Stsv. 129
V Trstu, v ponedeljek 12. mala 1919

Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. - Dopisi naj se pošiljajo ured-r. štvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. - Lastnik konsorcij lista Edinosti. — T;sk tiskarne Edinost — Naročnina znaša na mesec L 3'—. pol let, L 18— in celo leto L oo - Tclefjn u edništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu In okolici po 10 stotlnk. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot. Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L V—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključi.o upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, ul. sv. Frančiška As 20.
Hlrounn Referenca.
Mrzlično delovanje nemških delegator.
VERSAILLES, 10. Snoči sta zopet odpotovala dva kurirja v Nemčijo. Oporeka se vesti, glasom katere delegacija ne podpiše mirovne pogodbe in odpotuje iz Francije. Delegacija deluje mrzlično na sestavljanju protipredlogov, ki se imajo predložiti zaveznikom.
Nemški delegati so se baje odločili za odhod, ker je zbor četvorice odklonil sprejem Brock-
dcff-Rautzana.
Pariška izdsia »Chicago Tribune« piše, da je v čer-j remška delegacija sklenila odpotovati v \Veimar in Berolin. Grof Brockdorff-Rautzan je baje odredil, da morajo biti vsi de-legacijski člani pripravljeni na cdhod v 48 urah. »Tribune« trdi, da bo grof Brockdorff-R vizen sporočil mirovni konferenci, da bo odslej sprejemal vsa poročila v Berolinu ali \Veimerju.
Nemška vlada pripravljena za pogajanja.
BAZEL, 10. Iz Frankobroda javljajo: -Frankfurter Zeltung« piše: Vlada je danes ponovno razpravljala o vprašanjih miru. Sestavi besedno note. s katero priobči sovražnikom, da je pripravljena za pogajanja in predloži predloge ol --Smernem času. Nemška delegacija v Versa lesu in vlada v Berolinu sta se že dogovorile rlede oblike te note.
Ministrski predsednik Scheidemann otvori prihodnjo sejo narodne skupščine, ki se bo vr-?i!r cnc 13. t. m., s svojim nagovorom in potem 1 oco govorrvki vseh strank označali svoje stališče napr?.m mirovnim pogojem, predloženim INemrm.
siks c. ' acija bo dokazovala nemožnost
r-srovnih pogejev*
L.aZiL^, 1 . Iz Berc-lina javljajo: Načelnik i.-. ... u-'I- -jle C Brockdorff-Rcntzan je
.a-ai . p^ek zvečer Clemenceau-u, predsednici r . 2 zver.e, sledečo noto: Versaiilcs, 9,	d p.edsednik! Nemška delega-
cij . . . prvo proučevanje izrfcčenih jej r-iiro.... p-^ejev. Priznati je morala, da se je e . JIc	to ček zapustila dogovorjena
l i; t ic' len mir. Nemška delegacija ni p.jJaVo 'i, da se formalne obljube, dane r..	in vsemu človeštvu, napra-
vi -c	r.2 na t^.k način. Načrt mirovne
p _;o :r e ■,e zahteve, ki bi jih ne mogel p:cr	ne: en narod. — Po mnenju naših
iz ču v hi se Številne klavzule sploh r.e r ■,''}. 'z esti. Nemška delegacija poda dokaz in edioži zavezniškim in pridruženim jim vladam s veje pripombe in svoje listine.
Nemški načrt za »Zvezo narodov«.
BAZEL, 10. Grof Brockdorff-Rantzau je
poslal Clemenceau-u sledečo noto: Versailes, 9. maja. Gospod predsedniki Nemška delegacija zavzemlje stališče napram vprašanju Zveze narodov in Vam pošilja v prigibu nemški program, ki, po njenem mnenju, vsebuje bistvene prečlo^c, ti1 - nre se programa Zveze narodov. Nemška J ' : hoče vcieti, ali bo pova-pjdroLn^ br~ t načrtom zavezniških in pri-d.-užeml jim v!a<?. Vendar opozarja že danes
ra p rut____v.2 v pn^c^bi, ko Nemčija z ene
si/c....i x —: pc^ois-ti st-tut Zveze narodov ko* org ičen **el načrta pogodbe, na drugi s t t- r T ^ta me:', države, ki tvorijo Zvezo. Nemška .eiegacija hoče vedeit, ali bo povabil: a o<i 1 akimi pogoji.
Badenske vlade.
BAZEL, 10. Iz Karlsruhe poročajo, da je Ba-densko mir!;trstvo naslovilo na narod proglas, v katedra pravi, da treba poizkusiti vsakršen napor, da se mirovni pogoji ublažijo; in, če bi se ne posrečilo, da dobe pogoji tako otiiko, ki da nemškemu narodu možnost življenja, se bo nemški narod nahajal pred dilemo, ko bo moral vedeti, ali naj se taki predlogi raje odklonijo soglasno. Proglas pridodaje, da bi bila ponovna ok .pacija mesta KeM neznosna za £„jensko, i.er zaključuje, zahtevajoč od naroda nadaljne^a zaupanja, da državna vlada predloži nemškemu narodu le tako odločitev, ki bo prevzeti odgovornost zanjo pred zgodovino.
Jedrnat protest labonristov.
LONDON, 10. Proti odkritemu kršenju Wil-sono»ih načel, zagrešenemu na Škodo Nemške
PODLISTEK
Ruski spisu. M. ArclbaŠcv. — Poslovenil AL
Avstrije, je izdalo vodstvo angleške delavske stranke (Labour Party) jedrnat proglas.
»Narod Nemške Avstrije — pravi — ima absolutno pravico, da sam svobodno odloči o svoji politični bodočnosti. Ako bi ga silili, naj ustanovi neodvisno republiko, ne da bi se prej ugotovilo, ali ne želi raje postati ena federativnih držav Nemčije: to bi bil čin krivičnosti, ki bi mogel spraviti v nevarnost evropski mir.«
Manifest obžaluje tudi, da pogodba ne vsebuje bolj določnih jamstev proti eventualnemu trajnemu odcepljenju Saarskega ozemlja od nemške države, ter graja začasno obliko gospodarskega in političnega gospodarstva, priznanega Franciji na tem ozemlju, ki je karakteristično nemško. Tudi popolno izključen je Nemčije od kakršnekoli udeležbe na kolonijalnih posestih bi moglo izzvati ljubosumja in srd, pripravljajoč nove mednarodne konflikte. — Končno žigosa Labour Party sklep konference, da naj samo Nemčija skrči oboroževanje — brez sličnega obveznega skrčenja stroškom za vojsko in mornarico vlasti zmagovalk.
Kitaj — me podpiše!
LONDON, 10. Reuterjeva pisarna poroča iz Pekinga: Kitajska vlada je naložila delegaciji, naj ne podpiše pogodbe miru, ki bi prisodil Japonski nemške pravice do Šantunga.
Poslanica Wilsona američanckemu ljudstvu.
WASHINGTON, 10. Predsednik Wilson je brzojavil američanskemu ljudstvu poslanico, zahtevajočo, da na predvečer posvečenja zmagovitega mini zadobi svoboda ne le velik uspeh, marveč bodi to tudi mogočna akcija hvaležnosti od strani ljudstva, ki se je mora udeležiti vsak Američan po svojih močeh.
Protesti francoskih socijalistov proti buržu-azijskemu mira.
PARIZ, 10. Socialistično .časopisje je zapri-čelo srdito kampanjo proti duhu in besedilu mirovne pogodbe.
»Humanite« dokazuje masi francoskih delavcev, da so bili žrtve mistifikacije, ko so jim govorili, da iz vojne prava pride avtomatično mir pravičnosti.
»Tudi slepci vidijo sedaj — tako piše — da ta mir pravičnosti je v resnici mir nasilja, po-žrešnosti in krivičnosti. Le kapitalistčne in buržoazijske stranke odobre ta kapitalistični in buržoazijski mir. Francoski proletarijat odklanja svoj podpis.«
»Humanite« analizira klavzule pogodbe in pravi, da klavzule, zadevajoče. Saarsko kotlino, ki trgajo od Nemčije neoporečno nemško prebivalstvo — da te klavzule tvorijo »najbolj kriminozen del pogodbe, tisti, ki najtežje pričakuje pravice.«
Tudi naloga militar. akcije ob Renu od strani Francije, dela rečenemu listu skrbi, ker vidi v tem potrebo vzdrževanja oboroževanja in velikih vojnih zborov. Nemčija bo — pravi — rešena militarizma, Francija pa ne. Resnična zmagovalka v vojni bo tako Nemčija. Vprašanje razorožitve je pritegneno v pogodbo Zveze narodov, ki pa je preveč medla. Zveza narodov bi morala reči: »Hočem razorožitev,« medtem pa pravi le: »Nadejam se razorožitve.« (Zaključek je zaplenjen.)
Trenutno je ležal napol nezavesten na mrzli in mckri pločevini, 3 strašno bolestjo v komaj šc bijcčc-.i srcu in še vedno z občutkom strahovitega padca v globino.
Potem se je splazil po zidu k strešnemu oknu.
Do - peT'ši na drugo stran nagnjene strehe, je zagledal Čevirjov veliko, tuje dvorišče, celo vrsto slepih oken, vrhove širokih dreves in zelene livade. Majhen črn mož, ki se mu je zdel, kal o- čuden, ploščnat hrošček z majhnimi no-žicami, pregibajočim se že pri glavi, je stopal čez beli tlak na dvorišču in njegovi hitri koraki so se glasili tako smešno enakomerno.
Sevirjov se je ozrl še enkrat, se splazil k vzr.cžju in izginil v široko, prašno podstrešje.
Nel;o je bilo mrzlo in čmerno; množica streh in dimnikov se je stezala proti njem — in tam r.a horizontu, je bilo videti modro blestele iiio.jc, ki je postajalo vsled vzhajajočega soi.ica vedno in vedno svetlejše.
XIL
Ciušeče je zazvonilo in Aladjev se je prebu-c z sp^.-a ter se mu je zcleio, kakor bi zapel zvonce i.k pri njejovih vratih. Kakor navadno se je stebli I po pupirosko, toda naenkrat je ka.kor bi mu le^lo nekaj teike^a na
Priprave za sprejem avsiiiiskih delegatov.
— Vlada je rekvirirala nekaj dvorcev v bližini paviljona Henrika IV. za avstrijske in ogrske delegate, katere pričakujejo za ponedeljek zvečer. Ti dvorci so odrezani in precej oddaljeni eden cd drugega, ker se hoče preprečiti zveza med avstrijskimi in ogrskimi delegati. Seje se bodo vršile na St. Germainskem gradu, a plenarno zborovanje bo v velikem salonu. Tudi tukaj je posebna dvorana, določena za časnikarje.
\VUson In vrnitev Italijanske delegacijo v Pariz.
RIM. 11. Tukajšnji listi ob-'avljaio naslednjo brzojavko iz Ncw Vorka z datumom 9. t. m.: Ame rikanski dopisniki v Parrzu zatrjuje soglasno, da VVilscn nI bil soudeležen pri povabilu italijanske delegacje, da naj se vrne na konferenco.
Položaj glede italijanskih zahtev se nI izpremenll.
RiM. 11. Posebni poročevalec .ukajšnjesa »Mes-sa-sj^erac poroča iz Pariza z datu-mom 9. t. m.: »Kakor javlja >E<cho de Pariš«, so se ministri pe terih velevlasti sešli popoldne. Proučevali so vprašanje likvidacije avstro-ogrske države, ki se rešuje v porodu nekaterih novih in povečanju nekaterih starih držav, in so si vzeli za podlago raz-
srce. Ko je tipal po vžigalicah, je dvignil glavo in poslušal. V svoji sobi se je zbudila tudi Ma-ksimova. Cul je, kako je zehala, kako se je obračala, poiem se zaletela v nekaj in šla bosa na hodnik.
»Kdo je?« je slišal Aladjev njen zaspani, nejevoljni glas.
»Brzojavka.«
»Za koga?« je vprašala Maksimova dalje.
Gotovo je dobila odgovor; toda tako tiho, da se v sobo ni slišalo.
Aladjev se je dvignil in sedel na posteljo.
»Tukaj so!« mu je bliskovito šinilo v glavo in divji kaos predstav in slik se mu je vsilil. Oni zavoji in papirji, ki mu jih je prinesel mož z obrazom kakor kanja, so narasli v njegovi fantaziji kakor ogromen nestvor. Najrajše bi bil na ves glas zakričal, naj ne odpro vrati, skočil pa je pokonci in planil na hodnik; toda že je čul popolnoma razločno, kako se je pre maknil železni zamah in ljudi, ki so si priza devali, da bi ne ropotali s težkimi, okovanimi škornji.
Zdelo se mu je, da se je prebudil ves svet in
ca naznanja svoje prebujenje s strahovito ži vimi barvami, z divjim piskom in krikom.
V sami srajci je divjal Aladjev po sobi, ki je naenkrat postala popolnoma svetla. Še pred dvema trenutkoma se mu je zdela temna; modrikasti svetlobi nastopajočega mraka pa je kakor vsled čara postajalo vse vidno: miza z dogctovljcnimi rokopisi,	PaP"
prave poročila teritorijalnih komisij za Romunsko, Cehoslovaško, Jugoslavijo in Poljsko. Kakor poroča »Petit Parisien«, je petorica sprejela v celoti predložene rešitve. Ce je ta vest resnična, je treba sklepati,-da so meje novih držav že začrtane. Sestava pogodbe se more torej pričeti takoj. Ostaja potemtakem te Še vprašanje meja med Jugoslavijo in Italijo, o katerem se razpravlja posebej. Zelo bi se zlagal, če bi trd&, da ie to vprašanje na poti rešitve. Vrnitev Orlanda in Sounina v Pariz je dovolila zaveznikom izvedbo ^cerimonija v Ver-saitlesu brez novih incidentov, Italiji pa, da se ie osamila, rzstoplvši iz zveze; toda ni izpremenila položaja, kajti če Orlando in Sonnino, opirajoč se na soelašanje naroda, vztrajata na zahtevi rešitve, ki ne bi žaJila našega domoljubja, Wilson nasprotno ni ublažil trdote svojega ugovora proti italijanskim zahtevam. V tem položaju bi bilo nespametno govoriti o sporazumu.«
Premirje ma Koroškem.
BAZEL, 10. Iz Celovca javljajo: Narodni odbor koroški sporoča poročilo vlade Hrvatov, Srbov in Slovencev, da je belgrajska vlada odobrila sklep premirja in je naložila poveljstvu dravske divizije, naj odpošlje v Celovec odposlance.
Remija podpiše mirovno pogodno.
Pariz, 10. majnika. Tako se glasi soglasno mnenje pariškega časopisja, katero se ne čudi nemškemu časopisju, da je zabrumelo, ko je doznalo vsebino mirovne pogodbe, trdeč, da je kaj takega bilo pričakovati.
»Petit Parisien« pričakuje celo, da se bo vse nemško časopisje organiziralo v tem pogledu enotno, kar se da z gotovostjo sklepati iz dejstva, da je Brockdorff-Rautzan dva časnikarja, Stampferja od Wolffove agencije in Lothrin-gerja od »Neue Berliner Zeitung«, ki sta se nahajala v Verseillesu, nujno odposlal v Nemčijo, z izrednim razlogom, da morata ponesti tjakaj diplomatski kovčeg, naloga, ki se običajno ne poverja časnikarjem.
Brockdorff-Rautzan je v petek napravil izlet v Malmalson in si je tamkaj zelo natančno ogledal napolionski muze) in Josipinino spalnico. Ko se je on tako odpočival po naporih prejšnjega dneva in noči, so drugi poblaščenci in svetovalci že napeto delali, analizirajoč be-
vse potrebno za nemški odgovor, pravcati protiodgovor, ki bo, kakor se predvideva, enako obsežen kot je zavezniški predlog. Iz Brockdorffovega govora se da posneti, kakšni bodo nemški ugovori. Predlagali bodo, da direktno prevzamejo popravo škode v napadenih pokrajinah, in se bodo potem ruvaii za saarsko ozemlje, G dansko, kolonije in proti vojaški zasedbi Pcrenja. Ni neverjetno, da bodo predlagali tudi izpremembo načrta za Zvezo narodov.
Ko bo njihov protipredlog v rokah zaveznikov, ga bo treba pretehtati, proučiti in pripra-;ti protiugovore. Za to delo bo treba najmanje osem dni, ker bo treba nemške ugovore izročiti medzavezniSkim komisijam. Le-te sestavijo svoje predloge in jih predlože načelnikom delegacij, ki določijo končnoveljavno besedilo odgovora. AH bodo mogli Nemci potem iznova podati svoje ugovore? »Journal« meni, da ne, in zato smatra za verjetno, da se ta nova listina izroči Nemcem v obliki ultimata ter se jim pusti štiri ali pet dni časa, da sprejmejo ta ultimat. Vsi listi so mnenja, da Nemci sprejmejo ta ultimat, ker se smatra, da se Nemčija ne bo hotela izpostavljati posledicam novega preloma, ki bi značil vojno stanje in zopetno popolno uvedbo blokade in uveljavljenja že določenih vojaških in pomorskih ukrepov. Tako se pričakuje, da bo v kakih 25 ali 30 dneh mirovna pogodba podpisana.
Mnogi listi in med prvimi »Echo de Pariš« so pa mnenja, da se Nemčija po krepkem pobijanju pogojev, ki so jih stavili zavezniki, na diplomatskem polju oprime obstrukcijonisU|ne taktike in pasivne resistence, da bi ne izvfsila mirovne pogodbe, in da ji bo to preprečenje izvršitve mirovne pogodbe tem lažje, ker bo potrebno njeno aktivno sodelovanje pri izvršitvi. Stirinajstere Wilsonove točke bodo, kakor meni »Echo de Pariš * rabili za podlago nemški igri, ker bodo skušali vpostaviti enakost med premaganci in zmagovalci bodisi glede na preteklost (odgovornost za vojno), bodisi glede na bodočnost (neposredna udeležba premagancev pri Zvezi narodov, da mo-
rejo sodelovati pri obnovi sveta). »Echo de Pariš« meni, da Nemci uporabijo ta načrt v apelu na mednarodni proletarijat in v predlogu, da naj se ustanovi družba narodov, za katero so izdelali načrt v Berolinu. V igro bi stopila torej tudi nemška demokracija, če treba tudi s strašilom boljševištva ob strani.
»New York Herald« objavlja o stvari zanimiv razgovor z nekim funkcijonarjem nemškega ministrstva zunanjih stvari, ki je odstopil v začetku vojne v znamenje protesta proti početju svoje države. Gotovo je, je dejal ta Nemec, da je revolucija v Nemčiji, toda še ni razvita. Vre šele. Doslej še ni bilo nikakršne iz-premembe v mentaliteti Nemčije in tudi ne v njeni politiki. Današnja nemška vlada ni nič bolj revolucijonarna, socijalistična in demokratična kot je Hindenburg, Ludendorff in cesar. Nemška vlada je militaristična in obvladujejo jo oni častniki, ki so izginili v trenutku premirja in sedaj .polnijo berolinske ulice in ukazujejo tudi v Weimerju. Ta vlada meni, da ne> koliko revolucijonarskega hrupa proti samo-vladarstvu in militarizmu podpira boljševištvo, to pa zato, da bi imela pretvezo za reakcijo in da bi se vplivalo na zaveznike. Tako pripravlja nemška vlada peklensko past zaveznikom, skušajoč jih prepričati, da varujoč sedanjo nemško vlado obvarujejo svet anarhije. Če zavezniki padejo v to past in bodo pomagali uničiti pravo nemško demokracijo, bo zagotovljena pruska preosnova sveta.
„Tfozuezn" in Itdlljo.
V odsotnosti italijanske delegacije ni konferenca ustavila svojega delovanja. Pripravljala je brez oz-ira na italijansko delegacijo mirovno pogodbo z Nemčijo in Orlando ter Sonnino *sta imela ob svoji povrnitvi v Pariz malo opravila: izpopolnila sta svečani okvir slike, ki je predstavljala izročitev mirovnih pogojev nemškim pooblaščencem.
Toda v odsotnosti italijanske delegacije se je še nekaj zgodilo: pripravila se je pot novi smeri angleško, francoske in ameriške politike, katero so italijanski listi, slute morda, kaj se bo zgodilo, označevali kot Italiji, če že ne sovražno, pa vsaj neprijazno.
Italijanska delegacija je izjavila, da ne bo na
konferenci sodelovala, dokler se ne prične reševanje italijanskih problemov, in Francija, Anglija in
Amerika so, upoštevaje to izjavo, d-elovale *— sedilo mirovnih prellminarijev in pripravljali jsame
In uspeh 'tega delovanla? — Prlobčitev mirovnih pogojev Nemčiji je Italijo postavila pred gotovo nepričakovano dejstvo; pred ameriško-angleško-francosko »-trozvezo«, v kateri ni zastopana — Italija,.
sroski. Čevlji pod posteljo in na steni viseče slike. Vse to je bilo tako preprosto, znano, navadno in prijetno.	~
»Koga iščete, prosim?« je vpraševala Maksimova, tresoča in preplašena.
Odgovora ni slišal, pač pa kratek vzklik, s katerim je starka sklenila roke. Potem je začul težke korake po hodniku.
Aladjev je planil k vratom in jih tiho zaprl, dasi ni vedel čemu. Potem nazaj k mizi, kjer je zagrabil zavoj, ki se mu je zdel, da tehta tisoč stotov, držal ga je trenutno v rokah in hitel ž njim proti oknu.
»Razleti se ... meni je vseeno ...« si je mislil, ko je stal pri odprtem oknu in ga je obdal svež, poživljajoč jutranp zrak. »Vseeno mi je.. pozneje bom vse utajil...«
Njegove misli so se zmedle. Pomolil je zavoj skozi okno in trenutno je plavala bomba v višini štirih nadstropij nad globokim dvoriščem. Skoro bi jo že izpustil, ko mu je šinila v glavo nova misel, strašna, nepopisno strašna misel, da je kriknil kakor ranjena zver.
»Kaj naj storim ... papirje ... naslove ... Na dvorišču bi jih pobrali ... Sežgati? ... Za to nimam časa... Ali naj se vržem sam v nesrečo, da bi rešil druge? Saj sem jim povedal, prosil sem jih, naj me pustijo v miru. S kakšno pravico se sedaj zanašajo na mene?«
Celo stanovanje je bilo pokonci. Odnekod je slišal otročji jok, nekdo je zdihoval, nekdo je bil preplašen. V Sevirjevi sobi so glasno govo-
»Trozveza« ne da italijanskim listom miru. Oiindo Malagodi govori v »Tribuni« o »trozvezi« in pripominja: »Zveza narodov ne prepoveduje drugih zvez, ki ne nasprotujejo nje načelom, torej ne more tudi Italiji nobeden kratiti, da išče tudi ona, če smatra za potrebno, druga jamstva te vrste. Ce stvari mirno presojamo, pridemo do prepričanja, da dvomimo o tem, ali imamo res povod da bi žalovali radi nesodelovanja pri nekem posebnem dogovoru, radi katerega se naši vojaki lahko vsak čas pokličejo da branijo rensko črto. Ali ni boljše, da imamo tako svobodo, katero lahko v potrebi uporabimo, kakor sami hočemo?
»Idea Nazionale« ne obupa: »Izključitev Italije je logična posledica obnašanja zaveznikov na konferenci napram nam. Italijanska zveza se ni mogla materijalno zadovoljiti z nepriznavanjem italijanskih zahtev. Naša osamljenos-t označa naš položaj poražencev med zmagovalci. Toda, če je Italija poražen narod, je Francija gotovo narod, katerega je konferenca prevarila. V bo.hi med Anglosasi in Latinci, ki -je bil vsebina konference, so združeni Anglosasi imel veliko razlogov, da vidijo Latince ločene. Toda po načinu, po katerem izšdeta te dve latinski drŽavi iz komerence. ne bomo gotovo mi tisti, ki se bi morali več kesati. Mi vsaj popofrioma poznamo svoj položaj, a Francija ne. Ml izhajamo z večjo sedanjo š-kodo, toda jasno vidimo, kakšen je naš bodoči položaj, ter nam bo nemogoče da zgrešimo pot. katero uberemo. Nimamo veliko jamstev za bodočnost, toda vedno nam ostajajo mednarodne shićajnosti, da jih izkoristimo. Francija si je pa, samo ^a ne pripozna italijanskih opravičenih zahtev, zaprla t rezkim dogovorom, ki izključuje Italijo, največjo priložnost. da postavi 80 milijonov Latincev nasproti SO milijonom Nemcev, katere bo večno imela nasproti, ter je sprejela dvomljiva jamstva, ki v resnici niso drugo, nego duplikat tistih, katere jej je nudHa Zveza -narodov.«
»Gazzetta di Venezia« pravi, da »trozveza« nI še dovršen čin. Tudi če se ta »trozveza« obdrži, se Ho gotovo omejila Ie na stražo ob Renu.
Toda eno je gotovo, pravi list: italijanski problemi so se do sedaj vedno zapostavljali anglosaškim in francoskim: italijanske meje še niso določene. a francoske niso samo določene* temveč se ze pripravlja n-Hh obramba; vsi anglosaski in francoskonemškl problemi so rešeni, a na italijan-sknemške meje se ne ozira; ustanovila se je zveza za obrambo Francije, a na Italijo se ne gleda; postavili so se reinelji balkanski zvez-i med Srbiio in Grško in morda tudi Romunsko, a Italija se je izolirala od ozemlja, na katerem le poklicana da razvije svojo poglavitno delavnost.
»Corriere deila Sera« ie obupan.
Orlando je govoril o Franciji »naši zaveznici od včeraj in jutri«, danes vidimo zvezo med Francijo, Anglijo in Ameriko. Grozitev osamitve Itali e je neovržljiva. Će nam je Bismarck robato izjavil da pe!.:e pot v Berolin čez Dunaj, nam danes VVilscn in Lloyd George iz nt vita ta. 7. ne^-n	'' .
goglasjem, "da pot v London in VVaschlngton pelje čez Pariz, a Francija nam iiwi:rcAtu^ n*.*,..- a lahko naredi, če hoče, tudi brez nas. V takšnih okolsčinah b: naš položaj v novi zvezi ne bil drugačen od položaja v bivši trozvezi.
Toda italijanski narod ne more verjeti, da je to političen rezultat vojne in da nas AngHja, Francija in Amerika vržejo v nemočno osaml'enost, rz karere bi ne mogli najti drugega izhoda, kakor da se obrnemo k včerajšnjem sovražniku....
rili, preklinjali in premikali sem in tja pohištvo.
Ubežal je ... kaj naj storimo? Mogoče se je skril pri svojem sosedu, milostni gospod ... Tu stanuje neki dijak ... Vrag naj ga vzame ... Deni puško proč... Ti, hudič... lahko bi me po neprevidnosti ustrelil.
Take in enake vzklike je Aladjev poslušal.
Naenkrat je nekdo potrkal na njegove duri. Bilo je odločno, korektno trkanje, tako da se je Aladjevu zdelo, da vidi pred seboj trkajo-čega. Predstavljal si je uljudnega redarskega častnika, z gladkim, uslužnim obnašanjem, pa z brezobzirnim, prodirnim pogledom. Aladjev je odskočil od okna kolikor mogoče tiho, bombo je postavil na mizo in jo zopet- zagrabil, skoro bi jo bil spustil na tla, in jo skril nahitro pod slamnico. Potem se je vzravnal, toda njegove dolge, krepke roke so visele kakor otrple.
Zopet je potrkalo na vrata.
»Prosim, odprite za trenutek!« je zadonel nepoznan glas, ki je bil obenem laskav in strašen.
Aladjev ni odgovoril. Prastaro, v materinem mleku vsesano sovraštvo proti človeštvu se ga je polastilo. Popolnoma nezavedno je pokleknil pred črno peč, iz katere ga'je zadel mrzel duh po pepelu. Z nepojmljivo hitrostjo je niztrga.' papirnati ovoj in trgal zapiske. Mala železne vratca so tožno škripala, in zdelo se mu je, da šum papirnatih listov napolnjuje celo bivališče.
romiko- Štefana Redita.
V italijanskih listih čitamo -kot sporočilo z Reke, datirano 8. t. m., da je dospel na Reko naslednji »slovesni protest vseh raznih hrvatskih strank, zahtevajočih osvoboditve« in bil odposlan v Pariz. Protest da se glasi:
»Hrvatje, združeni v eni sami stranki, irpove-dajoči misel zeiiinjenja Hrvatske, Slavonije in Dalmacije z Medmurem v eno neodvisno ljudsko republiko, kateri naj bi bil na čelu predsednik hrvatske seljačke stranke. Štefan Radič, -sedaj v za-po-ru, stranke, ki šteje sedaj nad en milijon članov, prosi odposlance kraljeve italijanske vlade na mirovni konferenci v Parizu, da predlože konferenci naslediti! protest:
1. Gospod St:fan Radič se nahaja v zaporu z drugimi štirimi člani že šest tednov, ne da bi bil zaslišan. V zaporu ga stražijo štirje srbski vojaki. Naj se gospod Radič postavi pred sodišče. x2. Aretiranih Je bilo 70 članov republikanskega *iban-ja in sicer -najodličnejši kmetje. Ls-te so poleg vsoga še šibali -srbski vojaki.
3.	Hrvatje protestirajo proti dejstvu, <da se srbski zakon razteza na Hrvatsko in Slavonijo, zlasti zakon o žaljenju veličanstva in izdaji, k-er ta stvar pripada samo ustavnemu parlamentu, ki je sestavljen iz vsega naroda.
4.	Kot Hrvatje protestiramo proti dejstvu, da se na mirovni konferenci priznavalo srbski c<lnoslnn-ci kot odposlanci Jugoslavije aH kraVestva SHS, ker delegatje niso pooblaščeni od Hrvatov.
»Odprite, če ne ulomimo vratal* je kričal zunaj jezni glas.
Gotovo je bilo že več oseb pred njegovimi vrati, katere so začeli tresti z divjo silo.
»Prehitijo me!« si je mislil Aladjev. In pred seboj je videl obraze vseh tistih ljudi, katerih življenje zavisi od tega, če bo mogel uničiti te spise ali ne. V majhnem delu sekunde je šlo mimo njega ogromno delo, na katerem so bile deležne stotine mladih in čistih duš ter so se žrtvovale zanj, in zdelo se mu je, kakor bi ga gledalo mnogo znanih obrazov zvezdavo in proseče, tako, da se je zdel naenkrat sam sebi tako majhen in neznaten.
»Torej, kaj se bo zgodilo?« je vprašal topel glas polu solza in navdušenja na dnu njegove duše. »Rajše jaz, kakor ..
Proti vratom so pritiskali, kakor bi ne bili ljudje, temveč divje zveri.
»Odpri! Kaj je to? Udaj se!« je klical nekdo zunaj.
Aladjeva je obšla divja, mrzla besnost. Začutil je potrebo, da bi te zveri pred svojimi vrati prevpil, da bi pel, da bi jih izžvižgal in obsul z nepopisnimi kletvinami.
Sam ni vedel, kako in kedaj mu je prišel v -oke veli!; samokres. Gotovo ga je vzel takrat, ko je šel v miznico po svoje naočnike.
»Udaj se,... če ne, ti razbijemo vrata! Po njih!«
»Poberite se k vragu, psi!« je kričal Aladjev
Strs.fi i I.
»UMNOST« Htr. 139»
r Trstu, dM 12. Bt|a iviv.
r
Z. '.o prosimo gospod« ftafliansVe odposlance na mirovni konferenci, tla nastopijo na mirovni konfe renči v prid nam kot sosedom italijansk-eca kra fiestv ker je naša stvar upravičena s kulturnegf in člcve^anskega vidika, kajti hrvatski nnrod jt prevaran !n iie osvcboien. pač pa podjarmljen ot Srbov, ki so v knlturi za 100 let za Hrvati.
Gospod \ViJson in druge velevlasti na; priznaje končno skromne zahteve Hrvatov po ncadvisnost In zedinjenhi. Naj se odpošl'e na Hrvatsko med Baro na komisPa. da čire narod; naj -se s&Uč ust"vods:na skupščina in naj hrvatski narod odlo ta sam o svo:i usodi. Srbska vojska ncj se od fctrani iz Hrvatske, ker -so Hrvatje mirol uben nr rod in n:majo potrebe, da bi bili podložni obore ženi sili. Naj se &poštu;e hrvatski sabcr, ki inrr tudi po revclucili izvršilno oblast In more izdajat paredbe hrvatskemu narodu, katere pr:ha:ajo ica pes iz Belgrada in se izvršuejo na brirtalen načli ter s sodelovanjem oborožene sik.
Če se hočejo gospod VVikcn ter Francoska ir Ancleška poučiti o vsem tem, «otovo izpremeiK »vc:e postopanje.
Zagreb, 4. fna-rrka 1919.
Odbor hrvatskih republikancev.«
r-lnjs' 2 or-anlucre o neranos" [režeči tuKojsnji feso?. mornar:c?.
Komisija profesijcnnlnih crcanizcci?! se je sedala v petek zvečer v nujno sejo. da zavzame r tališče proti namer! porazdelitve tukajšnjih tr-
povu i '■ ni \ ! i'l I Ni tivne
skih parnikov med zavezniške vlasti. Po raz-<:cV ti so zbc.rovalci sklenili, iča se predlož' «5edeča spomcnica:
v navrdo, da bi pod pretvezo kolek-;ti (skurnosti) zahtevali naklonjenosti. Ant: r tlCio in odiiozno nam je marveč vsako socijclnc I nsitstvo. Sistem naš. je da se borimo za pra • Ivo: pravico za tis-t^ca, ki dela in producira, 'r: |e resrrZert tvcrilec bogastva in blagostan'a. Kr le bilo dne 3. novembra 1918 osvebojeno iz av litijske podrejen sti, nismo zahtevali od itali'an-" f\'B vlade ničesar, kar bi na«?rrotovalo pravici k1 pravičnosti: zahtevali smo izmenjavo plačil v li-re.
rre bi bila roka dela pritisnena vsled izn>:nj?.vc. zahtevali <mo pr-trebnega materijala za pošlovan-> r'sih zavodov in naš:h tovarn, da se prepreč: U o, da se brezposelnost ne raztegne do obup?.
Zahtevamo ohranitve naših soci-alnfb in^titrcR ta družinam naših bo+nMi ali ponesrečenih delavcev ne bo nedostajalo skromnoga kru-ha.
Zahtevamo, da se ohrani obstoječi sccrjaJnf za-fconi, v zagotovitev zdravja in življenja delavcev.
7-h'rvarro. naj se na to območje raztegnejo Ciuffellrevi dekreti glede nameščenja in podpiranj brezposelnih, da bi tisti, k? so brez dela, ne 4r-ob nepristojni in neizdatni podpori javnegr
do^-odelstva.
Vlada je dala — da govorimo resnico — dokazov. da heče -spoštovati naš? scci:alne institucije; tahteva. n^j se Izvajajo obstoječi socijalni za-V ra-tcgnla je na Jrl 'sko Benečijo Clurie!li-i?v d-ekret o nameščanju. Da pa se ohrani doseže na g'^i^c'jrska pozci:a. je moral "tržaški de!avsv ra7-ed sam zap-ičeti težavno in energično akcijr za iz neniavo plačil: akcijo, ki se zaključu;e sedaj zn =loro vse delavske kategorije brez tež!-:ih ken-f''.tov. kar 4e pripisati visokemu razumevanj deli vekejta razreda in dcbroliotnemu zanimanju tuvernerja.
Ali. kaj korist? doce7?na izmenjava, ko pa sr raši zavci-i. naše delavnice na tem. da bi morale radi pomanjkanja materijala ustaviti delovm'c ▼Med te/koč prevoza in trgovine z vsemi deže I. ni. s katerimi e hrlo naše pristani&če in lioče bit. v kupčijskih odnošajih?
Tr>.: ke lad'e'.'elnice. ta ponos mestre industrije, prcbro:?5o sedai marčno krizo v«Jod pemrnka-n-a irHterrala. Za že začeto delo in tisto, k' bi <=e irrelo začeti, bi megle naše ladjedelnice izdatno pomnožiti število svojih delavcev. Mesto tega na te komaj vzdržujejo skrčeno število, pričakujoč izdatne rešitve kcmpteVsa problemov, tiče č'h se konstrukci:skega materijala.
Dve veliki tovarni olja. ki ste se v m!nclr*?t! čudovito razvijale, zaposlujete danes le par duca-
tov delavcev, a ne veste, kako delo na$ bi jim davale.
Tovarna Modiano. ki je zaposlovala skoro tisoč ieJavcev, jih zaposluje danes le kakih sedemdeset, ali mnogim med temi je že napovedano, da bodo skoro odpuščeni. Se ena drirga velika tovar-ia je blizu na tem. da se zapre. In velika papirna ržaška irdustrija utegne skoro prenehati.
CistiVce riža, čistilnice petroleja, linolej, tovarna jute. vsi veliki zavodi, vsi zavodi slovesa, mno-^o cenjeni na vseh straneh sveta, so na tem, dr jpuste vsakršno delovanje vsled pomankanja ma i eri jata. vsled prekln'enja trgovskih zvez, vsle< .elikih težav pri sklepanju novih zvez.
Pristanišče, ki Je v letu 1914. zaposlovalo dt '0.000 delavcev, }ih zaposluje danes malo stotin Veliki magazini pristanišča so zaprti. Male nx v'ne industrije, ki so na-d 20.000 delavcem dajak lelo, žive danes s težavo: skoro vse so na* tem a falirajo. Trst ni videl take brezposelnosti št tlkdar. Prav v trenotku, ko bi se morale vs' energije naperiti za produkcijo, za vzpostavo, so soči delavcev obsojeni v brezdelje. Prav tedaj o bi morali Z2četi š tolikimi in tolikimi Javnim ^.bso'utno potrebnim! deli, nedostaje materijal« tiedostaje sredstev, nedostaje občinske uprave.
In vendar je bi!a v vseh $lolih mesta nada ičc vstopnega zopetneia procvita« da se ^olaiom;. vzpostavijo trgovinske zveze, da se polagoma si-sfcemizin lokalno gospodarstvo! Seda} pa prifiaja zločinski poizkus: poizkus, da se nam odvzame veli'c del naše trgovinske mornarice! To bi bil?. ia§i pogu-ba! Tolikim tisočem industrijalnlh de avcev, ki se danes nahajajo na cesti, bi *e pri-imžil! Se drugi tisoč! mornariških delavcev. Tc bi bil polom!... Edino nado, edino nado »ašegr Tcspodarskega vsta-jen'a, edino nado naše boljćt cdočnosti, smo stavljali v našo trgovk>sko mor-naricc. v parntke, Izdelane v naših Aadjedefaica-h >d naših rieiavcev. Kaj bi bilo iz lKiših industrij :e izgubimo parr.ike? Kaj bo Lz našega prlstrr,"->ča? Bilo bi konec že dc^rlej obstoječe ineustrije ">i bil konec za vsako našo trgovino. Ce Trst iz :ubi svoje parnlke, b? pomernalo to, da pride ol oje delavnice, s\oje delavnice — kri rrjegove :rvi, njegovega življenja. Ne gre za kapital fci-cje Jelcev, ko nastrnamo proti taJsemu poizkusu, rc a kapital gospodov delničarjev, ki so nam pre-vzročili toliko trplenja s svojo igro z de'n'cami: .mpak gre za na^ kruh, za bezočnost našega mesta.
Opozarjamo vlado, da nočemo umreti gtedv
adi igre in afarizma mednarodnega Jcapitalizm?. Zahtevamo, da parniki našega območja ostanejo v prespeh tega našega območja. Zahtevamo v imenu vsega delavskega razreda
Vsega!
Ni fraza to: 30.000 delavcev, onganrziranih v tcenajstih sindikatih, ki jih zastopamo mi, je, k -ahtevaio od vla.e, da se prepreči poguba, gro :eča našemu območju, s tem, da se nvu odvzame ,e!ik del negovih parnikov.
30.uC0 delavcev je, organiziranih v 111 sindikatih. ki izjavljajo danes vladi, da si za nobeno cene ve puste odnesti kndia izpred ust radi lepih očer amnerijaiistov, ki rovarilo na škodo interesov delavskega razreda. Vladi je terej v dolžnost: mi smo storili svojo!

• r
Promet v tržaški Iuki. Pripluli včeraj: »Jach-:on« iz Pule, »Iris« iz Baltimore, »Fiorenza II.« n »Bellena« iz Benetk; ocjpluli: »B. Bruck« in Bell'aura« v Benetke, »Venezia« v Reko.
Gčbcr »Vrdcl-kcga Sokola« bo imel svojo ,ejo jutri, v torek, ob 9 zvečer. Starosta.
Pevsko drn^'.vo »Zarja« v Rojanu javlja, dr te prične danes, 12. t m. ob 8 zvečer prva vaja za ženski zbor.
kakor obseden in se obrnil proti vratom. Toda
še ve-'no je trgal rokop:se.
Vrsta so pokala. V široki belini se je pokarali velika črna šprania. Treske so padale ir kj/JČ se je izmaknil. Mno^o glasov je kričalo in črna senca, iz katce se je svetila odprtina puškine cevi, se je prikazala v nastali špranji.
Aladjev je sprožil.
Kratko in rumeno se je zabliskalo, nekdo je pret-esljivo zakričal in teiko je oadel na tla
»Primite ga! Držite ga! O^enj!« so kričali
drugi.
Aladjev je počenil, njegove oči so se blazno svet'ie in z dclgo, proti vratom iztegnjeno roko je streljal zaporedoma. Ničesar drugega ni čutil. kakor divjo. elementaTio besnost, neizmerno, neukrotljivo sovraštvo, kakor oni, ki s* pi na strupeno golazen, ali ubija sovražnika eli davi svojo žrtev.
Naenkrat ga je zadel sikajoč plamen iz črne oeprt ne v vratih. Vrata majhne peči so se z ropotom zaprla, nc';a slika je padla na tla in Lc] prrh se je pokadil s stene.
Aiarjjev je skočil v stran, potuhnil se je ob steno ter se tako splazil k vratom. Navidezno so ga zadevali cd zur; j prihajajoči streli v obraz; teda z enim skokom je dosc *el vrata, vta!' 1 cev svojega samokresa v špr:.rio in dvakrat ust'cl l pr ti telesca ljudi, ki se jih je oroi e s'-oraj dotikalo.
(Dalje.)
Na »izlet-a«. Včeraj sta dva mladeniča po-•abila Ido P., staro 19 let, stanujočo v ul^ci So-litario, na — »izlet« v Barkovlje. Stvar je same ->o sebi zelo nedolžna, toda če se ji pridružijo razne okolščine in nameni, postane lahko zeio neprijetna. »Izletniki« so z barkovljanskih gri-■ev občudovali lepote Jadranskega morja ir Sarkovljanskega in miramarskega obrežja, a mladeniča sta hotela svoje navdušenje izkazat tudi Idi, toda na način, ki jej ni posebno ugajal. Nista se dala ustrašili tudi po odločnem Idi-nem protestiranju. Šele ko je leta klicala n? pomoč, sta »navdušena izletnika« — zbežala, in Ida? — Revica se nahaja v 10. oddelku mestne bolnišnice ...
700.000 nagobčnikov, k! stanejo, že po velikosti« od 2—6 Šilingov. Te enostavne naredbe so provzročile pri prebivalstvu v prestolnici stroške nekaj milijonov. Veliko družin, ki jim razmere ne dovole da bi kupili nagobčnik za jvojega psa, se znebijo živali s tem, da jo ae-jejo v »batersejsko shrambo«, Tcjer se v nor-nalnih časih zbirajo vsi izgubljeni psi, katere jotem usmrtijo s pomočjo gušljivih plinov. »Ba-erseiska shramba« dobiva že en teden vsak lan okoli 300 psov, ki se ne bodo nikdar več latili po londonskih ulicah. Vlada je izdala lavodila, v katerih se razlaga, kakšni so prvi simptomi te bolezni, ter je priporočila vsem astnikom psov, naj strogo pazijo in se v slu-•aju dvoma takoj obrnejo na živinozdravnika. ie se bodo izdane naredbe točno izpolnjevale, 'pajo, da se ta epidemija iztrebi že tekom tega eta.
Drobnogled — v stažftl policije. V službo policije bo xdal stopil še drobnogled, s katerim se da zaslediti posamezne stvari t neverjetnim uspehom. Važno je v preiskovanju madežev na obleki storilca ali žrtve, da se pride oa pravo sled. Seveda morajo biti stvari v nedotaknjenem stanju. Potom povečanja se dobi na ta način veliko množino malih telesc, rastlinskih delov, to&če, barve In druge stvari, kd pomagao na pravo sled ali sl*w žijo koi dokaz. Vzemimo naslednji slučaj, ki je zelo zanimiv: Na tekem kraju poleg umorjene ali oropane žrtve » našH žepni robec, in hoteli so zvedeti, kdo Je njegov lastnik. Preiskovanje z drobnogledom }e pokazalo krvave lise, ki so bile -e nekoliko izprane od dežja, dalje vekiko množino tDbakovega prahu iz tobaka za nosljan-e, dalje •istanki premogovega in koksovega prahu, kar je iričalo, da mora biti lastnik robca v kakršnikoli zvezi s temri podjetji. Se drugi razlogi so pripeljrK policijo na nekega delavca v tvornici za olai, ki je iil nosljač. Na njegovih hlačah blizu členkov spo-'aj so naSH sledove rumene-rjave ilovice in drugih rudninskih ter rastlinskih sestavin, ki so bile ?nake sestavinam na or>em mestu, kjer se je izvršilo dajanje. Na rezilu njegovega žepnega noža so se našli sledovi njegove obleke in krvi, to je bilo znamenje, da je poskušal delavec, da bi sve-o obleko očistil krvi. Za nohti fceiavca so našli poleg sledov krvi, tudi sledi ilovice iz kraja, kjer e je rzvršilo de:anje. Poleg tega so našli na njem udi par svilenih dlačic, ki niso mogle priti na storilca na noben drug način, kot iz svilene ovratr nce njegove žrtve. Ko so delavcu povedali obte-žllne dokaze, je prizn-al tudi sam.
V ljubosumnosti. V Monfestinu v modenskem -kra"n v Ita-Hji je neki Ernes>to Oiusti, ki se je -»reckratklm vrnil iz vojaške slu-žbe domov, izvedel od dobrih prijateljev, da je njegova žena te-om njegove odsotnosti Jjrbimkovala z nekim Edvardom Venturellijem. In zgodilo se je te dni, da je Venturelli, ki ni vedel, da se je vrnil Gusti, prišel na n:egcv tfom, misleč, da je žena sama doma. Hotel ;o je baje povabiti, da bi bila šla na rrpre-hocL Nesreča pa je hotela, da je naletel na Giu-tfiia samega. Le-ta ni dosti razmišljal, temveč ;e no^rabil vo aško puško, ki jo je prinesel s sebo; f.d vo'akov, in ustrelil zapeHvca svoje žene. G.u-sti je nato pobegnil, a se pozneje sam prijavil ka-rabinjerjem.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
X. Y. Da! Italijansko-slovenska slovnica, ki ;'o je spisala M. StepanCič (Gregorič) za Slovence, se tiskav naši tiskarni, kakor se je ze Iskala njena slovnica namenjena Italijanom, slovnica Kleinmayr, ki smo jo omenjali v včerajšnjem našem listu, se ne tiska pri nas.
d
Krista Grahor Anton Basa
naduHtelj 1 - to" poročena.
B^inje-Zgonik, 12. majnika 1919.
razne
Pasja s*ek!ina na Angleškem. V Angliji n: uilo že 20 let slučajev pasje stekline, toda sedaj se je že razširila po raznih krajih v združeni kraljevini ter se je pojavila tudi že v Londonu, kjer so konstatirali več slučajev stekline. ki so ime!i usodne posledice za veliko ljudi.Znano je, da obstoji na Angleškem zakon, ki prepoveduje uvažanje psov s kontinenta, če se jih ne podvrže 6 mesečni kvaran-leni. Toda zdi se, da je neki angleški zrako-plovec na povratku iz Francije, prinesel v zrakoplovu na An^lcSko malega psička, ki je tako prišel na Angleško brez redovite kvarantene. Na nesrečo je bil ta psiček zalezen po oteklini, ki se je taj;o razširila v pokrajinah Devcnshire in Cornova^lia. To se je zgodilo septembra 1918, a sedaj mora skrbeti več kot 20 angleških pokrajin, kako bi se iznebile te strašne epi-en"e. Izcane so zelo strehe naredbe, ki prepovedujejo preacs psov iz okuženih krajev v r.eokv.^erc. PolIcMa je perkrtela, da' nosijo vsi psi po uiici nagobčnike. Zanimivo je, ca ni bilo na Ar^laT-.c n žc več iet v navadi proizvajanje na^obč^ ikov, p?, so se 'aj vsled oinenje"nTli i"u-redeb producirali v ear.iem Londonu več kot
mi OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda. Nalnia-jša prlstol-^Lia L I*—. Debele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—.
VRTNARJI dobe natični les (vejevje, preklje) za paradižnike, grah, fižol itd. v lesnem skladišču na Mframarski cesti 11, telefon št 12-00. P 89
VREČE vsake vrste kupi Babič, Motin
štev. 20.	__
granje 3642
št. 672/19.
Županstvo občine Dol na razpisuje mesto
občinskega tainika.
Pogoji za nastop službe in s'užbeni prejemki so razvi ini iz tozad vnega razglasa v občinskem uradu v Dol ni. Rok za v|.:ga je prošenj je doloien do dne 20. majnika 1919
DOLINA, dne 1. majnika 1919.
Župan: Fr. Ventrrlnl I. r.
Kovo tlkadlšse.
Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, platna, žepnih robcev. : : moških noeavic itd. itd. : :
K. CUEilREU Trst Cono Štev. 28
: Cene zmern«. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina.
Hi m ples
pod košatimi lipami prirede 18. Bajnika mladeniči t Šepuljah pri Tomafu. Vljudno rabimo k obilni udeležbi.
ZOBOTENHlSKI AT2UE
tm m i vnTDRiB mm
70b* tehnika v Trstu, uL S. Oiovanni št. 14, I. nadst: Ordiriirata od 9-1 in 3-6 pop-
Nekaj zabavnega !!
Do-
Vsi v Vipavsko doliao, kjer se vrši v bravl ah pri pos ajl dne 18. maja 1919 K obi nI udeležbi vabi Mladinska družba.
PLES.
Prodajo se
GOSTILNE •S?
Naslov pove inser. oddelek Edinosti.
ZOBOZDRAVNIK
HERHAHGILD TROCCA, mi D". NRACEK TRST
ul. Barriera v^ehta Sftv. 8
Ima v. liko	tnrivask h i .redmetov.
Venci lx porralane in biserov, vezani z me feno !ico, iz mnetntft vet lc s t ikovi 'n naaisr. Slike nj porcelan t tih ploičat za grobi • spomt-a ke itd.	Najnii.e koovurenčne cene.
F
otosroflčni oteliš Daauerre
Trsi, Cera> itav. 39.
Vugtedn'-ce v plat ai. Specijalitet«: SWVe v barvah, totoachfzzl. Oabinet. vUit. pove^anfa. •»produkcij« vukevrstt. E.t^tr. razsvetljava.
Izredna priliko!
Naročen NAGROBNI SPOMENIK v
času vojske in od naročitelja neplačan SQ proda pO ugodnih cenah. Pojasnila daje
:van Renffit, lip^r t Trstu. d. Rcssetfi It M.
1 UMETNI ZOBJE P>
z in brez čeltusti, zlate krone in tudi obrobki
Vil J TUSCHERSra
TRS i , ul 30. oktobra (ex Cascrmat 13, Ordinira od 9 pred p. do 6 zvečer.
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
Breztolesfuo izdiranje zob, plenjenj? in umetni 7ot|»,
ZLATARNICA G. PINOf TRST
se naht'i na Korzu it. 15 (bfv?a salarnlca O. ZlhKOVITZ & Fig lic)
Vetlka Ubvra irebrnth In slatih ui, uha-ov, veri Me Ud.
j JADRANSKA BANKAl
Deta. glav. K 30. )00.0 K>. Reserve K 3,OvkMW j Centrala« TRST
Via Časa tt Ibpamis S - fia L ličili!
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub" fjana, Metković. Opatija Spiit. Šibenik. Zadar Ekspozitura: Kranj.
Obavija vse v bmčno stroko spad.ije^e posle.
Sprejema vloge v Lirah
na hranilne knjižice proti	letnim obre-
stim v bancog»ro-prometu proti 3»A> letnim o-brestim Na odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS h pogojih. Ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja
Daje v najem larasitai pulila (Salzs dajisitzs).
Blagajna posluje od 9 do 13.
priredi vesela družtavPreser-jah pri Komnu dne 18. maja. Svirala bo gou-ba iz Ma^hinj. Pričakuje se obilne udeležbe, —
v velik h !n na adnih steklenicah se prod ja v skladisču
RUGS^RO GAMBBL - Trs« ul. Pier Luigi da Palestrina 2
vogal ul. Coroneo. — Telefon 21 — 03.
gPlli^^lll!
Dne 15. moja 1.1.
se izselimo iz dosedanjih prostorov, zato prodamo vso obstoječo zalogo
| nnilešliS! MASO i
=i za molke obleKe in rfrrS3
po znižanih cenah.
! BOHIKEC & C., Trst
d. Pontmso Ji. 8, voaal ni. lioova li 13.
Brzojavka stev. 139.
PARČINA — Trst, Torrebianca št 20.
Danes vam pošljemo vino
Alfi&ii - Se?afiftc -
S. Miniasa (Kolodvor)
Na podlagi te brzojavke javljam svojim cenjenim odjemalcem, da bom v malo dneh prodajal vino „Chianti" te glasovite tvrdke po konkurenčnih cenah.
M'! J. Parlina, Trst, TcrreMsncs ZO. M /5-55.
Zsvrrovalna zaerigi
Ti
Zaira&u, je edina do- S maca zavarovalnica odcd N
Ustanovljena 1884 leta. CEMTRALA: Za?rab, v hsi.il palači, vogal Ma- ■
rovska in Praradovi2eve ulica.
Podružnici v Trstu, ul. La;atoio 1, II.	4
M Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sleieča zavarovanja: i. S- r ^ti po« ® žarnin S'ioda^- 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih zgr d!>, tovaren).
2. Zavarovanje premični (pohištva, prodaj ilniškiJa bk^a. gospodarskih strojev _ itd.> 3. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita, sena itd.) I!. Zv. ?2?cV3T»je S S O'tkn h šip. II?. Ni ŽLVljenJe. 1. Redna zavarovanja, a) Zavarovanje R glavnic za slučaj doživljenja in smrti, b) Zavarovale dote. c) življenske ret te. —
« Zavodovo im-tj- do 31. 12. 1917:..........K 5.702.992-^2
** Izplačane od k dnine do 31. 12. 1917:........K 8,329.334-
3SES3 Sir^EIlS^SSS^^IlE^aiBI IKilSSr^lS r^aJBEZc3l9
Ir Izšla je
kladi MM vestnlR, ki oa izdaja Višji krM svet slovenskih delavcev ¥ Trtu.
Stana 60 stoHnk.
Dobi se v sledečih prostor h:
KrJl^arit^Sto^a«via Milano.Kavarni Union,\ia Trenta ottobre. TobaVarnei
2cl«in ka vi» G.ulta pri Bo-chettu. Prosen, Sv Ivan pri Nar. domu Sicr nin, Ti» Barrriera vecchia 17. Nllerschln, Bar iera vecch^a 2. R3Tp3«a'nl:a I Tano: Nuova 33, S Seb s anoS. Farneto Tobaka na » Commerciol« .0. bevk Pi.rza G ldoni Z FTnjO, Po-ite d. lla F.ibbr*. Vid > »I :"t	15 Supanz,
B llini 13. Se-J-Jl n, Industrij na pro^i cer v«. Pe;t-«. Barkovlje. Ieif Pia-e/a Oberdan 1 Staal^ ul Milano. Gariina, R.jan. Pr cerk i Fleco, Skedenj 4 6 Konsumne zadruga« ^ke fenj.	R..zp odaj.lnicm liso.' V pnnajaliMa op.n-
Bke-a tramvaja. - ( O *T*a: Kat llSk« bnkv rna. Knjigarna Wokul »L Tota earn .»
Marc, Via Seninario. AJrll, Via Teatm CoMnjer, Via dpressi. - Po j; a llj 5 «
Trgovini Aotoo Verćoa iti. itd.
„:jjiVa«« je edini s'ovens'ii kultuni vestnik v teli p.kraji-a:i. — Segaj'e pr'dno po njem 1
SE DE
n