana stanovanja. Hišni posestniki, ki ničejo sceniti svojih stanovanj, naj prejemajo za to še državno premijo; s tem daje država stanovanjskim oderuhom direktno po-tuho in jih navaja k neprestanemu zdraževanju stanovanj,
Novi zakonski načrt sicer odpravlja hišno-ra?redni davek za vse stavbe, ki nimajo več kot dveh sob. Toda kaj je to, če premislimo, da bo slejkoprej obremenjenih na tisoče delavcev in kaj-žarjev s hišnim davkom.
V vsem zakonskem načrtu iščeš zastnnj le iskrico socVnega duha, zaman le senco volje, ubla-2 ti obstoječo stanovanjsko bddo. Dognano dejstvo je, da vlada zlasti v malih stanovanjih velika mi-zerija, da so mala stanovanja neprimerno dražja kot velika. Tako znaša «užitnina» od kubičnega metra zraka v stanovanjih z eno sobo poprečno letnih 4 33 K, v stanovanjih z 10 sobami pa le 2 75 K. Vsled tega so neposestni sloji zmerom bolj prisiljeni, da se stiskajo v svojih stanovanjih in
da oddajajo ostale prostore v podnajem. O vsem tem načrt molči kakor grob; Korylowskemu se najbrž še sanja ne, da zahteva država s splošno in enako volilno pravico tudi primeren finančni sistem. Nikakor ne gre, da bi delavski razred še nadalje prelival svojo srčno kri za kapitalistične žepe. Predložena reforma hišnega davka v tej obliki je za delavsko ljudstvo krivična, zategadelj za
ljudske zastopnike nesprejemljiva.
* * *
Državni zbor bo moral glede predloženega zakonskega načrta odgovoriti na sledeče vprašanje: ali zvišati zemljiško rrnto in polniti že itak rejene mošnjičke hišnih obrtnikov — ali pa sreniti stanovanja in omogočiti delavskemu razredu srečnejšo eksistenco ? Danes že vemo prav natanko, da bodo edino socialni demokratje stavili tej nesramni karikaturi resen odpor nasproti, da bodo zastavili ves svoj parlamentarski vpliv, da podero to nesrečno, od nesrečnega Korytowskega spočeto in rojeno spako. Prav tako dobro pa vemo, da bodela sodelovala Hribarjev in Šušteršičev klub na tem skrpucalu, saj ti klavrni jetniki Beckove vlade drugače ne morejo. Koncentracija vseh kapitalističnih elementov proti delavskemu razredu, to je po genljivo-odkritosrčnemu razodetju Becka namen sedanje vlade in njenih pri-feklin doli do Hribarja in Gostinčarja. Izžemanje delavstva povsod in oh vsaki priložnosti, to je višek politično modrosti te čedne družbe 1
K sklepu le še nekaj besed na slovenske dr-žavnozborske volilcc z lanskega leta. Pred volitvami so liberalci in klerikalci klepetali brez ne-banja, da bodo zastopali vse interese brez rarločka. Mi, ki vemo, s kakšno ljubeznijo se objemata ogenj in voda, ki vemo, da so interesi dela povsem nasprotni interesom kapitala, smo neprestano svarili pred volkovi v ovčji koži. Pripovedovali smo, da je tist', ki hoče združiti noč pa dan, ali pomilovanja vreden bedak, ali pa lažnjiv hinavec in slepar, da spada ali v norišnico ali pa v jetnišnico. Pred to silno alternativo stoji vsa naša meščanska
PODLISTEK.
Poot Miha.
Spisal Vladimir Schweiger.
Jesenski dan je bil.
Pusto in otožno vreme je leglo nad ravan. Gosti, temnosivi oblaki so prepregli nebo, zatemneli jasni azur, krili ga kakor gosti pajčolan. Tako nizko so se podili oblaki po nebu, da bi človek lahko segel do njih, le dobro bi moral iztegniti roko. V stranpoti se je usulo orumenelo listje raz skoro gole veje in krilo tla, enako umazanemu iina-temu plašču, v dalji pa je suštel gozd v mirnem jesenskem poluspanju. Nad žuborečim potokom so se zavlekle težke, neprodirne megle, zapihljal je veter, ni jih razpršil, niti pretrgal jih ni.
Po nasuti cesti je prikorakal dolg, suh človek. Enakomerno je hitel po trudni poti, lahek je bil njegov korak in otožno je odmeval, zgubljal se nad potlačenimi travniki, nad mrtvimi livadami.
Dvignila se je tolpa črnih vran nad razoranim poljem, z glasnim krakaojem pozdravila tihega potnika, zaletela se preko jarkov in zginila za stransko vasjo kraj orumenelega gozda,
Ni se ozrl mladi tujec za jato nagajivih vran, niti ni sklonil svoje v tla uprte glave, Dalje je
hitel, dalje ga je ponesel korak v otožen jesenski dan.
Prišel je mimo cestne krčme, kjer se je vabljivo nasmehljal debeli oštir z belim prtom preko rame, stoje med širokimi vratmi in uljudno pozdravil. Potnik je sklonil pokoncu svojo glavo, uprl stekleni pogled v zarudeli obraz oštirjev, zmajal z rameni in odhitel svojo pot.
Za ovinkom ob slokem poslu je zalajal glasno privezan pes v pozdrav prišlecu, zaškrepetala je zamolklo veriga, padla po visokih stopnicah. Polegel se je hipni šum in zopet je bilo vse tiho.
Ni se brigal urni potnik za ljudi, ni mu bilo mar življenje, šum, ropot. Zaničeval je vse, vse obsojal. Da bi mogel vse pokončali, pokončal bi vse hipno, očistil svet vsega zla, vsega gorja, ki tare visoko ljudi, nositelje velikih idej, globoke mislece.
Samotni človek, ki je tako mislil, bil je naduti poet Miha.
V življenju je videl samo razkošje, črno zavist, peklensko sovraštvo, ljuti boj brez zmisla, brez smotra. Izkusil ni še sveta dodobra, vendar ga je obsojal, saj ga je gledal skozi ozkošipa očala pesimista. Globoko v srcu je nosil svoja načela, svoje nazore, zlate in dragocene, ki jih je umislil sam.
Nikdar se ni pehal za vsakdanj m kruhom, za mastnimi službami, razkošja ni poznal, v vinu ni potapal hladnih misli, obupnih skrbi.
Tuj in brezbrižen je stal med gnječo ljudi, sam je bil sredi njih brez tovariša, brez prijatelja, Glad in zaničevanja vredno življenje sta mu bila spremljevalca na daljnem mukepolnem življenju v svet.
Nič mu ni bilo žal, da je Živel tako, ni se brigal za zakotne, lažipolne in obrekovalne govorice potuhnjenih ljudij, ki jih je sovražil, in veselila ga je njih zloba do človeka, nositelja svetovnih nazorov globokih mislecev.
Živel je gladno življenje, ki bi se ga branil vsak dan bičani pes, a se ga je veseld, saj živi in deluje za svoj ubogi, globoko propadeni narod, ki mu je potreba moči, da ne pogine. In ljudje se mu rogajo, posmehujejo se mu, ha 1 gorje jim I To je le zgolj škodoželjnost. Borno je danes njegovo življenje, a vendar vstane ravno on, zapuščeni delavec narodov v veliki slavi. Takrat mu bo hvaležen ves narod, klanjal se mu bode in ga bo slavil.,,
Tako je mislil skromne želje in pohlevne misli, dalje hiteč po pustem jesenskem dnevu.
Po cesti je privozilo troje vozov, harmonika je pela hreščeče v njih, donelo je pero v ustih šaljivega godca. Hrskali so konji, iskre so se kre^
politika, toda večina slovenskih volilcev nam ni verjela, dala se je omamiti od sladkih laži in dirjala zanje na bojišče. Prizanesli so liberalnim in klerikalnim politikanom z norišnico in jetnišnice, toda pomagali jim niso; od tistega trenotka, ko so se vsuli v parlament, se trudijo navsomoč, da napravijo iz parlamenta norišnico in jetnišnico slepe kapitalistične vere.
Danes se ti volilci, ki jih je bil hudič (če je!) 14. maja lanskega leta obsedel, že kesajo svojega dejanja, v svojem srcu prav bridko obžalujejo nespametno svoje ravnanje. Vsak dan parlamentarnega zasedanja jim odpira oči, usoda socialno-dc--mokratičnega sladkornega predloga, zvišanje žga-njarine, «reforma» hišnega davka, protikartelni boj, to večno podraževanje živil jim neprestano usi-ljuje spoznanje, da si interesi dela in kapitala stoje v večnem boju nasproti, in da jih tudi Hribarjeva zgovornost ne premosti. Sleherni dan trga tem «zastopnikom vseh slojev» hinavsko krinko raz zalagano obličje in jih predstavlja kot brezobzirne sovražnike delavskih plasti. Od dne do dne uvide-vajo tisti, ki so poslali liberalno-klerikalno delegacijo na Dunaj, da je vsa politika najostrejši boj interesov in da je pomilovanja vreden politični slepec, kdor ob volitvah nasprotuje lastnim interesom.
Nič lažjega stališča nimajo oni, ki so 14. maja lanskega leta votirali za socialno-demokra-cijo. Prosti so seveda vseh očitkov, nj h duša je tozadevno popolnoma mirna. Toliko so na slabšem, da trp£ na posledicah, ki jih sami niti zakrivili Diso. Zato pa so v prvi vrsti oni poklicani, da izpremene rdečo manjšino od 14. maja prej ko mogoče t večino. Vsak izmed lanskih naših volilcev je dolžan pod zavezo lastnih interesov, da z neumorno strankarsko-politično, strokovno in gospodarsko propagando ruši in razdira temelje obstoječe kapitalistične večine. Ta meščanska večina je itak le fiktivna; svoje podlage ne zajema iz gospodarsko-so-cialne strukture slovenskega naroda, temveč le iz politične slepote. Zategadelj so tudi dnevi njenega življenja odmerjeni le poživljenski mo či t e si epo te. Zategadelj je nam namenjena lepa bodočnost.
Osealnoseadeset!
Oseminosemdeseti socialni demokrat pride v parlament! Dne 14 t. m. je bil v šleskem okraju Freiwaldau—Javornik ob ožjih volitvah izvoljen Bodrug Rudolf Muller s 4512 proti 4238 glasovom, katere je dobil nemški agrarec Schenken-bach. Ob glavni volitvi dne 8. t. m. je dobil Muller 3464, Scbenkenbach 3488 in krščanski socialec baron Grimmenstein 1977 glasov. — Doslej je zastopal ta okraj nemški agrarec Avgust Eaiser, ki se je ob teh volitvah čisto gotovo v grobu obrnil. Kaiser, ki je bil v prejšnji državni zbornici dolgo časa tudi njen prvi podpredsednik, je bil delavstvu znan kot eden najbolj zagrizenih sovražnikov splošne in enake volilne pravice. Spominjamo se še, s kakšno zlobno trdovratnostjo je nasprotoval re-
sale pod njihovimi kopiti, jadrno so privozili mimo poeta Mihe. Glasno se j smejala družba v ozalj-ianih vozeh, smeh je zabučal, zadonel na uho Mihe, ki je obstal in se zastopil za obcestni kamen.
Urno je privozila kmečka ženitev mimo prašnega poeta, ki je medlo upiral pogled po veselih ljudeh v vozovih. Nasmehnila se mu je nevesta s pletenim vencem v laseh, nasmehnila in poki-mala uljudno.
Miho pa je zbodel ta pogled, globoko v srcu ga je pogrel in neljubo mu je bilo. Zatisnil je oči, da ga izbriše, da ga pozabi, a zaman. Sladki nasmeh se je vsedel globoko v njegovo dušo.
Naprej so drvili vozovi, z drdranjem se je pomešalo hreščeče ukanje pijanih svatov, preobvladal ju je debeli bas harmonike, da je odmevalo v oddaljeni gozd preko uvelih livad, razoranih njiv in pokošenih travnikov. Polagoma je potihnilo in se zgubilo svatbeno kričanje, divji hrup.
Poet je stisnil trde pesti v žepu, zažugal pijani tropi in se razsrdil nad njimi. Enakomerno se je glasil njegov korak po dolu, odmeval za njim. Zamislil se je zopet, dahnila so mu v spomin mlada leta, ona leta, ko je bil še nedolžen in ni poznal pokvarjenega sveta.
Videl je v duhu rojstno vas, ono razsvitljeno sobo, kamor so prišli gosposki ljudje, sklicali shod
formi skozi celi dve leti, ko se je vršil v parlamentu in na cesti veličastni boj za preosnovo Avstrije. In nikoli ni mogel preboleti, da so bili sovražniki reforme sramotno premagani! Lanskega maja je bil še z veliko večino izvoljen v svojem starem okraju: dobil je 5424, socialnidemokrat pa 3395 glasov. Takrat je glasovala za Kaiserja vsa pro-tidelavska mešanica: agrarci ter nacionalci vseh sort.
Izid volitve v okraju Javornik-Freivvaldau je tudi za nas jako poučen. V tem okraju je namreč industrijalno delavstvo v manjšini, večino delavstva pa tvorijo kamnoseki, domači, poljski in gozdni delavci ter kajžarji. V teh slojih delavstva so krščanski socialci napeli vse sile, da bi zmagali s svojim kandidatom. In ko to ni šlo, so ob ožjih volitvah izdali oklic na svoje volilce, da naj «do zadnjega moža» glasujejo za agrarca in proti socialni demokraciji. Nič ni pomagalo! Delavci in kmetski siromaki, ki so se ob glavnih volitvah še dali preslepiti, so spoznali, v kateri tabor jih silita revščina in glad — in glasovali so za socialnega demokrata. Tudi pri nas pride ura, ko bo odklen-kalo črnim zapeljivcem manj zavednih slojev slovenskega delavstva in kmetiškega ljudstva I — Ne smemo pozabiti, da ima največjo zaslugo za to novo zmago neumorna agitacija naših šleskih so-drugov, ki ni odnehala do zadnjega trenotka — do zmage. Le zavedno delo rodi sad! Ob vsaki novi zmagi socialne demokracije moramo pomisliti, da smo mi Slovenci edini,ki nimamodo-slej svojega zastopnika v parlamentarni zvezi socialne demokracije. Ta skeleča zavest naj nas vnema k delu, naj nas vodi v organizacije, naj nas privede do končne zmage tudi v črni Sloveniji!
Bosenskl kongres socialistov.
Sarajevo, 6. julija.
Svoječasno smo poročali, kako brutalno je tukajšnja vlada razgnala naš kongres in izgnala zastopnike socialnodemokratičnih strank iz drugih dežel. 2e takrat se je sklenilo, da se skliče kmalu izvenreden kongres, ki ima rešiti nujna vprašanja. Vlada je med tem časom nadaljevala svoje delo. Pri njej velja načdo, da ni lopovščin, če svet ne izve zanje. Zlasti pa bi rada preprečila, da bi bosenskl delavci ne brali svobodne besede o njenem nasilstvu. Zato je pred kratkim vzela zagrebški «Slobodni Riječi» poštni debit. Toda vse to ji ne bo pomagalo in nekoliko se je že sama lahko prepričala. Včerajšnji kongres je lahko mirno zboroval, dasi je zastopal vlado zopet znani pristav Lindes, ki je zadnjič, kakor znano, kar divjal. Dan pred kongresom je bila pri vladi delavska deputacija, kateri se je obljubilo, da gospod Lindes ne bo se-kiral kongresa.
Tako smo torej imeli svoje zborovanje, ki je bilo za razvoj delavskega gibanja v Bosni in Hercegovini zelo važno. Predsedovala sta sodruga Salamunovič in Fakner, zapisnikarja sta bila sodruga Jakšič in Sunjič. Najprej se je sprejela resolucija o taktiki; potem je sodrug Pogačič predlagal ustanovitev samostalnega delavskega glasila, ki je zelo potrebno, ker delajo nacionalni ia
in govorili umno, poučno za kmeta. Takrat so ustanovili bralnico oni narodni in napredni možje, ki jih je burno pozdravljala občina, župan in soseska.
Bil je Se dijak.
A v njem je splamenel žgoči ogenj do domovine, do naroda, pustil je študije, preselil se stalno v mesto in posvetil vse moči probuji in procvitu narodnosti. Med one može, ustanovitelje velevaž-nega bralnega društva, med svobodomislece je hotel.
A v svoje začudenje je uvidel, da se mu umi-čejo, da mu niso naklonjeni, tako dobri, kot si jih je slikal v tihi fantaziji mladih let. Kratko na to se je spri ž njimi, jel jih sovražiti in jih ie sovraži tja v veke.
Svojo pot je nastopil, pustil jih je in hitel za svojimi nazori, za lastnimi ideali . . .
Ujezil se je, razburila ga je vriskajoča tolpa pijanih svatov, klel je pod oblačnim nebom tako ostudno življenje.
Dvignil je pest, potegnil kopo papirja iz žepa in dobro obrezani svinčnik, zbral misli in zagrozil gnusnemu življenju.
Sedel je na obcestni kamen, položil zeleni nahrbtnik poleg se in napisal ostro satiro.
klerikalni listi delavskemu boju največje težave. Stvar seveda ni lahka. V Bosni se mora namreč še plačevati kavcije in siccr za list, kakršnega rabijo delavci, 6000 kron. Razen tega je seveda treba preskrbeti denarja za izdanje. Glede tega se je sprejela resolucija sodrugov Pogačiča in Vu-ki če vi ca. Potem se je sprejela sprememba zveznih pravil.
V odbor zveze so bili izvoljeni sodrugi Salamunovič, Kapor, Ravšer,, Štefanovič Ne-21 é, Lukič, Barišič, Vosčič, Barac, Stoj-čevič, Krpan, Govedarica, Malinovic; v nadzorovalni odbor Devid, Kurtovié, Fatner, Brdjanovié, Pfičer, Gavran in Popovié.
Razen nekaterih notranjih zadev, zlasti ustanovitev drugega tajništva, se je rešila točka o bolniškem zavarovanju. Deželna uprava, ki se po Evropi silno rada baha s svojo civilizacijo, ni storila na tem polju takorekoč nič. Najimenitnejše je to, da se je zahtevalo od strokovnih društev povračilo bolniščnih stroškov, če je bil kak Organiziran delavec v bolnišnici. Ze davno je vlada obljubila, da ustanovi vsaj eno bolniško blagajno z cbligatoričnim zavarovanjem ; celo to se je obljubilo, da bo delsvstvo lahko sodelovalo v upravi, toda vse obljube so bile doslej prazne. Kongres je sklenil, zahtevati od vlade pojasnilo, kaj je z vso rečjo in kdaj izpolni svojo obljubo.
Vlada se je sedaj sama lahko prepričala, da se z brutalnostjo ne prepreči delavsko gibanje. Bosna je sicer zelo zanemarjena dežela, a naše delavstvo vendar ni tako neumno, kakor bi želela vlada s svojimi podrepniki. Socializem se že sedaj močno razširja v deželi, a prišel bo čas, ko bo Bosna in Hercegovina sploh socialistična.
Politični odsevi.
Iz državnega zbora. Poslanska zbornica je dokončala svoje delovanje. Zadnji teden je bil posvečen podporam rezervistovskim rodbinam, o katerih govorimo na drugem mestu. Dalje je bil sprejet melijoracijski zakon in v to svrho dovoljen osemmilijonski kredit. Posl. Seitz (soc. dem.) je po pravici zahteval, da naj prispevajo za melijoracijski fond v prvi vrsti oni, ki imajo od njih koristi, toda zbornica je ta pametni predlog pod pritiskom agrarcev odklonila. Dalje je bil sprejet zakon o jamstvu avtomobilistov; Seitz je zlasti energično povdarjal interese šoferjev ter predlagal, da naj avtomobilski lastniki sami jamčijo za vse nezgode; toda želja avtomobilistov gosposke zbornice je meščanskim poslancem postava. —■ Poslanska zbornica je pomnožila število podpredsednikov od 2 na 5 ter izvolla na ta mesta sodruga Pernerstorferj a, slovenskega klerikalca Pogačnika in nemškega na-cionalca Steinwenderja. Končno je rešila zakon o državnih slugah, nekaj drobnejših zakonov ter več imunitetnih zadev.
Nemški protestni shodi na Češkem so bili zelo slabo obiskani, dasi je nemško meščansko časopisje že štirinajst dni tolklo «tam tam>. «Ogorčenje» nad «zatiranjem» nemškega plemeni ni io-dilo hujše nesreče kot demisijo nemškega ministra-rojaka Pradeja.
Nemško narodno ministrstvo — semenišče politične korupcije. Nekaj koristi so nedeljski shodi nemških meščanskih strank le rodili: spravili so na svetlobo obilo nesnage, ki je nagrmadena v nemškem narodnem ministrstvu. Zlasti ostro je v Libercih prijemal Pradeja, ki je nato podal demisijo, skriptor dr. Schubert, po zatrdilu Pradeja zategadelj, ker ni dobil službe v ministrstvu. Na to je Schubert prišel z novimi odkritji; spisal je mnogo političnih reči, ki jih je nemški minister objavil pod svojim imenom in se dekoriral na ta način s pavjim perjem. Minister ga je zato hono-riral s tem, da je dosegel njegov avanzm& v 8. či' novni razred ... Snažne razmere!
Zmaga klerikalcev. Vsled klavrne bojazljivosti in sramotnega izdajstva liberalnih poslancev bo končala Wahrmundova afera s klerikalno zmago. Po poročilu «Prager Tagblatta» stopi profesor Wahrmund kmalu v stalni pokoj, ker se je naveličal neprestanih šikan, katerim je izpostavljen. Po nameri praške univerze naj bi predaval le izbrane partije cerkvenega prava, ki za juriate niso obli-gatne. Dalje ga vlada ne misli poklicati v izpra-Sevalno komisijo. Vsled tega Wahrmund raje zapusti profesorski poklic, kakor da bi igral na vseučilišču vlogo petega kolesa.
Čudna transakcija. Vlada je hotela vtihotapiti pooblastilo, da bi zamenjala državno posestva na Solnograškem z «nekim» (tako se glasi v vladni predlogi) posestvom na Nižjeavstrijskem; toda vsled pozornosti soc. dem. poslanca dr. Ellenbo-gena se ji je ta nakana temeljito ponesrečila. Ellen-bogen je v proračunskem odseku izvajal, da se gre za zamenjavo z domeno nadvojvode Franca Ferdinanda na Nižjeavstrijskem. «Ker pa so se o tem članu cesarske rodbine čule ponovne pritožbe o nedopustni vporabi državnih sredstev v
privatne svrhe, ker se je ob preplavi njegovih posestev v Chlumecu vporabljalo vojaštvo, ker se je nadalje na drž. strošic po pijonirjih zgradila ccsta na njegovo posestvo na Solnograškem, je srovorn<k mnenja, da država s to prodajo ne napravi dobre kupčije ter želi najtočnejših pojasnil o vrednostih oheli posestev. — Govornik omenja nadalje, da se je nadvojvoda prav dal z nekim županom zaradi ene same srne do zadnje instance, da je nabiralce drv, ki so na njegovem posestvu pobrali nekaj suhljadi, do krvi zasledoval. Najbolj pa zanima govornika dejvtvo, da je o nadvojvodu znano, da preganja kmete z zemlje, na kar zlasti opozarja kmečke poslance, ki vedno tožijo o uničenju kmitij. — Pod vtisom Ellenbogenovih besedi, ki se mu tudi meščanski poslanci niso mogli odtegnili, se je proračunski odsek odgodil, da di poljedelski minister natančnih pojasnil.
Volitev v delegacije. Poslanska zbornica je v posebni seji volila svojih štirideset zastopnikov v delegacijo. Od naše frakcije so izvoljeni: na Ča-škem Modiaiek in Seliger, na Nižjeavstrijski m Schuhmeier in v Trstu Pittoni.
Shodi.
Shodi. 19. t. m. sta shoda v Idriji in Zagorju, 21. pa v Ljubljani. Dnevni red povsod: Draginja in delavstvo.
Prebivalce meata Ljubljane in okolice se
vabi, da se polnoštevilno udeleže shoda na vrtu «Narodnega doma» v torek, 21. t. m. zvečer. Dnevni red: Draginja in delavstvo. Povabljena sta oba deželna poslanca ljubljanska, povabljeni so tudi vsi obč. svetniki z gosp. županom, drž. poslancem Hribarjem na čelu.
Domače stvari.
Časnikarska klavrnost! ime ti je «Slov. Narod» I «Narod» se poti in trudi, da bi se izre/al iz sitne zadrege, v katero ga je — čisto po nepotrebnem — spravil ta preklicani bojkot, toda v svoji priznani časnikarski nerodnosti se je le še bolj zapletel v zanjke, da zdaj vzlic obupnim naporom ne more več iz njih. V četrtek je kar brez vprašanja gladko priznal — kar smo mi že prej trdili, — da je rficijalno glasilo karteliranih pivovarn Oražen in Hribar, da mora vsak trenotek vravnati svojo pisavo po interesih omenjenih tvrdk Nedolžno — kakor da bi se za nič ne šlo — pripoveduje, da je bil proti kartelu Oražen in Hribar, dokler sta slednja upala, da bo njuno pivo boljše šlo, če se mu obesi belo-modro-rdeča marka, da pa je odtisbmal za kartel — odkar stoji Hribarjevo slovansko pivo uvrščeno v internacionalni kartel. — V bipu, ko se na tako nesrečen in nevspešen način skuša otresti težkega očitka, da stoji v službi kartela in hoče nasuti pohlevnim bralcem peska v oči, v tistem bipu že pokaže svojo naturo in dela v prid karteliranih tvrdk. Joka se za karte), nekaj solz pretoči za ošlirje, konsumentom piva pa je ne privošči lepe besede. Nasprotno 1 Desorgamzirati hoče disciplinirani bojkot ljubljanskega prebivalstva, Češ, da se pivovarnarski delavci sami puntajo proti bojkotu, ker jim preti požreti eksistenco. Naj bo «Narod» le lepo brez vse skrbi! Organizirano delavstvo vseh strok bo že poskrbelo, da bodo pivovarnarski delavci zadovoljni in da bodo tudi pivo-varnarji prevideli, da ima njih moč tudi svoje konce. — Tako je «Narod» mislil zmrcvariti dve muhi na en mah: pomagal bi rad kartelom, da razbije bojkot in preslepil konsumente — vsaj za slučaj volitev — da ne bi pregledali njegove hinavske igre! Toda obsedel je prav nekrščansko med dvema stoloma. Zaključek vsega je: da je Oražen neroden ekonom m «Narodovi» žurnalisti — še klavrnejši politikarji!
Urnebesni fevindel «Slovenskega Naroda» «Slov. Narod», ki je na tako infamen m nesramen način izdal interese ljudstva in zagovarjal karte-lirane pivovarnarje, se drzne očitati socialnim demokratom, da izrabijo podraženje piva v agitacij-ske namene. Pravi, da je bil prvi, ki je opozoril na pretečo nevarnost. Socialni demokratje res ne Čakajo na novice, ki jih prinaša «Slov. Narod» iz nemške «Tagespošte». To je eno. Drugo pa je: Zakaj se pa župan Hribar in slavni občinski svet ljubljanski ni zmenil za to pretečo nevarnost. Zakaj se ni brigal za to nevarnost državni poslanec Hribar, ki je bil za časa volitev tako vnet za blagor ljudstva? Sicer pa je stvar taka, da se je na Kranjskem edino socialna demokracija borila proti po-draženju Živil sploh in proti podraženju piva še posebej. Borila se je proti kartelu in borila se je proti gostilničarski zadrugi, da odbije podraženje piva za 8 kron pri hektolitru. To je faktum. «Slov. Narod» pa naj farba svoje usmiljenja vredne bralce kakor hoče. Z dr. Oražnom pa se zmenimo takrat, ko ga liberalci oficielno postavijo za kandidata za novo deželnozborsko kurijo. Parola delavnega ljudstva je: Pivo po zvišani ceni je bojkotirano!
Neverni Tomaž. «Narodu» ne gre prav v glavo, če res hočemo razširiti socializem med Slovenci, če res želimo, da stopi čim več Ljubljančanov v našo stranko; še danes si ni prav na jasnem, ali je res, ali ga samo vlečemo. Zatorej mu povemo še enkrat, da hočemo čisto resno razširiti in zgostiti socialuo-demokratične vrste, ker se nam Zdi nesmiselna in absurdno, da ljudje, ki stoje s
pivovarnarji, mesarji i. t. d. v najljutejšem gospodarskem boju, da ti ljudje drve ob volitvah in v politiki sploh kar slepo za njimi čez drn in strn. Gospodarstvo in politika sta združena najtesnejše ! Mi, ki smo organizirali z lepim vspehom sedanji odpor proji pivovarni rskemu kartelu, vemo predobro, da je treba konsumente trajno varovati pred j atentati kapitala z odločno gospodarsko politiko, \ kakor jo z vso doslednostjo izvaja socialna demo- j kracija, da pa so -/.a tako stvar popolnoma nespo- j sobni kapitalisti. In to uvidevajo ljubljanski ljudje ■ sami! Spoznanje prihaja počas, ampak zanesljivo! Od tod «Narodova» jeza, odtod togota! Nič ne dé!
Zgodovinski dan. Dan 15 julja 1908 (sreda je bila in že nekoliko proti večiru) je eden izmed tistih dni, ki so veleusodni za življenje narodov in za človeštvo sploh. «Slovenski Narod» je dobil iz Prage tole brzojavko: «Rusko-poljski spor končan; danes so dali zastopniki obeh narodov definitivne izjave.»
Zgodovinski boj, ki traja med obema narodoma že stoletja in stoletja, je mahoma končan; kakor da b', recimo, trenil; kar čez noč; Hribar se je useknil, pa je bilo! Ampak v resnici in resnobi se je izvršila stvar talóle: Po banketu je ostalo za mizo še dvoje gospodov; ni bil slučaj, da sta bila baš Rus in Poljak, kajti -zgodovina nas uči, da so bojarji in šlahčiči od nekdaj koreniti ob bokalu. In tudi ni bil slučaj, da sta s» bojar in šlah-čič ob sladki uri nenadoma objela in poljubila; kajti zgodovina na- uči, da so se stari Slovani oh vinu objemali, če ;e niso pretepali. In naposled tudi ni bil slučai, da so se ob tistem slovesnem trenotku duri odprle in da je pogledal v izbo gospod Hribar; kajti izkušnja nas uči, da ga je tam največ, kjer ga je najmanj treba. Hribar je odprl usta nastežaj, nato je pl nil na cesto ter begal od ušes do uíf®. In tako so že naslednji dan poročali časopisi; «Zvečersejeizvedelo, dajerusko-poljsko spor t 7 umi j en j e doseženo.» Zgodovinska škoda je, da sta se bojár in šlahčič drugo jutro streznila!
Hrtbar in Hribarji. Živeli smo v veri, da imamo samo Slovenci težave s Hribarjem. Pa ne! Tudi v Belgiji vse mrgli takih Hribarjev, ki se odlikujejo v parlamentu s svojo odsotnostjo in ki oznanjajo svojo politično iskrenost in korajžo s tem, da pobegnejo ob »saki priložnosti iz zborne;. L-beralnemu listu «Independance Belge» ni po volji da seje odbor socialno-demokratične stranke precej ostro pečal s temi pailamentarnimi zlorabami, i» pravi, da terja svobodomiselna inteligenca tudi v politiki svobodne roké O ti prečudna svoboda Hribarjeva I Mi pa smo mnenja, da so parlamentarne šege. kakor jih s tako matematično točnostjo proizvaja Hribar, le izraz politične hinavščine, le izrastek politične dekadence, ko postane poslanski mandat le — sredstvo reprezentacijp.
Meso in mesarji. Navsezadnje so se mesarji vendarle zganili in se odločili za «znižanje» cen. Kako slabo, da so razumeli glas ljubljanskega prebivalstva na našem shodu, je razvidno iz tega znižanja: cena govedine pade za 8 vinarjev pri kilogramu, tako, da bodo goveje meso odslej prodajali v mesnicah po 1 K 40 v. oz. 1 K 20 v., oz. 1 K 12 v., na stopnicah po 1 K 14, oz. 1 K, oz. 90 vin. S teletino in svinjini ostane še naprej pri starih cenah. — Ce ljubljanski mesarji menijo, da so s temi smešnimi bagatelarui, ki so komaj imenovanja vredn°, zadovoljili konsumente, se temeljito motijo. Tako početje ni druzega nič, kot nečuveno izzivanje od strani mesarjev, ki nedvomno obrodi vihar ogorčenja med ljubljanskim prebivalstvom. Vsled suše in tako nastalega pomanjkanja krme so poljedelski produ-centje prisiljeni, da se znebe živine za sleherno ceno In zato je v zadnjem času v resnici padla cena živine za 33 do 50%. Mesarji se doslej niso dosti zmenili ?a to; mirno se prodajali meso po starih cenah in spravili v kratkem času ogromen profit. Šele na naš protest se je magistrat domi-slil svoje proklete naloge in opomnil mesarje, da regulirajo cene; s kakšnim skromnim vspehom se je naš mesarski magistrat zadovoljil, pričajo navedene številke. Ob 33 do 50% nem scenenju živine 8 do 12%no rcenenje mesa; kar pomenja, da bo letošnja suša ob ljubljanskem konsumu mesa do-nesla peščici mesarjev ogromni dobiček pol milijona kron —• iz žepov ljubljanskega prebivalstva. To je gotovo, da pri tem ne more ostati; temu brezvestnemu in blaznemu izkoriščanju ljubljanskega ljudstva treba napraviti konec enkrat za vselej Občina mora brez obstavljanja osnovati lastno mesnico, da razbije ta nesramni monopol mesarjev, ki se rede na stroške ostaUga prebivalstva. Poskrbeli bomo tudi pri volitvah, da se ljubljanski magistrat osnaži od teh ljudi; dokler ostane občina v takih rokah, konsument ne more pričakovati lepših časov.
«In bo seveda zmagali» Namrečpivovarniški kartel. Tako trdi v «Slov. Narodu» kartelaš dr. Oražen. Njemu nikakor ni prav, da bo zmagal; narobe — s solzami v očeh bo spravljal prt fit Ampak naj se potolaži; nekaj upanja je še zroirom, da ne pride v ta bridki položaj. Konsumentje bodo storili, kar je v njih moči, da ga obvarujejo solz in proflta. Le ta črna nehvaležnost gospoda Oražna! Dokazal je na dlani, da so socialni demokratje pristaši kartelov — pa jim zabavlja, namesto da bi bil vesel! Nekoč (lang, lang ist's her!) je uvideval sam, da so karteli naravna postaja naravnega
razvoja. Zdaj tega ne uvideva več, psuje proti kartelom in stopa vanje. Njegovo mišljenje je tako zanimivo, zavito in vamotano. da je Hamlet puslež v primeri ž njim. Socialni demokratje trdijo, da sklepanja kartelov nobeden St(ir.wender ne bo preprečil in da nobeden zakon ne bo ustavil kapitalizma na njegovi poti. In zato pride dr. Oražrn in zakliče : Glejte jih, kartelovce! Socialni demokratje so spravili konsumente na noge proti kartelu; kar-telirani protikartelovec Oražen bi moral biti zadovoljen: pa ni! Trm več pride in pripoveduje — da ni «rad» stopil v karte!! Go«pod dr. Oražen nam bo že dovolil, da nas čisto nič ne briga, kdo da ie v kartelu in zakaj da je. Nam se ne gre ne za njpgovo osebo, ne za osebe drugih kartelašev, temveč edinole zato, da se konsumentje obvarujejo brezvestnega napada od strani kartela. In obvarovali se bodo!
Nerodnost slovenskih pivovaraarjev. Ker Žalska in Auer-Oražnova pivovarna — kakor vse ostale iz kartela — dobro čutita bojkot piva, zliva «Slov. Narod» svojo togoto na našo stranko. Mi pa pravimo: če bi imeli slovenski pivovarnarji količkaj gospodarske spretnosti in trgovskega razuma, bi bili sedaj lahko izpodrinili tuje pivo. S cer ni naša stvar, da skrbimo za žepe dvih, treh slovenskih kapitalistov, toda toliko lahko rečemo: če bi ostalo slovensko pivo izven kartela, bi si podvojilo, potrojilo odjemalce, če so pa sami tako nerodni, da tišče in drv6 v la-itno izgubo, jih mi ne bomo vlačili iz blata, Kar so si s svojim nič manj nespametnim, kakor brezvestnim ravnanjem nakopali na glavo, naj kar lepo tudi sami nosijo. Nam pa v~-a «Narodova» otročja jeza nad bojkotom ne odvzame prepričanja, da je malo nerodno žrtvovati profitu peščice Hribarjev, Oraž-nov i. t. d. interes celote.
Proti Učiteljem. Zadnje čase hodi po slovenskih dežflah neki fant z imenom Terseglav. Dok'er med kmetiškim ljudstvom, od brezvestnih popov zapeljanem, uganja le gole neumnosti ter besediči o stvareh, ki jih ne razume, obžalujemo samo njegove poslušalce, drugače pa nas stvar ne zanima. Ampak fant ne budali samo. temveč denuncira ter zavaja v denunciranje. Zndnjič je bil v Komendi ter je tam z brezprimerno nesramnostjo hujskal proti učiteljstvu. Po nalogu svojih višjih gospodarjev, Lampeta in Kreka, je razodel, kaj nameravajo novi deželni gospodarji. Delo tistih učiteljev, ki še niso obliznili Krekovega škornja, imenuje «rovanje». In pravi nadalje: «Silno lahko je onemogočiti njih rovanje in jim izpodnesti tla, ako se jih že spočetka natančno kontrolira.» Kaj se to pravi drugega, kot pozivanje k vohunstvu in ovaduštvu? — Učitelji, pravi Terseglav, imajo pravico snovati različna društva, zato pa ima tudi ljudstvo pravico in dolžnost, učiteljem povsod in vselej nasprotovati, se proti njim z vsemi dopustnimi sredstvi bojevati I -— Kaj se to pravi? To se pravi: učitelji nmajo tiste v državnih postavah jim dane pravice, ustanavljati izobraževalna društva, temveč to pravico imata samo župnik in kaplan. Ge bi se pa učitelj vendarle prelr/.nil. brez Limpetovega dovoljenja ustanoviti kako pevsko društvo, tedaj — pel6 na tilnik! — Tako je prid gal Terseglav kmečkim fan-torn in dekletom. Ni dovolj, da jim nosijo lursko vod6 in neumnost v vasi, nosijo jim tudi vse druge klerikalna čednosti: vohunstvo, ovaduštvo in nasilnost. Čas je, da se ljudstvo iznebi teh nesram-nikov, ki mu prodajajo podlost in nizkotnost za Kristusov nauk!
Strokovni pregled. Nesramnost na nesramnost.
Pivovarnarske delavce je spravilo brezobzirno izkoriščanje pivovamarjev v neprijeten položaj. Pi-Vovaroarji so porabili bojkot piva, da se otresejo organizacij, ki so jim že dolgo trn v očesu. Izne-bili bi se radi organizacij in uvedli prave pravcate suženjske razmere, kakor so vladale v tej ohrti, dokler jim ni napravila konec organizacija. R ininghausova pivovarna je odpustila 36 delavcev, predvsem s tem namenom, da bi ostalo delavstvo odnehalo od bojkota. Toda to je račun brez krčmarja. Delavstvo se ne da s takimi nerodnimi manevri ugnati v kozji rog Potem bi jim bilo odvzeto sploh vsako orožje proti odrtnikom z živili, izročeni bi bili pekom, mesarjem i. t. d. na milost in nemilost. Delavstvo vztraja prejkoslej pri bojkotu, na drugi strani pa bodo strokovne organizacije skrbele, da odpuščeni pivovarniški delavci vsled grde brutalnosti pivovamarjev ne bodo oškodovani. Ta duh je vladal tudi na shodu pi* vovarnaskih delavcev, ki je pozval pivovarno Rei-ninghau-ovo, da zopet sprejme odpuščene delavce in dovoli začasne dopuste večjim partijam delavcev, ki jim je dopust itak pogodbeno zajamčen..
Socialni pregled. Podpora rezervistovskim rodbinam
Poslanska zbornica je sprejela zakon 0 podporah rezervistovskim rodbinam ob času orožnih vaj. Socialni demokratje so prvi sprožili predlog glede te podpore in so Ostale stranke prisilili k tej majhni odškodnini za nova bremena, ki so jo naprtili ljudstvu z zvišanjem domobranskega kontingenta. Pravico do podpor imajo: žena, zakonski in nezakonski otroci, bratje in sestre ter starši rezer^
vistov in nadomestnih rezervistov, Če bivajo v avstrijski državi in če so navezani na njih zaslužek, dalje če ne prejemajo svoje plačo ali mezde tudi ob vajah. Podpora znaša 50% v onem sodnem okraju navadne dnevne mezde, kjer je bil vpoklicanec nazadnje zaposlen; pri članih bolniških blagajn velja za navadno mezdo ODa, ki se šteje v bolniški blagajni; podpora onih. ki so bili zaposleni v inozemstvu, znaša dnevno krono. Pot semtertja se všteje v dobo orožne vaje; pri rezervistih, zaposlenih v inozemstvu se vračuna pot od meje in Dazaj. Ce vpoklicanec brez lastne krivde tekom vaje oboli, se mu vsteje ves čas do povratka v dobo orožne vaje, izimši one slučaje bolezni, ko so bolniške blagajne obvezane k odškodnini. Edinole vpoklicanec sam je opravičen, ka se zglasi za podporo ; imenovati mora osebo, oz. osebe, katerim je izročati podporo. Zglašati se je pri okrajnem glavarstvu (oz. magistratu), ki je doposlalo pozivnico, najkasneje 4 tedne po preteku vaje. O višini zneska odloča v 1. inštanci okr. glavarstvo v drugi in zadnji pa dež. vlada. V slučaju pravočasne zglasitve se izplačujejo podpore tedensko in sicer naprej. Povračila izplačanih podpor oblast ne sme zahtevati. Podporni zneski so izven eksekucije: kakršnakoli oddaja na korist tretje osebe je pravno neveljavna. Vse tozadevne vloge, priloge, rekurzi so koleka prosti. Zakon stopi v veljavo s 1. avgustom letošnjega leta.
S to slednjo točko so socialni demokratje prodrli, tako da bodo rezervistovske rodbine že letošnji avgust vživale podporo. Socialno-demokratični poslanci so stavili še več jako umestnih predlog, tako n. pr. da podpora ne sme znašati manj kot eno krono, dalje da naj teče podpora v slučaju nezakrivljene bolezni še preko povratka, toda večina, ki nima prav nič srca za industrijsko in kmečko ljudstvo, je te predloge vladi na ljubo odklonila. Da med temi sovražniki ljudstva ni manjkalo slovenskih poslancev, ni treba še posebej omenjati: saj če rabi vlada rabljev za udušitev ljudskih potreb in pravic, pač ne najde pohlevnejšega orodja, kot so ti «naši» poslanci.
Strajk mornarjev na Reki. Vse osobje ogrsko-hrvatske paroplovne družbe je stopilo v štrajk, vsled česar počiva domalega ves promet na Reki. Socialno-demokratična stranka je imela izredno sejo, na kateri je sklenila splošni delavski štrajk, Ce ravnateljstvo «Ungaro-Groate» do 16. t. m. ne ugodi svojim uslužbencem. Proklamacijo socialno -dem o kr atičn e stranke na štraj-kujoče je drž. pravdništvo zaplenilo, češ, da vsebuje «hujskanje h kaznjivim dejanjem». Vodstvo paroplovne družbe se je posvetovalo o položaju, ter sklenilo, da ne stopi s štrajkujočimi v nobena pogajanja, ker nečejo stopiti v delo pod starimi pogoji. Guverner Nako je prevzel osebno posredovanje med bojujočima se strankama, ter v to syrho povabil k sebi zastopnike družbe in zaupnike šlrajkujočega osobja. Vzlic temu, da zmanjkuje živil, stoji reško prebivalstvo po veliki večini aa strani štrajkujočih. — Kapitani in strojniki ogrsko-hrvaške paroplovnedružbe so sklenili, da vstopijo korporativno v aocialno-demokratično stranko. Klub reških kapitanov se je izjavil solidarnim s štrajkujočimi; izraze simpatij je odposlala tudi zveza uslužbencev avstrijskega «Lloyda».
Strajk na Reki — končan. Po dvodnevnih pogajanjih med ravnateljstvom «Ungaro-Croate» in štrajkujočimi se je doseglo sporazumljenje, vsled česar stopijo kapitani in strojevodje takoj v delo. Vsled štrajka ne bo nihče odpuščen, vsi delavci se sprejmo v delo. O vseh točkah delavske spomenice bo razpravljala skupna komisija pod predsedstvom reškega guvernerja. Komisija, ki prične takoj s svojim delom, bo sestavljena iz treh kapitanov, treh strojevodij, članov ravnateljstva ogrsko-hrvatske paroplovne družbe, zastopnikov pomorske oblasti ter zveze delodajalcev.
Raznoterosti«
Čuden shod se je vršil minulo sredo v Parizu. Pariške strokovne organizacije so sklicale v «Delavsko borzo» shod, na katerem naj bi se razpravljajo o ponavljajočih se industrijskih umorih delavcev po tovarnah. Policijski profekt je shod prepovedal, češ, da dnevni red ne odgovara «kor-porativnim» interesom. Ko je delavski minister Viviani hotel posredovati pri Klemamčju, da razveljavi policijsko prepoved, slednjega «ni bilo doma». Toda delavci so policijo in Klemansoja speljali temeljito na led. Zborovalni lokal «Delavske borze» je prostrano dvorišče s stekleno streho.
Na dvorišče vodijo v petih nadstropjih okna organizacijskih lokalov. Ob napovedanem ča?a so začeli prihajati skozi stranske vhode delavci v lokale svojih branš; vseh skupaj nad poldrug tisoč. Zasedli so okna, nažgali iampijone in začeli po vseh pravilih zborovati. Izvoljeni predsednik je po pozdravu dejal, da bolje ne morejo žvižgati na policijsko odloke. Shod je protestiral proti polic jski prepovedi in sprejel resolucijo za 24-, oz. 48 urni štrajk v slučaju novih delavskih žrtev.
Knez Enlenbnrg — krivoprisežnik ? Pravda, ki teče že lep čas, se je morala v tGrek zaradi Eulenburgove bolezni odgoditi za nedoločen čas. Zdravniki so izjavili, da utegne najmanjše gibanje biti katastrofalnega pomena za bolnika.
V prodajalni
o
N O
a
M
«
v Ljubljani
j*
C/)
¿C
C/Î >
iS
*4>
<u
>C/3
O >
pS O
na Dunajski cesti št. 20 (nasproti kavarne Evropa) se dobe sledeče knjige in brošure:
H. Kirchsteiger: „Pod spovednim pečatom." I. knjiga 2 K 60 v., druga knjiga 2 K.
P. Mihalek: „Iz nižin življenja." Cena 1 K.
Abditus: „Občinski socializem." Cena 70 v.
A. Kristan: „Socializem." Cena 20 vin. „ „Socialna demokracija In kme-tiško ljudstvo." Cena 10 vin.
A. Kristan: „Zakaj smo socialisti". Cena 14 vin.
K. Marks in F. Engels: „Komunistični manifest." Cena 40 vin.
K. Kautsky: „Kdo uničuje proizvajanje v malem?" Cena 30 vin.
K. Kautsky: „Proletarijat." Cena 30 vin.
„ „Kapitalistični razred." Cena 30 vin.
A. Kristan: „O konsumnih društvih." Cena 20 vin.
L. Wahrmund: „Katoliško svetovno nazl-ranje In svobodna znanost." Cena 70 v.
S. Machar: „Magdalena." Cena 2 K.
„Program socialne demokracije." Cena 4 vin.
„Vun enako volilno pravico." Cena 4 vin.
„Zvišanje duhovniških plač." Cena 10 vin.
SKdor naroči več Uvodov, :: dobi znaten popust. ::
L,
q	Vsa pisma se naj naslavljajo na
| „Delavsko tiskovno družbo" r Ljubljani
===== Dunajska cesta št. 20. ==
agšžš^^ž^^žašŽMi
KAVARNA
preje ,Tedesoo< v Trsta fi
se priporoča cenjenim sodrugom najtop-leje. Na razpolago so vsi važni in slovenski , italijanski in nemški listi. Vse pjače poceni. Napitnina je izključena.
M^^sgg^gsasggggg
Edino pravi
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica s patentnim zaklepom 5 K.
Thierryevo centifolijino milo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go reiici, kislini, kailju, krču slabem teku i. t. d., 2 lončka 8 K 80 v. Razpošilja se le proti povzetju ali za naprej poslani denar. Ti dve domači zdravili sta povsod znani in še od nekdaj sloveči.
Naročila naj se naslavljajo na:	275
ttiprsar A. Thierry i pregradi pri ftog. Slatini.
33-14
Zaloga večinoma po lekarnah.

za urarja, brivca ali trgovca v dobrem kraju se da v najem. 3-s
Vprsšarra po l ,prostor' na poste rest. Ljubljano.
SP»«
Gostilna pri
„Krakovčanu"
Valvazorjev trg, št. 4
se priporoča slav. občinstvu osobito p. n. delavstvo za mnogobrojpn obisk. Toči se: Istrijanec. r leč, 56 vin. liter, bel, 64 vin., cviček 72 in 88 vin., rebula 88 in 96 vin., rtfoško 96 vin. — Dobra gorka in mrzla jedila. Postrežba dobra. C*w zmerne.	3 3
Z odličnim spoštovanjem
Iv. Ženko
gostilničar.
Otvoritev gostilne v Zagorju.
Podpisana otvoriva 19. julija t. 1.
gostilno
ter se jriporofava slav. občinstvu, osobito delavstvu za mnognbrojen obisk. Točilo *e bode pristno dolenjsko in vipavsko vino.	6—2 Z odličnim spoštovanjem
Eran in Helena Guna.
.'A.i/s!iAt v 4.j>ru?r£kc*
Materi ¿elijo ¿ubro, po cvru' in wntvtl/uto-potovuli nti/jsv cbmcfc
cSimon^š/im eteùc*
y^BMkiMjmíhíá Ú^íyct. wtiltt fkpv.**
í
y f
/.jÄgSSS^,-^.. I&tfisAs 1
Zastonj poiljem vsak«ma in poštnine prosto — cenik xa 5000 ur.
Krone
Rosk. Patent 3 — Srebr. - Rosk. 6 — Železn. - Rosk. T— Sreb. z dvoj. plašč.8-—
Krone
Budilka	240
S svet. števil- 3 — Z enim zvoncem 5'— Kuhinjska ura 3 —
J-Budilka Z bitjem Z godbo 6 valenov
Krom 6-8--10-12-
Pendel ura70cm T— Z zvon. bitjem 9'— Z budilko 10— Z godbo	12'—
Krone original Omega, Schaffbausen, Glashütte
Helios, Amalfa, t. kr. preizkušeno od K 18'— Zlatnina in arebrnina po originalnih tvor-
niikih eenab. Triletna garancija. Ako n* ugaja, umen« ali pa ae vrne denar.
Maks Bdhnel, Dunaj IV.
Maraaretenstrasse 87/80 v lastni hlftl.
Sodno zapriseženi cenitelj in izvedenec. Največja in najstarejša tvrdka. Ustanovljena 1840. 12—12 5000 slikanih cenikov zastonj in poštnine prosto.
Delniška dražba združenih pivovaren Žalec in Laški trg
t«l*lott *♦. löö.
v Iijubljani
pripsroča svojo
«•I*iott it» 10Ö.
pjr* izborno pivo v sodcih in steklenicah
ZALOGA V SPODNJI dlÔKI.
NMiWj is Npnnf »irts's r>8s iiiii.
TW» If Ft. fcwnD»! * Irmi*.